» »

540 prostih delovnih mest in 103.831 iskalcev zaposlitve

540 prostih delovnih mest in 103.831 iskalcev zaposlitve

««
6 / 10
»»

BlueRunner ::

Res je, sem spregledal ta stavek in se za tako napako opravičujem. Vseeno pa že obstaja sistem, ki ga predlagaš - 3 poskuse imaš zastonj, naslednje 3 plačaš. Zatem več ne moreš opravljati izpita.

Si predstavljaš, da bi to spremenili v "3 poskuse imaš zastonj, zatem več ne moreš zastonj opravljati nobenega izpita"? Ufff. To bi dvignilo perja.

..., toda dvigovanje zahtev za opravljanje diplome bo pomenilo da pri takih predavateljev izločiš toliko sposobnih ljudi, kot tudi nesposobnih.

Kar se strinjam, da je nedopustno. Sicer se nisem kaj dosti angažiral v kakšnih "študentskih organih", ampak ali nimajo tudi študenti možnost, da dejansko izsilijo odstop predavatelja, če se lahko dokaže, da je ta nesposoben oziroma, da ne opravlja svojega dela?

Ali bi morda veljalo razmisliti tudi o temu?

djordjevic ::

Sej je že zdaj tako, da je za habilitacijo potrebno soglasje študentov (mislim, da vsaki dve leti). Če zadostno število študentov glasuje, da profesor ne izpolnjuje potrebnih kriterijev, ne dobi habilitacije.
No grave is deep enough to keep us in chains.

bluefish ::

Hudimana. Kako to, da Reberšek potem še vedno straši po FE.

Ramon dekers ::

"Funkcionalna pismenost? Kje sem napisal kaj takšnega?"

Hotel sem povdariti da se matamatika, kot takšna teško primerja, od informatike na feri.

"Bogato. Na daleč si ocenil moje akademske sposobnosti in zaključil, da sem nesposoben. Mhm. Super to."

Glede na to da ne poznaš vsebine in profesorja, in ocenjuješ da:
"Mislim, da tudi nisem preveč posplošil, da se lahko z resnim študijem doštudira v roku in brez ponavljanj na katerem koli faksu v tej državi"

Si veliko posplošil. Ta izpit lahko brez problema delaš celo leto, če so na voljo samo 2 ali 3 roki.


"Sem imel dovolj težkih izpitov, ki so mi naredili kar nekaj sivih las. Teža rimskega prava? No, ja. Ne vem."

Govoriš o moji funkcionalni pismenosti sam pa podajaš kontradiktorne izjave. So še težji izpiti, samo ko se kranjc odloči da padeš padeš.

"Za takšne stvari ne potrebuješ diplomantov. To je tako, kot bi rekel, da se na pravni fakulteti uči pisati pritiskati štampiljke in pravilno voditi knjigo prejete pošte... hmmm... not."
Nisem rekel da potrebuješ za to diplomanta, je pa dejstvo.

Torej da nekdo sploh najde napako na tiskanem vezju rabi za to srednjo šolo?

"Doživel. To pa je mislim, da tudi bistveno pri vsaki stvari, ki se jo lotiš. Nekdo, ki ima veselje, mu bo tudi rimsko pravo šlo, pa čeprav to pomeni veliko guljenja in ga moraš dejansko sproti delati. Nekdo, ki ga nima, mu bo vsak izpit neskončno težak. Na koncu, ko prideš v resnično življenje pa itak ugotoviš, da so bili izpiti na faksu pravzaprav pravljica v primerjavi z težo odgovornosti in praktično vsakodnevnimi zahtevami, da samostojno sprejemaš resne odločitve, ki vplivajo naet in po vsej verjetnosti še na marsikoga drugega."

Da se ne ponavljava, volja profesorja. Vsak družbosloven faks je v teoriji pravljica, skupaj z ekonomijo, kjer te naučijo vse v vrednostnih papirjih, nihče pa dejansko pojma nima o tem.

Pšenični ::

"Tako da največ 1 poskus je res malo kruta in 1 meritev res ni merodajna statistika, vendar pa nekaterim tudi 3 poskusi ne pomagajo in na eni točki je dejansko potrebno potegniti črto in reči "Konec zabave na tuje stroške!" "

Na podiplomcu sem vse izpite opravil v prvem roku. Da se, ampak je treba zadevo resno vzet. Sicer je za družboslovje sramota, če nimaš zraven še povprečja čez 9 in ne končaš predčasno. Moja izkušnja. sicer nisem hodil na FDV.

"Da se ne ponavljava, volja profesorja. Vsak družbosloven faks je v teoriji pravljica, skupaj z ekonomijo, kjer te naučijo vse v vrednostnih papirjih, nihče pa dejansko pojma nima o tem."

Odvisno, kako ga vnovčiš, odvisno...

Mavrik ::

Sej je že zdaj tako, da je za habilitacijo potrebno soglasje študentov (mislim, da vsaki dve leti). Če zadostno število študentov glasuje, da profesor ne izpolnjuje potrebnih kriterijev, ne dobi habilitacije.


Tako je. Toda to je samo habilitacija - če je profesor že redni, potem nekega pametnega mehanizma, ki ne bi zahteval sodelovanje celotnega zbora faksa ni.
The truth is rarely pure and never simple.

BlueRunner ::

"Funkcionalna pismenost? Kje sem napisal kaj takšnega?"
Hotel sem povdariti da se matamatika, kot takšna teško primerja, od informatike na feri.

Ne razumem kaj se sedaj s čim ne more primerjati. Jaz sem napisal, da sem študiral informatiko s poudarkom na matematiki, ti si rekel, da informatika ni matematika. Pa oprosti, da ti jaz, ki za sabo tudi puščam cel kup slovničnih napak, sedaj še težim, ker tega stavka niti ne znam razvozlati.


"Bogato. Na daleč si ocenil moje akademske sposobnosti in zaključil, da sem nesposoben. Mhm. Super to."

Glede na to da ne poznaš vsebine in profesorja, in ocenjuješ da:
"Mislim, da tudi nisem preveč posplošil, da se lahko z resnim študijem doštudira v roku in brez ponavljanj na katerem koli faksu v tej državi"

Si veliko posplošil. Ta izpit lahko brez problema delaš celo leto, če so na voljo samo 2 ali 3 roki.

Kako dragoceno. S tem, ko pravim, da se lahko z resnim študijem doštudira v roki in brez ponavljanj sem "veliko posplošil". Ali slučajno trdiš, da so pogoji za študij pri nas preveč strogi? Ali meniš, da je kaj takšnega, da doštudiraš v roku nekaj nezaslišanega? Ali bo potrebno poklicati Golobiča in mu urgentno predlagati, da se absolventa podaljša iz enega na minimalno dve leti, da bo sploh komu zneslo doštudirati v roku?

"Sem imel dovolj težkih izpitov, ki so mi naredili kar nekaj sivih las. Teža rimskega prava? No, ja. Ne vem."

Govoriš o moji funkcionalni pismenosti sam pa podajaš kontradiktorne izjave. So še težji izpiti, samo ko se kranjc odloči da padeš padeš.

