Kapitalizem

Cela ideja kapitalizma temelji na bogatih in revnih - bogati vlečejo denar od svojih podjetih, ljudje v teh podjetjih delajo, nekateri so revni (delavci, ki jih je večina), nekateri pa manj revni (IT industrija recimo). Recimo v ZDA imamo ogromno razlike. Najrevnejši med 200 najbogatejšimi Američani je v 2001/2002 zaslužil okoli $70 mio (govorim na pamet, približno takšne številke so bile objavljenje v Dnevniku), najrevnejša milijarda ljudi pa zasluži povprečno $1 na dan. Takšni primeri pa niso samo v kapitalizmu. Rusija naprimer: 5 ljudi je nadzorovalo 20% kapitala v Rusiji pod Jelcinom, Putin je zadevo uredil (zaporni nalogi, itd.).
Prav gotovo ni pošteno, da ljudje, ki ustvarjajo BDP (torej delavci, fizični radniki, raja - kakor hočete) dobivajo minimalne plače in v enem letu zaslužijo manj kot en direktor v enem mesecu, s tem da imajo delavci norme, direktor pa pač ne, prav tako je z javnim sektorjem, kjer imajo še nekatere čistilke plačo 3x tolikšno kot delavci v zasebnem sektorju (recimo pri policiji so takšni primeri). Kje pa mislite da pri nas dobimo povprečno plačo nekaj čez 250K neto? Kar pomislite koliko ljudi s plačo 1 mio in koliko s plačo 70K na mesec rabimo da dobimo takšno povprejče (malo pretiravam, samo mislim da se vidi point).
Gnili kapitalizem - če si direktor je pač kul, dobra plača,... če zafuraš podjetje gredo najprej "presežni" delavci stran, potem pa če še vedno ne gre sledi stečaj. Kaj počne delavec? Dela, dela, dela in še dela. Če mora podpisati pogodbo o delovnih razmerjih (ali kaj je že tisto) ima sledeče možnosti:
1. poštena pogodba -> podpiše
2. nepoštena pogodba: a) podpiše in je na slabšem
b) izrazi nezadovoljstvo nad pogoji in ga odpustijo
Takšnih primerov poznam veliko. Seveda je važno samo to, da je v Sloveniji vedno večji BDP (kar je samo eden od pomembnih dejavnikov), ne pa to, da so čedalje večje razlike bogati-ravni in pa čedalje več brezposlenih (tudi izobraženih), prispevki za socialno podporo in pa pokojnine so čedalje nižji - čedalje več denarja gre za plače v javnem sektorju in pa neumnosti kot je vojska, Falcon, zdravstvo (ki ni neumnost, samo denar se neumno porablja).

Seveda lahko uvedemo deindeksacijo plač - hej, zakaj pa ne, saj če je raja revna je itaq že navajena na malo denarja, se sploh ne bodo sekirali če bodo dobili še manj.

Right?

Sid, to da bi vsi začeli z enakimi možnostmi je res lepo, toda (kot sam praviš) tudi ni izvedljivo.

Še eno moje opažanje; Nekateri Slovenci imajo veliko denarja, samo zapravljajo ga pa ne veliko, pravzaprav pri nas ni mišljenja kot je bilo na Japonskem in je pognalo njihovo ekonomijo navzgor - zapravljaj veliko za domače proizvode in gospodarstvu bo šlo bolje, dobil boš večje plače, spet zapravil,... Slovenci raje vse v nogavico mečemo in upamo da se bo denar začel razmnoževat med seboj

> Slovenci raje vse v nogavico mečemo in upamo da se bo denar začel razmnoževat med seboj

Seveda. Obnašamo se folklorno deflacijsko.

Res.

Marxizem ni vreden piškavega oreha.

Star Trek Universe je pravljica.

Univerzalni replikator pa pomeni konec kapitalizma. To pa.

To koliko ljudje zaslužijo ne pove pravzaprav kaj dosti.

Se ima naš dohtar kaj slabše, ko zasluži toliko kot šolska snažilka v Nemčiji (vsaj pred nedavnim), kot Nemški dohtar? Pomojem da ni velike razlike. Problem ni v denarju, ampak v politiki.

Marksizem ni ravno bedarija, je zelo dobra ideja, vendar (zaenkrat) neizvedljiva.