Da, govorim o tvoji funkcionalni nepismenosti. Tudi sedaj, ko praviš, da je to, da ne vem in tudi napišem, da ne vem kakšna je "težavnost" rimskega prava, nečemu kontradiktorno, me zanima čemu točno. Oziroma kaj si sedaj narobe prebral, da vidiš nasprotja tam, kjer jih ni?

"Za takšne stvari ne potrebuješ diplomantov. To je tako, kot bi rekel, da se na pravni fakulteti uči pisati pritiskati štampiljke in pravilno voditi knjigo prejete pošte... hmmm... not."
Nisem rekel da potrebuješ za to diplomanta, je pa dejstvo.

Dialog je tekel o diplomantih slovenskih fakultet oziroma konkretno o diplomantu smeri informatike. Drznil sem si misliti, da govoriš o diplomantih te smeri in svojem razumevanju, kaj naj bi bile njihove tipične delovne naloge. Kaj je pa dejstvo mi pa iz stavka ni arvno jasno. To, da potrebuješ diplomanta? To, da ne potrebuješ diplomanta? To, da se na pf ne učiš pritiskati štampiljke?

Torej da nekdo sploh najde napako na tiskanem vezju rabi za to srednjo šolo?

Kje sem to napisal? Ali je govora o napaki pri načrtovanju ali o naknadni napaki zaradi poškodbe ali obrabe vezja? Ali je govora o "vezju" v IC-jih, ali pa je morda govora o napakah na tiskanih vezjih? So to ensotavna tiskana vezja ali večslojna tiskana vezja? So to standardna vezja, ki se jih testira v za to opremljenih obratih, ali pa se gre za vezja po naročilu ali vezja omejenih serij?

Natančneje opredeli parametre vprašanja, pa ti bom lahko podal verodostojno mnenje. Glede na variacijo nekaterih zgornjih parametrov je lahko zahtevana izobrazba karkoli od nekvalificiranega operaterja testirnega stroja, pa vse do inženirja z obširnimi delovnimi izkušnjami.

Da se ne ponavljava, volja profesorja. Vsak družbosloven faks je v teoriji pravljica, skupaj z ekonomijo, kjer te naučijo vse v vrednostnih papirjih, nihče pa dejansko pojma nima o tem.

Če mi ne bi bilo škoda tistih nekaj tisoč EUR, bi šel iz inata vpisati 1. letnik pravne, da osebno vidim kakšen bav, bav je ta Kranjec. Ampak na eni točki mora človek v roke vzeti pamet in zaključiti, da so tvoje izkušnje različne od mojih in tudi, če bi mi dejansko uspelo opraviti rimsko v prvem poskusu, to ne bi v splošnem ničesar povedalo.

Oba pa sklepava na podlagi lastnih izkušenj in brez realnih podatkov o splošnem stanju. Je pa res, da še nisem sodeloval s pravniki, ki bi jadikovali čez rimsko pravo ali pa Kranjca. Težave so večinoma imeli pri obligacijskem in mednarodnem zasebnem. Morda pa je moj bias tudi v temu, da večinoma sodelujem s pozitivno naravnanimi osebami, ki v splošnem ne vijejo roke čez almo mater, ampak naredijo, kar je pač potrebno narediti. Upam si sklepati, da so verjetno imeli takšen odnos že med študijem, ali pa so ga takrat uspešno razvili.

Zgodovina sprememb…

BlueRunner ::

Da se, ampak je treba zadevo resno vzet.

Resno vzeti in sam bi dodal, da tudi imeti predispozicijo.

Ni vsakdo primeren za vsak študij in tudi ni vsakdo sposoben študija. Brezplačen študij naj bi bil usmerjen v to, da se ne glede socialni ali premoženjski status najde najboljše in najprespektivnejše posameznike in se jim omogoči maksimalen razvoj njihovih lastnih potencialov.

Ostali pa bi morali biti čim prej iz tega brezplačnega dela ustrezno izločeni, ker družbi v splošnem ni v interesu, da zapravlja sredstva na njih. Če pa želijo, pa lahko svojem (počasnejšem ali pa manj perspektivnem) razvoju posvetijo lastna sredstva, pri čemer jih država ne bi smela na noben način omejevati.

nevone ::

+1
Je sicer skregano z mnenjem večine, ampak je edino konstruktivno, čeprav za koga malo boleče.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

djordjevic ::

Zakaj? Saj je čisto prav napisal. To bi kvečjemu moralo postati prevladujoče mnenje.
No grave is deep enough to keep us in chains.

Mavrik ::

Ni vsakdo primeren za vsak študij in tudi ni vsakdo sposoben študija. Brezplačen študij naj bi bil usmerjen v to, da se ne glede socialni ali premoženjski status najde najboljše in najprespektivnejše posameznike in se jim omogoči maksimalen razvoj njihovih lastnih potencialov.


Tako je - samo za to rabiš najprej biti sposoben zanesljivo označiti najperspektivnejše posameznike. Po trenutnih kriterijih ocenjevanja bi delal naključno selekcijo, ki nekako tega cilja ne bi izpolnila.
The truth is rarely pure and never simple.

Valvoline ::

2/3 študentov brezveze zapravlja čas in dnar.Še posebej velja za tiste ki študirajo komunajz-udbovskih smeri.Državnih služb ne bo več. Privatniki ne rabijo diplome,zanima jih le praktično znanje.
e8200@3.6ghz,asus P5B,2x1gb patriot 800@1000cl5,r4850(750,1100),tinyXP

nevone ::

Tako je - samo za to rabiš najprej biti sposoben zanesljivo označiti najperspektivnejše posameznike. Po trenutnih kriterijih ocenjevanja bi delal naključno selekcijo, ki nekako tega cilja ne bi izpolnila.


To narediš tako, da določiš pogoje, ki jih mora izpolnjevati, sicer izpade iz igre. V igro pa moraš spustiti vsakega. Vsaj tako jaz to razumem.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

BlueRunner ::

Po trenutnih kriterijih ocenjevanja bi delal naključno selekcijo, ki nekako tega cilja ne bi izpolnila.

Uf. Dani primer arbitrarnega odločanja, ki ne bazira na znanju ni možno poimenovati "kriterij ocenjevanja". Ocenjevanje je v osnovi presoja na podlagi izkazanega znanja, arbitrarno odločanje pa je temu negacija. To IMHO sploh ne gre skupaj v isti stavek.

Bolje bi bilo, če bi rekel: "Po trenutnem arbitrarnem odločanju nekaterih predavateljev, za katere še nismo našli načina, kako jih učinkovito odstranjevati, je posledica ta, da trenutno ni možno dovolj zanesljivo ugotoviti kateri so tisti najbolj perspektivni študenti, ki jih je potrebno podpirati in kateri ne."

To narediš tako, da določiš pogoje, ki jih mora izpolnjevati, sicer izpade iz igre. V igro pa moraš spustiti vsakega. Vsaj tako jaz to razumem.

Kontra: težava je kako določiti kateri so ustrezni predavatelji. Kriterij ocene samo študentov ni dober. Kriterij "tržnega tekomvanja" tudi ni dober. Kriterij odločanja v zaprtem krogu senatov tudi ni dober. Glavno vprašanje je kako identificirati in izločiti nesutrezne predavatelje, ki svojega pedagoškega dela ne obvladajo ali ne obvladujejo.

Ko bo ta problem rešen, bo pogoje za brezplačen študij lažje zaostriti oziroma zaostritve lažje zagovarjati.

Zgodovina sprememb…

nevone ::

Kontra: težava je kako določiti kateri so ustrezni predavatelji. Kriterij ocene samo študentov ni dober. Kriterij "tržnega tekomvanja" tudi ni dober. Kriterij odločanja v zaprtem krogu senatov tudi ni dober. Glavno vprašanje je kako identificirati in izločiti nesutrezne predavatelje, ki svojega pedagoškega dela ne obvladajo ali ne obvladujejo.


Hja, se moram kar strinjat, selekcija je tricky, ja.

o+ nevone

Ko bo ta problem rešen, bo pogoje za brezplačen študij lažje zaostriti oziroma zaostritve lažje zagovarjati.


Se bojim, da je ta problem preveč vezan na naravo ljudi, da bi ga lahko elegantno rešili in dosegli optimum.

Kadarkoli je arbitrer človekova presoja in ne strogo sledenje pravilom, imaš sranje, če akterji ne razumejo in ne sledijo osnovnim predpostavkam.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: nevone ()

Valvoline ::

Spomnim se zgodbe pred skoraj desetletjem, šu sem na razgovor za šiht pr nekem podjetju za servisiranje medicinske opreme. Men dajo neko elektronsko shemo, vprašajo me od česa bi naj približno bila shema(na hitro odgovoril da je to kšn monitor ali osciloskop), pol pa za preverjanje osnovnega znanja men dajo nalogo da narišem grecov mostiscek, in da razlozim kako dela. Čeprav se nisem par let ukvarjal z elektroniko(sem elektrotehnik) sem greca na hitro narisal in povedal kako deluje. Pol pa una dva zadolžena za kadre men gledata in so se začel smehljat. Takoj mi je postalo nerodno, saj sem mislil da sem nekaj narobe narisal-povedal. No pol pa sem vprašal v čem je fora, on pa men pove da sm jaz vse lepo in prav povedal, le da pred mano je bil kandidat s končanim faxom pa sploh ni vedu greca narisat, kajšele povedat kako deluje.
:))
e8200@3.6ghz,asus P5B,2x1gb patriot 800@1000cl5,r4850(750,1100),tinyXP

Zgodovina sprememb…

  • polepsal: Mavrik ()

BlueRunner ::

Slikovita anekdota: na fakulteti so se vsi bali ali pa kritizirali predavatelja, ki kao "ni spuščal naprej". Kaj je bilo najhuje - to, da je "spraševal vse po vrsti" in, da "se ni dalo nič dogovoriti". Ko sem pri njemu opravljal najbolj zloglasen izpit, se je izkazalo, da:
- je bil zelo korekten
- da ni "vrtal" po neznanju, ampak je iz vsakega poglavja postavil vprašanje ali dve, da dobi občutek širine
- da ni zahteval čisto nič več, kot pa to, kar je povedal, da bo zahteval na 1. predavanju
- da pa ni toleriral, če je kdo znal manj od tega, kar je povedal, da je minimum
- si lahko pri njemu odletel, tudi če si imel 10 na pisnem delu - pa to ne zato, ker je imel slab dan
- ta človek verjetno v življnju ni imel "slabega dneva"

Pa je bil eden izmed najbolj preziranih predavateljev.

Po drugi strani pa sem imel najslabšo izkušnjo s predavateljico, ki:
- je polovico predavanj "pozabila" obiskati
- je imela najbolj bizarne možne izgovore (2x zvit gleženj in enkrat izpahnjen komolec v enem mesecu)
- jo je bilo nemogoče dobiti na govorilnih urah (najlažje pa, če si poklical na njeno firmo)
- je še celo na izpit zamudila več kot 30 minut, potem pa se delala, kot da ni nič narobe
- je praktično vsakogar spustila naprej, vendar pa ni nikomur dala ocene, ki bi odražala njegovo znanje

Te ni nihče nikoli kritiziral, čeprav se mi je zdela nekaj najhujšega, kar se lahko pripeti univerzi.

Mnja... definitivno je razlika, če na faksu zabušavaš ali pa, če na faksu pričakuješ resno delo.... tako da ocenjevanje s strani študentov ne bom nikoli jemal preveč verodostojno, ker resnično ne vem kateri študenti so že v osnovi pri sebi razčistili čemu faks služi in kakšen odnos si zasluži, kateri pa ne.

Za našie fakultete še vedno trdim, da ne izvajajo selekcije, da se ne trudijo izvajati selekcije in, da morajo preživeti v sistemu, ki jim preprečuje izvajanje selekcije. Dokler bodo za financiranje veljale glavarine, toliko časa bo fakultetam v interesu imeti čim več študentov. Kvaliteta pa je v takšnem okolju lahko samo iluzija.

Zgodovina sprememb…

lexios ::

Za našie fakultete še vedno trdim, da ne izvajajo selekcije, da se ne trudijo izvajati selekcije in, da morajo preživeti v sistemu, ki jim preprečuje izvajanje selekcije. Dokler bodo za financiranje veljale glavarine, toliko časa bo fakultetam v interesu imeti čim več študentov. Kvaliteta pa je v takšnem okolju lahko samo iluzija.


Eh, zakaj pa bi jo? :P

Tolik je že blo tule napisanega o nekih potrebnih reformah visokega šolstva in "rešitvah", ne vem pa če se zavedate, da je glavni problem slovenskega šolskega sistema (...poleg zavožene mentalitete in vzgoje doma) selekcija v osnovnih in srednjih šolah!! Tudi po zaslugi nekih jeb.. pravic - učitelj, ki učenca grdo pogleda je skoraj že v postopku! Če že razmišljate o spremembah šolskega sistem, razmislite raje o spremembah in sitih v devetletki, motivaciji učencev za poklicne šole (s plačami, npr.), ohranjanju nivoja mature, poklicne mature in težavnosti gimnazij... A kot kaže gremo počasi počasi v kontra smeri, študira naj vsak - če seveda plača!;((

D3m ::

Hahaha:))
|HP ProBook|R5 3500U|
|Lenovo A10|Mediatek MT8121|

Ramon dekers ::

sicer pa važno da je v tujini tako super, ker nihče ne more študirati oziroma se mora prej zaakreditirati. Mogoče rabimo to, naredimo šole plačljive tako kot v tujini da bodo samo šrotkotovi in bavčarjevi lahko hodili tja.

nevone ::

sicer pa važno da je v tujini tako super, ker nihče ne more študirati oziroma se mora prej zaakreditirati. Mogoče rabimo to, naredimo šole plačljive tako kot v tujini da bodo samo šrotkotovi in bavčarjevi lahko hodili tja.


Pa sej šolanje ni zastonj. Šolanje plačujemo preko davkov. Pri nas se pa država zadolži, če ima primankljaj, zato da šola laufa naprej. Ampak to je za večino zgleda sprejemljivo, samo da so rešeni vsakršnega tveganja in odgovornosti.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

Pšenični ::

"Pa sej šolanje ni zastonj. Šolanje plačujemo preko davkov. Pri nas se pa država zadolži, če ima primankljaj, zato da šola laufa naprej. Ampak to je za večino zgleda sprejemljivo, samo da so rešeni vsakršnega tveganja in odgovornosti"

Šolanje seveda ni zastojn. Prav tako v življenju srečujemo manj in bolj sposobne ljudi, kot tudi študente. Zdej kaj narediti, da bi tudi revni lahko študirali, da se ne bi zgubljal potencijala ki ga v Sloveniji ni na pretek.