Demokracija ima svoje dobre in slabe lastnosti. Problem je (tako kot v vseh drugih politikah) slabo izvajanje. Za vzgled bi bile lahko skandinavske dežele, Kanada in podobni. Napredek je velik, sociala je porihtana, tako da se lahko ob dveh zjutraj sprehajam po podzemni, pa me ni strah, da me bo nekdo zaštihal zaradi 20 EUR. Američani so zgodba zase. So zelo radikalni, kar je dobro. Problem je njihova zunanja politika in ignoranca do ljudi, ki jih je splet naključij pripeljal do zelo nizke plače, izgube doma, nezaposlenosti... Skratka, na socialo ne dajo nič.

Pa saj to zgleda zelo plehko. Samo občutili bi, če bi bili v Ameriki in bi imeli heart attack, pa vas bi dohtar spraševal kje in kako ste zavarovani, namesto kje in kako vas boli. Taka ignoranca do socilano nezmožnih ljudi pripelje do agresije in umora za piškavih 20$. Da ne govorimo o rasizmu, homofobiji ipd...

Kar se tiče pa kapitalizma, pa je pomojem zelo dobro zasnovan. Ima pa eno zanko, v katero se lahko (ali pa se je že) ujame:

Predstavljate si multinacionalko. Ne vem. CocaCola ali Nike. Recimo, da bi nekje nekdo ugotovil, da neka substanca škoduje zdravju, okolju,... Nadomestitev te substance z drugo bi povečalo stroške in tako ceno izdelka. Bo to podjetje zamenjalo substanco in tako reskiralo svojo konkurenčnost med drugimi? Pomojem da ne. Vsaj jaz ne bi. Raje za pol cene plačam dobrega odvetnika in podkupim sodnika.

Lep primer je tobačna industrija. Od prve ugotovitve do javne objave, da cigareti povzročajo raka, je bilo (mislim da okoli) 15 let. Za vse prejšnje potencialne objave, ki niso bile objavljene je bila kriva prav tobačna idustrija. Bi s takojšnjo objavo rešili kakšno življenje? Sem prepričan!

Pa ne me razumet narobe, sem kadilec. Kapitalizem je močno pospešil razvoj in brez njega si danes ne predstavljam(o) življenja. Treba je le da nad kapitalizmom ždi še ena zadeva. Neke neodvisne organizacije, komisije, ne vem kaj...

...

@:joco: marksizem tut v teoriji ni fajn zadeva. Kapitalizem je uspeu tocno zaradi vlaganja v ideje, ne pa v stroje(komunizem).

@alien menda ti je jasn, da je na svetu dovolj dnarja in hrane za vse. Ampak to sam za mogoce en teden! Nekdo na tem forumu je enkrat napisou neki za moje pojme zlo poucnega: Lahko das lacnemu ribo in bo eventuelno spet lacen. Nahranis ga tako, da ga naucis lovit ribe.

> Univerzalni replikator pa pomeni konec kapitalizma. To pa.

Problem je v tem, ker precej kapitalistov (tistih, ki imajo nekaj od kapitalizma jasno) zivi v pateticnem prepricanju, da je to najboljsa izmed vseh moznih ureditev druzbe.

V danasnjem kapitalisticnem svetu vlada denar in en tak replicator bi zadeve hitro 'popucal'. StarTrek Universe potem pride prakticno sam od sebe.

Jasno Star Trek Universe v stilu druzbene ureditve na nasem planetku in ne star trek universe z transporterji, warp9 motorji in phaserji :P

V predreplikatorski dobi je kapitalizem definitivno edini dober sistem.

Replikatorska družba bi ga naredila za odvečen artefakt.

Pa bi ga? Še vedno je treba prinesti kavo iz replikatorja na mizo. Zato bi se eni lahko šli natakarje in industrijska proizvodnja bi padla iz zdajšnjih cca 20% (USA) na 0%. Storitve bi zavzele 100%.

Ampak natakarje spet lahko nadomestimo z roboti. Zdravnike tudi, policaje in gasilce pa tudi.

Replikatorji + roboti + ful nano + SAI = postkapitalizem.

Večina ljudi ni mentalno zrela za kovinsko žlico. Potem ko jo primejo v roke, pa hitro dozorijo zanjo. Brez nje pa ne bi, še najmanj 100000 let.

Zato moramo kar pogumno semle!

Da približno citiram A. C. Clarkea izpred 40 let:

Dandanes bi taka naprava stala vsaj 10 tisoč milijard dolarjev. Toda že druga bi bila zastonj.

davids, se strinjam s tabo. Popolnoma prav se mi zdi da majo nekateri več kot drugi. Pa tudi logično je. Jaz še vedno trdim da v današnjih časih vsak dobi plačano toliko kolikor si zasluži. Denarja je na svetu dost, če si sposoben boš to znal izkoristit.

Pa še nekaj o revnih ljudeh ki nemorjo študirat. Pri nas je fax zastonj. Za jurja na leto se lahko vpišeš v knjižnico kjer imaš na razpolago na tisoče knjig da ti jih ni treba kupovati pa še internet je zastonj. Poleg tega pa država daje štipendije socialno ogroženim dijakom in študentom. Sicer ni velik, ampak se da preživet s tistim denarjem. Če še to ni dovolj je na študentskih servisih dost razpisanih mest za priložnostna dela s katerimi se da zaslužit precej.

Ne trdim da so možnosti izenačene, ampak tudi tisti najbolj revni imajo zelo dobre možnosti da naredijo srednjo šolo in fakulteto.

"The patient needs the doctor’s professional service. For the sake of example, he needs to have a broken arm set properly. The patient realizes his money is worthless. He also realizes bartering goods is worthless as well. What now?

Let’s say the patient is also a house painter. He offers to paint the doctor’s house in exchange for medical services. Both men agree to the offer and both mutually benefit from the transaction. Marketable skills were used as the store of value, replacing currency. This will be the most basic form of transaction — service bartering.

Specialized skills such as medical knowledge, infrastructure maintenance and computer wizardry will be valued. Sex will also be used as a tradable skill, as the demand for sex always exceeds the supply."

A: Sure, but what will you do for me, if I agree to save your life with surgery?
B: A blow-job maybe?

Kst - seveda niso vsi plačani toliko kot si zaslužijo - teorija je lepa, realnost drugačna, daj pojdi kdaj v real world.
Sicer pa, faks je res "kao" zastonj, recimo na filofaxu rabiš velikokrat računalniške programe vredne cca 100K - drugače ne narediš letnika... že srednja šola te stane 16K samo prispevka za učila (vsaj pri meni je tako), za nekatere je že to velik problem.

kst, hm, taglavn strošek na faksu je življenje. Rabš za hrano, obleko, stanovanje..... če nimajo doma zadost dnara, pol ne prideš skoz...

Naprimer Adobe, Idrisi, Arcgis (gefa),...

No, sej sm že prej hotu oment še štipendije. Prvič, redko kdo ima štipendijo in drugič redkokatera štipendija zadostuje za preživetje.

Dejstvo je, da danes pri nas ne more več vsak študirat. Če maš starše k majo minimalne plače, potem si je treba že zgodi poiskat službo.

To kst:

To, da je pri nas solanje zastonj je popolna bedarija in najvecja neumnost ki jo je ze precej ljudi izjavilo....

Ce dobis 50 jurjev stipendije z njo ne mores studirat v ljubljani, ce si ne najdes se nekaj studentskih del. Studentska soba te bride cca 20+ jurjev na mesec. Potem je se mesecna karta in ce pojes vsak dan za 500 SIT (kar je precej malo denarja), ti ostane bore malo denarja. In potem bi se nekateri radi se cez vikend domov odpeljali, ker tukaj nimajo pralnega stroja in si ne morejo oprat zadev. Vlak do MB je cca 1000 SIT v eno smer :)


So much for the free education...

>neki more bit narobe s tabo če nimaš denarja za preživetje, al si len, nesposoben... Whatever.

Enim očitno nikol ne bo jasno, da kapitalizem ustvarja nekakšen rob družbe ---> se pravi določen % ljudi, ki se zaradi okoliščin v katerih živijo/so odraščali ne morejo do primerne izobrazbe in posledično službe ter so zato njihovi prihodki premajhni za normalno preživetje. In tudi ni res, da kapitalizem vsem ponuja enake možnosti že na začetku, ker je praksa precej drugačna.

O brezplačnem šolstvu pa tolko - mencinger hoče vpeljati šolnine za vse v višini cca. 100k sit, pa čez kako leto al pa dve se zna zgoditi, da bo vpisnina na faxu (v vsak letnik! ) znašala med 20 - 30k sit... (te podatke je potrebno sicer vzeti z malo razerve, ker pogajanja o tem so v teku - ko bom pa zvedel potrjene podatke, jih bom pa napisal). Pa to še ni vse - država bo dvignila koncesijsko dajatev na študentsko delo na 12% in iz 2%, kolko so pač višje, financirala fakultete in izgradnjo študentskih domov.

Tako da prosim ne slišim nič več o brezplačnem študiju, ker je nehal obstajati. Samo da so to politiki dosegli na "fini" način - ergo se noben ne razburja. Pa to je samo začetek

Pa še nekaj o štipendijah - vsota denarja, namenjenega za štipendije je enaka, kot je bila leta 1992.