Kot je že nekdo omenil, je ena izmed možnosti večja selekcija v srednji šoli, kar pa ni posrečena ideja. Np. nekateri razturajo šele potem ko pridejo na faks in verjemite, ni jih malo.

Tko, da če bi hoteli o tem resno razglabljat, bi potrebovali še druge podatke.

"Za našie fakultete še vedno trdim, da ne izvajajo selekcije, da se ne trudijo izvajati selekcije in, da morajo preživeti v sistemu, ki jim preprečuje izvajanje selekcije. Dokler bodo za financiranje veljale glavarine, toliko časa bo fakultetam v interesu imeti čim več študentov. Kvaliteta pa je v takšnem okolju lahko samo iluzija."

Določen nivo se sicer dosega. Saj je osip gromozanski, neverjetno velik. In to tako na družbuslovju, kot naravoslovju, je pa še ena "izjema" - FDV, sicer ne vem, koliko drži štos, ki kroži po netu, da na FDV ju lahko padeš le po stopnicah, ampak jaz sem imel nekoč statistični problem, ki mi ga je pomagala rešiti prav (dr.) z omenjenega faksa, tko da vsemu ravno ne verjamem. Nek nivo je tako po moje povsod.

Da pa ga je potrebno še nekoliko dvigniti, tle se vsi strinjamo.

Matako ::

Hja saj pravim: če ti gre študirat tričetrt Gaussove krivulje bo nivo _nujno_ padel. Kruto, ampak resnično.
/\/\.K.

zoolander ::

Kot prvo je treba spremeniti/ racionalizirati izobraževalni sistem (od oŠ naprej)... Sam nimam vez in poznanstev (oz, jih ne izkoriščam). Pošiljam prošnje za zaposlitev (moja cifra se bliža 400). Izhajam tudi iz socialno šibkejše družine, zato sem za golo preživetje bil primoran delati celoten čas študija v ljubljani (tudi zelo resna delovna mesta)... Doživel marsikatero grenko izkušnjo (tudi z večmesečnim neplačilom, itd. ). Kljub opravljenim študijskim obveznostim sem na željo delodajalca dlje časa podaljševal študenski stalež, saj mi je bila ponujena služba... A glej ga zlomka - tik preden ko bi morali podpisati pogodbo pa so me postavili na cesto in vzeli drugega študenta... Tako se dela z diplomiranci! V primeru sprejetja zakona o malem delu, pa lahko pričakujemo le še poslabšanje situacije... Zaradi omejitev bodo lahko študirale le elite, saj tistih 720 ur/leto ne pokrije niti stanovanjskih stroškov! Pa mlade diplomirance in ljudi pred upokojitvijo bodo deloddajalci dobesedno prisilili v malo delo... Lahko sklepamo kakšne bodo posledice... Sprememb in pravične zakonodaje ne bo, dokler se bodo v političnih krogih sukali vsi dosedanji politični akterji od osamosvojitve naprej - oni si podajajo žogico kapitala in si kopičijo svoja bogastva- navadni ljudje pa stradajo... Kdaj bo družba spredvidela, da so potrebna dejanja, ki bodo našim zanamcem omogočala življenje... Najbolj se pritožujejo ljudje, ki so živeli dobro življenje v dobi turbokapitalizma in le še plemenitijo kar imajo - na drugi strani pa bo mladina, ki bo v prihodnje životarila in si (če bodo imeli srečo in veze) lahko začela graditi življenje in družino pri 40. Ali 50. -ih letih starosti... Če. Ni ne solidarnosti, ne kakršnekoli pravice... Slovenija je postala druga sicilija - z razliko, da v mafiji obstajajo določena pravila in relacije in se ve kdo pije in kdo plača!

Zgodovina sprememb…

  • polepsal: Mavrik ()

Mavrik ::

Matako je izjavil:

Hja saj pravim: če ti gre študirat tričetrt Gaussove krivulje bo nivo _nujno_ padel. Kruto, ampak resnično.


A res? Torej so zdaj ljudje bolj neizobraženi in neumni kot so bili prej kot je bila uvedena osnovna šola za 99.9% populacije?
The truth is rarely pure and never simple.

zoolander ::

Kapitalizem je prignal slovenski izobraževalni sistem tako daleč, da imamo cel kup nizkokvalitetnih univerz, profesorjev in nizko kvaliteto študija...ne bi rekel, da so ljudje neumni, so pa z uvedbo devetletke in bolonjskega sistema študija vsekakor postali ''poneumljeni''...imamo cel kup izobražencev, za katere se je že vnaprej vedelo, da za večino ne bo služb...torej bi bila potrebna racionalizacija in čisti rezi - namesto tega pa se preveč ustanov ubada (z željo po denarju)le s tem, da imajo na začetku študijskega leta čim več vpisanih študentov in da jih poskušajo (s pomočjo profesorjev)čim dlje zadržati v svoji ustanovi, saj so študentje zagotovilo za denar. Država kot regulator (na večini področjih) je že leta 1991 padla na izpitu, situacija pa se le še poslabšuje, saj je sistem pisan na roke elitam in družbi...

Matako ::

Mavrik je izjavil:

Matako je izjavil:

Hja saj pravim: če ti gre študirat tričetrt Gaussove krivulje bo nivo _nujno_ padel. Kruto, ampak resnično.


A res? Torej so zdaj ljudje bolj neizobraženi in neumni kot so bili prej kot je bila uvedena osnovna šola za 99.9% populacije?


Mavrik.. je sploh važno, kaj je bilo prej? Stanje _zdaj_ je tako, da podpovprečneži vlečejo nivo visokega šolstva navzdol.

Pa saj ni nič osebnega - opis problema.
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

Mavrik ::

Mavrik.. je sploh važno, kaj je bilo prej. Stanje _zdaj_ je tako, da podpovprečneži vlečejo nivo visokega šolstva navzdol.


Še vendo nisi nobenega verodostojnega argumenta sproduciral, ki bi kazal, da je to res.
The truth is rarely pure and never simple.

BlueRunner ::

A res? Torej so zdaj ljudje bolj neizobraženi in neumni kot so bili prej kot je bila uvedena osnovna šola za 99.9% populacije?

Osnovna šola in študij sta dve različni zgodbi. Sam bi popolnoma laično in utopično na pamet dal takšno delitev:
- Osnovna šola je tisto, kar naj bi znal vsak, da bo lahko približno normalno funkcioniral v sodobni družbi.
- Srednja šola je tisto, kar naj bi človeku dalo možnost, da pridobi znanja s katerimi bo lahko zaslužil, živel do neke mere tudi prosperiral.
- Visoka šola je tisto, kar naj bi človeka lansiralo v intelektualno elito (prsoim za malo potrpežljivost in, če se le da, brez bruhanja).

"Intelektualna elita" pa po moje predstavlja tisti del populacije, ki izumlja, inovira, daje ven nove ideje, rine naprej razvoj in podobno. Nikakor pa to ni kvazi elita sestavljena iz s silikonom napihnjenih prežvečenih starlet in cirkusantskih egocentrikov, ki nam jih preko pop-medijev prodajajo t.i. mnenjski voditelji.

Z osnovno šolo bi večinoma padel v kategorijo nekvalificirana delovna sila, ki je na minimalcu (lahko pa tudi več, če se samoizbražuješ).

S srednjo šolo bi večinoma padel v kategorijo kvalificirane delovne sile, ki predstavlja spodnji rob srednjega razreda - obrtniki, majhni podjetniki, večina pisarniškega in sorodnega kadra v podjetjih, ... (lahko pa tudi več, če se samoizobražuješ).

Z visoko šolo bi moral predstavljati inovatorje, generatorje novih idej, optimizatorje procesov, zahteven strokoven kader, ki je sposoben ne samo samostojnega delovanja ampak tudi nenehnega izbolješevanja lastnih postopkov in družbenih procesov, mentorstvo, raziskovalci, ...

Ja, utopija, ker je pri nas vse komplet deformirano. Od pričakovanj delodajalcev, do pričakovanj (bodočih in sedanjih) delojemalcev. Eni hočejo doktorje za delo na šalterjih, drugi si predstavljajo, da bodo imeli 5x povprečno plačo, ne da bi imeli en sam dan delovnih izkušenj.

Matako ::

zoolander je izjavil:

Kapitalizem je prignal ...


Nekje tukaj sem nehal brati. V kapitalizmu so visoke šole _investicija_. Najprej plačaš.

Mavrik je izjavil:

Mavrik.. je sploh važno, kaj je bilo prej. Stanje _zdaj_ je tako, da podpovprečneži vlečejo nivo visokega šolstva navzdol.


Še vendo nisi nobenega verodostojnega argumenta sproduciral, ki bi kazal, da je to res.


Deli število študentov v določeni generaciji (od-do leta) s skupnim številom v tej isti generaciji. Pomnožiš s 100. Dobiš procent. Velik je.

BlueRunner je izjavil:

.

Z osnovno šolo bi večinoma padel v kategorijo

S srednjo šolo bi večinoma padel v kategorijo
Z visoko šolo bi moral predstavljati


V bistvu lahko vsak uspe ne glede na stopnjo izobrazbe. Kot rečeno, pametni bodo na vse skupaj gledali kot na investicijo - če oceniš, da se ti ne izplača (čas je denar) pač spustiš.
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

Mavrik ::

@BlueRunner: Saj je vse lepo in prav, sam zakaj ne smemo do stopnje "intelektualne elite" izobraziti več kot le mezdo ljudi? Zakaj ne sme dobiti take izobrazbe 3/4 vse populacije, ampak samo nekaj zgornje posvečenih procentov? Namreč to je tisto kar Matako zagovarja.

Deli število študentov v določeni generaciji (od-do leta) s skupnim številom v tej isti generaciji. Pomnoži s 100. Dobiš procent.


Pa res. Dobim procent. Kaj ma to s kvaliteto?
The truth is rarely pure and never simple.

Ramon dekers ::

Mavrik je izjavil:

@BlueRunner: Saj je vse lepo in prav, sam zakaj ne smemo do stopnje "intelektualne elite" izobraziti več kot le mezdo ljudi? Zakaj ne sme dobiti take izobrazbe 3/4 vse populacije, ampak samo nekaj zgornje posvečenih procentov? Namreč to je tisto kar Matako zagovarja.

Deli število študentov v določeni generaciji (od-do leta) s skupnim številom v tej isti generaciji. Pomnoži s 100. Dobiš procent.


Pa res. Dobim procent. Kaj ma to s kvaliteto?


Hočejo ti povedati, da če pride povprečnež v šolo in guli klopi pade kvalilteta fakulteti, ker tam so samo ljudje z iq 250 +.

Kako je v tujini? Šolo plačujejo, pa je res kvaliteta šolstva na njihovem nivoju tako visoka, ali imamo pač mi fakulteti iz dobe dinozavrov.

Zgodovina sprememb…

Mavrik ::

Kako je v tujini? Šolo plačujejo, pa je res kvaliteta šolstva na njihovem nivoju tako visoka, ali imamo pač mi fakulteti iz dobe dinozavrov.


Mi mamo univerzi z dobe dinozavrov, ki sta plačani na število vpisanih študentov, kar pomeni da ni interesa vzdrževati standarde.

Hočejo ti povedati, da če pride povprečnež v šolo in guli klopi pade kvalilteta fakulteti, ker tam so samo ljudje z iq 250 +.

Vem da meni hoče on to povedati, zdaj samo čakam da bo to podprl s čim (namreč izjava je bullshit).
The truth is rarely pure and never simple.

Ramon dekers ::

"Mi mamo univerzi z dobe dinozavrov, ki sta plačani na število vpisanih študentov, kar pomeni da ni interesa vzdrževati standarde."

Bo potem standard fakultet višji če damo fakulteti ceno 100.000EUR za celotni študij?Ali pa bo pač tako: "oh tvoj očka je sponzor naše fakultete, daje denar tja pa tja, tebi se res ni potrebno učiti" in bo tako tistih 5% izdelalo fakulteto! So potem, po vaše to bodoči intelektualci. Pa dajmo po vaše možnost študija samo Bavčarjevim otrokom možnost, da vidimo kvaliteto.

Mr.B ::

darkolord :: danes, 10:32:45citiraj #

Tale logika pa ne štima. Zakaj pa potem že zdej ne ugotovijo, da ljudi iz "papirnatih faksov" ne rabijo, če so poleg "pridnih" sedaj zraven še zabušantje?

Danes brezposlenost maldih, z "papirno" visoko izobrazbo raste vedno bolj exponentno. Tako paravi ststistika zavoda.



blueFish :: danes, 11:21:13citiraj #

1. Na izpitu lahko padeš samo 1x.Veliko sreče s tem.

Enostavno, lahko utemlejiš z enim razlogom. ŠTudiranje je kao free. Torej plačan z denarjem vas davkoplačevalcev. Kaj bi radi podpirali, vi državljani , lenuhe. ČE se jim ne da študirat je kramp in lopata dobra tudi za njih....LEpo politično to poveš, vedi da ni upokojenca, ki bi bil proti. Pa pojdite na referendum.
In nikjer nisem napisal, da si študi ne moreš plačevati sam, samo splačalo se ti ne bo dolgo študirati.

djordjevic :: danes, 11:43:28citiraj

#@Mr.B: Kaj sanjaš? Kje sem napisal besede, ki mi jih polagaš v usta? Ne izmišljuj si. Rekel sem samo, da sta zakon o malem delu in pokojninska reforma (pa sta še daleč od ideala) korak v pravo smer. Ne imej me za apologeta vlade, ker ne spljuvam ama čisto vsega.


Začni na začetku, tam tvojih cca 15 točk, vsaka točka, je realno odprta, ko so jo vsi že čivkali, in se je neka le moralo zgoditi.

Nekako tako kot pesek metanja na napotnicah URgentno. KAr pojdi na Onkološki inštitut. Me zanima relani odziv, ko bo gospodična rekla, lepo da piše urgentno, toda prosto imam šele marca, če boste živi potrdite datum :)


Valvoline :: danes, 11:54:47citiraj #

Korak v pravo smer bi bil če se naredi kompletna revizija pokojninskega sistema,in odvzem pokojnin in vračanje med delovno aktivnih vsem ki ne izpolnjujejo pogojev po novem zakonu. Edino pravilno in pravično.