Če bi državi prepustili, da brezplačno nafutra vse - bi bili obroki kmalu precej zanič. Še nekoliko kasneje neužitni. In še nekoliko kasneje jih več ne bi bilo.

Brez konkurence in svobodne podjetniške inciative, vsako področje začne hirati.

Po moje bi morali tudi socialo prepustiti svobodnemu podjetništvu. Potem bi se klošarji imeli bolje kot sedaj, ko so v pristojnosti paradržavnih služb, ki itak večino denarja porabijo zase - in ne za reveže.


Je pa nekaj res. Nekaterim (mnogim) gre samo za relativno blaginjo. Nič ne gledajo kako se sami imajo, pač pa koliko bolje ali slabše jim gre v primeri s sosedi, prijatelji in znanci.

Izdajo se tedaj, ko povedo, da bi radi živeli leta 1903. Seveda kot pripadniki zgornjega sloja. Zakaj se tako izdajo? Ker je bilo življenje takrat neprimerno težje kot je danes. Za relativno blaginjo jim gre!

Kako dobro Danska vlada določa, kaj je nekoristen kapital in kaj ni - ne vem. Sem bolj skeptičen, kot ne.

Tako "neumno" naložen kapital, kot je F1, je dal precej avtomobilom današnjega dne. To vemo vsi.

Sem pa skeptičen, da Danska vlada ne bi bila do tovrstnega razmetavanja skeptična ter pobrala tisti denar raje za izboljševanje mestnega prometa, ki ga pa nihče ne mara. Niti ga ne bi, četudi bi ga Danci zelo razvili. Kar pa tudi dvomim.

Res ne vem, koliko je vmešavanje države v ekonomijo smotrno. Morda nekoliko le je. Dopuščam.

S stališča tistega gostinca je to res mrtev kapital. Toda obrtniki ki so mu gostilno zgradili, so morda že kupili nove svedre in švasaparate, ki jim že prinašajo večji zaslužek in profit. To iz denarja, ki so ga pokasirali od njega.

Če so ti obrtniki ves denar zapili, ga zdaj morda v banki oplaja tisti, ki jim je prodajal kačjo slino.

Je kapital nesmrten?

Najeda ga zob časa. Če ne raste hitreje, kot dela razpad - kapital tudi umre. Toda kakšna zgrešena investicija še ni tako huda zadeva.

neraba gostinskega lokala , pomeni da imas vec kot lahko upravljas. Se vedno lahko das to v najem in stem pomagas nekomu drugemu do soldov.

Ma kapitalizem je zgolj sistem v katerem je vseeno potrebno skrbet za vsaj do neke mere enakost moznosti.

Zato ni 0 narobe da se mastni dobicki na racun drugih ljudi do neke zdrave mere obdavcijo in se stem vrne del denarja za podporo le teh.

Lep primer tega kaj se zgodi v divjem kapitalizmu je dokaj veliko stevilo likvidacij firm v ameriki. Ok res da je potrebno nezdravo meso odrezat. samo v njihovem primeru je stvar zasla v drugo skrajnost. pritegnejo veliko stevilo vlagateljev,katerim so investicije v delnice ali obveznice pravzaprav edina moznost za pokojnino. Nato se taka firma likvidira. In 20 let prihrankov je slo v 0.Nekdo pa pri likvidaciji potegne mastne pare.

Zelje je poceni zaradi subvencij, ki jih dobivajo kmetje, zaradi konkurence in tehnološkega napredka.

Če bi kmetje, ki proizvajajo bolj zdravo in okolju prijazno hrano ne dobivali subvencij, bi težko še kje v Evropi našel kaj pitne vode. Nekdo mora pomagati tistemu, ki dela bolj "prav". Da je lahko sploh konkurenčen.

Kapitalizem je odlična rešitev, ki pa je zelo trda in rabi državo (or something), da blaži njegove močne udarce, sem pa tja kdaj.

No, niti ne vem ali je zelje pooceni.

Vem pa, da je 200 sit za kilo kruha ali 120 sit za liter mleka poceni tudi za študenta, ki dobi 10k sit na mesec od babice :)

Zdaj so v modi noji. Kila mesa je 2500 - 5000 sit. Jajce je 3000 sit.
(za primerjavo, krava cca. 400 sit/kg, 25 kurjih jajc (=teža nojevega jajca) cca 750 sit).
Povpraševanje pa je še vedno dokaj veliko.

Eto! Bomo dobili nekaj nojevskih baronov.

Potem bodo pa cene tega mesa tudi padle. Kot so prašičjega. Kar bi eni radi preprečili z intervencijami. Samo to so antikapitalisti, ki nam hočejo slabo.