Napača, leta 91, je nekdo spraznil blagajno, v nulo, verjetno isti ki so danes, kot rečemo elita ki vodi državo. Te ljudi zapreš, jim vzameš premoženje, problema s pokoninsko blagajno ne bo do naslednje reforme, čez cca 10 let. Aja sem pozabil, blagajna je izpraznjena sedaj že drugič, če ne tretjič, in nikome ništa.


Moris :: danes, 11:59:00citiraj #

korak v pravo smer bi bil da sam varčuješ za pokojnino. Da ukinejo vse te obvezne prispevke...

V bistvu ne, ker nekaj potrebuješ za socialne transferje ter pomoč. Seveda z realnimi opravičenci. ŽAl tudi to, je potrebno rešiti.



Moris :: danes, 12:56:41citiraj#

mah kar se tiče 1x opravljanja izpitov lahko to govori nekdo ki je opravljal nek texas faks.

Kot sem rekel, imaš predavenje ter temu sledi izpit, ne tako kot danes, ko hodiš na deset predavan, pošiljaš vse v PM, ko vmes nimaš dve do tri ure lufta. Na koncu pa si od sedmih zjutraj do sedmih zvečer na faksu. Ej tudi profesorji bodo morali bistveno več delati, in to bistveno več, ker sedaj se bodo študentje sporti učili, in sproti težili, me zanima, kako bi zgledala predavanja, ko bi se za vsako predavanje študentje pripravili. In zato je tudi izpit bistveno lažje narediš, in od tebe temu primerno tudi več zahtevajo, toda tudi več dobiš znanja.

Bodimo pa realni, koliko pd vas je dobilo kdaj občutek, da se predvatalju, bore malo sanja od tiste presojnice ?


gendale :: danes, 13:27:35citiraj #

pomoje bi bilo bolje, da če ne narediš letnika moraš plačat šolnino za nazaj, če pa narediš ti jo pa plača država

Sedaj jo tako plača država. Novi sistem, samo takoj prisili v ukrepanje, posledično temu tudi vrši psihološki pritisk. Študent, ne bo mogel uporabiti izgovora, ah sej bo naslednji rok.

Ideja je in je bila, VSI imate enake možnosti, ne glede na socialno stanje, barve, politične volje itd....
Tako da MORIS tvoja 5% polulacija BAvčarih otrok ne šteje, njim tako ali tako ne bo potrebno delati nikoli, ker si Bavčar ne bo nikoli upal svoj denar tako zastaviti. Sistem ki ga opisuješ, lepo funkconira po svetu, pa zaradi tega uspešno ne študirajo samo osbe tipa Bavčar and co.
Voljeno telo ogledalo volilnega telesa.

Double_J ::

http://www.finance.si/299069/Intervju-S...

http://www.finance.si/298941/Intervju-S...


Pahor bo sicer odšel... opustošenje pa bo ostalo. Tudi ne vem, če bo kdorkoli kaj dosti potem lahko storil. Pomoje bo tako kot na Japonskem... desetletja brez izrazite rasti. S tem, da njim se je to naredilo ko so že bili bogati, nam pa ko smo še sorazmerno revni.:|
Dve šivanki...

Mr.B ::

Za razmišljanje, vse kar sem napisal je odvečno, saj DRŽAVA, fila 300 milEUR, do slabe miljarde EUR, gradbincem, kot neposredno dokapitalizacijo NLB-ja.

http://www.delo.si/clanek/135300
PS 16k je praznih stanovanj. Toliko zakaj si navaden človek ne more kupiti nepremičnine, potem pa država jamra, da je pokojninska blagajna prazna :-)
Voljeno telo ogledalo volilnega telesa.

kivi113 ::

Preveč pravil, regulacij in dajatev za privat inciativo oz. zasebno podjetništvo. Če hočeš biti s.p., moraš nujno skrbeti za knjigovodstvo, konkurirati poceni kitajski robi, na trgu, kjer imajo ljudje zelo malo denarja (ker država pobere preveč).

In kot so povedali že pred mano, je mentaliteta, da se ne splača delati za 500 evrov, če lahko za 220 evro ne delaš nič.

Kriviti mentaliteto je pa kriviti oblast, ki omogoča tako zblojeno mentaliteto - to pa zato, ker nas učijo, da smo hlapci, namesto da bi nas učili bol ponosne, patriotske stvari in resnice, ker so politiki pičkice, ker nam lažejo na vsakem koraku in ker je trg tak, ki nagrajuje kriminalce, posebej korupcijski kriminal. Mentaliteta je v kurcu verjetno tudi zato, ker še ni prišlo do sprave med kriminalci iz preteklosti, ki so pobijali sonarodnjake, jih ropali, nadzirali in tako dalje.

Če bi bili v povprečju bogatejši, bi bila tudi naša samozavest večja.

lexios ::

Saj je vse lepo in prav, sam zakaj ne smemo do stopnje "intelektualne elite" izobraziti več kot le mezdo ljudi? Zakaj ne sme dobiti take izobrazbe 3/4 vse populacije, ampak samo nekaj zgornje posvečenih procentov? Namreč to je tisto kar Matako zagovarja.


In kaj češ z izobraženo opico? Da se pred sosedom hvališ, češ čuje na ukaz "sedi", "lezi", "tačko", "hop"?>:D

Da se ne bomo napak razumeli, sem proti uvedbi šolnin, nimam nič proti ideji "...take izobrazbe 3/4 vse populacije...", a dejmo bit realni! Od 3/4 populacije mladih, ki se vpiše na fakulteto, jih vsaj 1/3 ni (mentalno) sposobnih doštudirati (v roku), vsaj 1/3 pa jih študira nepotrebno eksotiko, služb ni - šolski sistem pa nam producira diplomirane kelnarice in trgovce! ;((

Kot je že nekdo omenil, je ena izmed možnosti večja selekcija v srednji šoli, kar pa ni posrečena ideja. Np. nekateri razturajo šele potem ko pridejo na faks in verjemite, ni jih malo.


Mogoče ni posrečena ideja (oz. nikakor to ne reši vsega), je pa vsekakor del rešitve, ker žal devetletka, permisivna vzgoja in "opisno ocenjevanje za zniževanje stresa učencev" to ni!

Grey ::

Celoten sistem je postal preveč fragmentiran. Teoretično, vsi odpremo s.p., ker pač ni dovolj delovnih mest (540 vs. 103831). Kako zalaufat biznis, ko pa ima in sosed in tvoja babica enako trgovino ali (vstavi katerikoli drugi biznis). Drug od drugega kupujemo? Od kod potem denar? Vsi životarimo? To tako ne gre. Prej ko slej bodo "lenuhi" postali standard. In prej kot slej bo svet tako kot sem rekel...to je naslednji point. Ali to ali pa gremo vsi k vragu, ker bo čedalje več nezaposlenih, čedalje več bede...od tu gre samo še navzdol - bolezni, lakota, vojna,...apokalipsa.

Problem današnje družbe je veliiiiiiiiiko večji od samo malih popravkov z absurdnimi zakoni. In tega problema se je potrebno lotiti resno, drugače bo res konec leta 2012 (bolj za šalo, ker je opevana letnica, ampak you get the point).

BlueRunner ::

OK, tole glede padca splošne kvalitete v primeru, da se kriterije sprejema spusti ali celo opusti, kar morda poskuša povedati Matako. Seveda pa je to moje in ne nujno Matakovo mnenje.

Izhodišče:
Izhodiščen zaplet predstavlja logika deljenja denarja. Celotno visoko šolstvo dobi določeno kvoto denarja, ki je neposredno odvisna od proračuna, ne pa od števila študentov. To pomeni, da vsi visokošolski zavodi (znotraj in zunaj univerz) medsebojno tekmujejo kdo bo dobil večji kos pogače, pri čemer je velikost pogače vedno ista, ne glede na skupno število subvencioniranih študentov. To praktično pomeni, da "zmaga" tisti zavod, ki ima gledano na ostale zavode večje število študentov. To ni neposredno glavarina v smislu X EUR za vsakega študenta, vendar pa je še vedno glavarina v smislu "zmage" tistih, ki imajo več subvencioniranih študentov.

1. posledica:
Da bi zavod pridobil čim večje število subvencioniranih študentov, jih mora dobiti naravnost iz srednje šole. To pomeni, da se kriterij sprejema spusti, pri čemer je navidezen spust po oceni relativno nizek, kljub temu pa za seboj potegne večje posledice.

2. posledica:
Racionalno obnašanje enega zavoda se praktično takoj preslika na vse zavode, pri čemer morajo zavodi z manj popularnimi programi (npr. fakultete, ki imajo smer montanistika ali pa rudarstvo) ostati tekmovalni tako, da še bolj spustijo kriterije.

3. posledica:
Zaradi neracionalne porabe sredstev, ki onemogočajo normalno delovanje zavoda se splošna kvaliteta izvajanj študija niža. Nižanje kvalitete študija je povezano z manjšimi možnostmi obiskov tujih predavateljev, manj možnosti nabave in uporabe didaktičnih pripomočkov, večja delovna obremenitev posameznih predavateljev, ki morajo predavati vedno večjim skupinam, manj možnosti, da se posamezni šudenti še bolj povežejo v aktivno akademsko delo.

4. posledica:
Zaradi splošne omejitve količine sredstev, ki jih zavod sploh lahko dobi od države, pri čemer ga tekmoveanje z drugimi zavodi postavlja v položaj, da neracionalno veča število subvensioniranih študentov, se količina razpoložljivih sredstev za posamičnega študenta niža. To zavodi kompenzirajo s tem, da povečujejo vpis samoplačniških študentov, ki fakulteti dovajajo sredstva, s katerimi se praviloma dodatno subvencionira že subvencionirane študente. Samoplačniški študenti so tako velikokrat postavljeni v dvojno podrejen položaj, saj še dodatno vplačujejo za že subvencionirane študente (njihova šolnina tipično ne odraža realnih stroškov organizacije študija), zavodu pogosto vplačujejo več sredstev, kot pa jih zavod prejema od države za subvencionirane študente, pri temu pa so pogosto deležni slabše kvalitete pedagoških dejavnosti oziroma imajo v najboljšem primeru dražje plačano a vendar enako obravnavo, kot subvencionirani študenti. Posledica je, da tudi tisti, ki so vlak subvencioniranega študija zaradi različnih razlogov zamudili, še težje vstopijo nazaj v študij, kot pa bi to sicer bilo potrebno ali upravičeno - visokošolski zavodi pač ne bi smeli služiti na šolninah, ampak bi lahko služili kvečjemu s prodajo znanja - tega je tam menda na pretek.

Kar se pa tiče ocene kako radikalne posledice ima lahko nek, na prvi pogled ne tako strašen spujst kriterijev, pa sem pripravil nekaj grafkov. Seveda statistika vedno laže oziroma pove to, kar želi povedati avtor besedila, a vendar mislim, da je to nekako dober pokazatelj škodljive logike programov, ki "nikomur ne pustijo pasti".

Nekaj stvari sem moral privzeti, ker ne razpolagam z natančnimi podatki. Mislim, da ti približko niso slabi, če pa so, pa naj me kdo popravi s kakšnim bolj verodostojnim podatkom.

1. privzeta lastnost je, da se na vseh stopnjah uspeh porazdeljuje v skladu z normalno distribucijo N(0, 1).
2. delitev intervalov ocen za primer visoke šole je podaobna delitvi za osnovno in srednjo šolo, ker po izkušnjah ocenjujem, da so negativne ocene 1-5 v distribuciji kumulativno enako pogoste, kot je pogosta ocena nad 9.
3. Grafi so "klasični" od -3s to +3s. Osnovna in srednja šola imata tako interval velikosti 1,2s, visoka šola pa 1s.
4. Uspeh na nižji stopnji z visoko verjetnostjo napoveduje tudi uspešnost na višji stopnji in obratno. To pomeni, da čeprav verjetno obstaja kakšna oseba, ki bi z oceno 2 iz srednje šole lahko naknadno uspela, je to outlier katerega verjetnost pojave je izredno majhna. Ta sklep ni samo statističen, ampak je pogojen tudi s tem, da nekdo s slabšimi ocenami na nižji stopnji po obsegu in kvaliteti znanja zaostane in na višjih tudi več ne more dohajati ostalih. "Problem" se lahko reši z ponavljanjem letnika, kar da takšnemu šolarju možnost nadoknaditi zamujeno, posledično zvišati povprečje in z letom zamude znova priti na vrh zvona, če že ne more dlje.

Posledica spuščanja je, da če se kriterij spusti za eno oceno, to pomeni, da se začne na naslednjo stopnjo sprejemati tudi tiste, ki imajo povprečno oceno. Razlika med kriterijem 4 in kriterijem 3 za napredovanje na naslednjo stopnjo na koncu poveča število študentov za faktor 6. Glede na to, da se tudi na visoki stopnji ocene porazdeljujejo približno normalno, saj bi v nasprotnem poslušali o resnično drakonskih osipih, pa je posledica ta, da nenadoma dobiš tudi 7x več študentov, ki imajo povprečje nad 9... in tako naprej.

 Visoki kriteriji

Visoki kriteriji


 Nizki kriteriji

Nizki kriteriji



Za študente gre logika naprej preprosto tako, da je potem za njih nenadoma na voljo 7x manj denarja, kot pa prej. Če recimo fakulteta s 1.000 študenti dobi letno 1,000.000EUR za študente, je to 1000EUR na študenta. Če se kriterij sprejema v splošnem spusti za oceno in to povzroči povečanje skupnega števila študentov na 7x, iam to za posledico, da za vsakega študenta ostane samo še malo manj kot 150EUR. Ahem. Vse lepo in prav, vendar pa potem pač ne bomo kupili računalnikov, ker jih ne moremo kupiti dovolj in ker nimamo dovolj velike učilnice za tako velike skupine. Pa še denarja za plače asistentov, da bi lahko imeli več manjših skupin na vajah nam zmanjka. Kvaliteta? Jp. Nastrada.

Če pred padcem kriterijev delodajalec ve, da bo z zaposlitvijo študenta s povprečjem 9 ali več dobil kvaliteten kader, pa po padcu kriterijev teh fiktivnih 16 najboljših od 10000 izgine med 115 "najboljšimi" od 10000, ki so si povprečje nad 9 prislužili izključno na račun večje številčnosti ob procentualno enakem osipu. Procentualno enak osip pa je simptom tega, da so se ocene ponovno normalno porazdelile najverjetneje tudi brez desnega bias-a, vendar pa samo preko večjega števila študentov. Kar pomeni, da so med temi 9+ študenti po novem tudi študenti, ki bi pri strožjih kriterijih imeli povprečja tudi 8+ in ne samo 9+. Aha. Torej delodajalec pri takšni fakulteti več ne more ločiti najboljših od zelo dobrih. Ko pa greš po povprečjih navzdol, pa tako ali tako ugotoviš, da imajo povprečje 7+ po znižanih kriterijih tudi takšni, ki po starih strožjih kriterijih sploh ne bi mogli diplomirati.

Kaj se zgodi?

Edine logične posledice:
- delodajalci takšnim visokošolskim zavodom več ne zaupajo - diploma postane brezvreden papir
- študenti imajo varljiv občutek znanja, ker se primerjajo s prejšnjimi generacijami, pri čemer objektivna primerjava sploh ni možna
- študenti svoje sposobnosti precenjujejo
- tisti študenti, ki bi tudi po starih kriterijih briljirali, dobijo efektivno manjši učinek od subvencij (manj sodelovanja s predavatelji, slabši didaktični pripomočki, manj tujih predavateljev) zaradi česar ne morejo briljirati
- v imenu povprečja tako fentamo splošen nivo kvalitete, in omejimo možnost napredovanja najboljšim, ki bi te danosti lahko resnično izkoristili - takšni potem ob prvi priliki odidejo tam, kjer lahko svoj potencial razvijejo in vnovčijo (seveda pa pri temu zasližijo tudi tisti, ki jim ta odhod omogočijo).

Ali se sliši znano?

Ali je res potrebno, da imamo diplomante na šalterjih?

Ali je morda nekaj narobe z družbo, da znanja ni možno vnovčiti?

Zgodovina sprememb…

Mr.B ::

Zato pa sem napisal, da forsiraš znanje preko Študentov, študentje se ne bodo dolgo vpisovali na fakultete, ki jim ne zagotovijo znanja, posledično dobro plačanega delovnega mesta, ki ga oglašujejo delodajalci. Po domače zaobideš zgoraj opisan sistem. Bodimo relani, če se recimo na pravno fakulteto vpiše prvo leto 10% študentov, kot se jih je vpisalo letos, naslednje leto pa le 5% na današnje leto, vedi da bodo zganjali vik in krik, ker tretje leto, lahko mnogi seski na zavodu ostanejo brez službe. Enako je lahko vsako leto odprt program rudarstvo. Čez 10 let nikakršnega vpisa, bo tisti ki bo šel študirati takrat, imel zagotovljeno službo z bajno plačo, ker tunele se bo še vedno delalo. Ne rečem, da se zaradi čiste potrebe, zakon in zavodi spremenijo, samo spremenili se bodo zaradi preživetja, ne pa zaradi fiksno dodeljenih sredstev, če ali pa nič ne delajo.

Grey zadel si praktično bistvo. In danes taki in drugačni Kordeži, ki so bili vabljeni na razne fakultete izjavijo Smo se zmotili. Krog, se prej ko slej zaključi, če tudi smo del globalnega gospodarstva. Prej ko slej, ljudje kupijo tam kjer je ceneje, in ceno zaradi bližine meje ne moreš navijati do onemoglosti, ker prej ko slej se bo našel sosed, ki bo v kleti odprl trgovino, ki bo iste izdelke prodajal ceneje, saj jih bo dobil ceneje preko meja.
Voljeno telo ogledalo volilnega telesa.

BlueRunner ::

Za zaobiti zgornji sistem, bi morali imeti interes predvsem študenti. Dokler pa so študenti na eni strani v privilegiranem davčnem položaju, na drugi strani pa subvencionirani iz vseh strani ne glede na svojo uspešnost (ne pa prizadevnost, ki je irelevantna!), toliko časa ne bo od tega nič. Se bo pač študiralo, dokler bo šlo namesto, da se bi s tem nekaj doseglo.

Aljaz1980 ::

Se bo pač študiralo, dokler bo šlo namesto

da so brezposelni

In imaš dosti brezposelnega tehničnega kadra.

BlueRunner ::

Ne. V bistvu imaš dosti brezposelnih. Takšni, ki študirajo brezciljno ali pa samo zato, da študirajo, si pač ne zaslužijo naziva "kader".

Pšenični ::

"Ali je res potrebno, da imamo diplomante na šalterjih?

Ali je morda nekaj narobe z družbo, da znanja ni možno vnovčiti?"

Z našo družbo je že lep čas nekaj narobe.

Glede na to, da študij stane bajne denarje in se potem takle kader zaposluje na drugi in tretji stopnji (ne mislim bolonjske), v bistvu za dela, ki bi ga lahko "opravljale malo bolj inteligentne opice", lahko zaklučimo, da smo brezvezna družba, ki meče svoj denar in potencijale nekam skozi okno. Za majhno državo z omejenimi prej omenjenimi resursi je to katastrofa.

Račun za tako ravnanje z šolanim kadrom pride prej ali slej.

"Ali je morda nekaj narobe z družbo, da znanja ni možno vnovčiti?""

Pri nas lahko zaenkrat dobro vnovčiš le veze, to da kakšnega poznaš. So tud zelo redke izjeme predvsem na področju informatike.

Zgodovina sprememb…

BlueRunner ::

Račun za tako ravnanje z šolanim kadrom pride prej ali slej.

Mnja. Verjetno na glavi računa piše "brain drain".

genius11 ::

763 prostih delovnih mest

http://www.ess.gov.si/

Pšenični ::

"Mnja. Verjetno na glavi računa piše "brain drain"."

Od kolega hčerka stara malo čez 20 je že v Avstraliji....

http://www.ess.gov.si/

Služb praktično ni.......

sasoe ::

najbolj žalostno je, da se ne bo spremenilo nič.

dolgovi so veliki, država bo postala delni lastnik (preko bank itd.), podjetja bodo prišla na zeleno vejo in nam že znana privatizacija se bo ponovno izvedla, in spet bodo zraven nam že znane face. tile naši botrčki se bodo še naprej mastili, narod bo pa plačeval. najbolj v tej krizi ga bodo naje... mali podjetniki, ki bodo pač morali požreti dolgove velikih. kdaj bo v Sloveniji končno nekoč nekdo za nekaj odgovarjal, pa ravno zato so tako zelo plačani ti meneđerji, ker nosijo tako veliko odgovornost, a pol podjetij v slo gre v ku...

drgač pa je eden od bistvenih problemov te družbe EKONOMIJA, ekonomija kot znanost in kup doktorjev ekonomije pametnih ko drek.
1. sama znanost, če bi res bila tako sposobna in pomembna, te krize danes ne bi bilo?
2. v preteklosti je bil vsak človek ekonomist in sicer čisto po zdravi kmečki logiki, koliko sem pridelal, toliko bom zaslužil, danes je to zasukano na glavo.
3. ko bo svet spoznal, da ni pomembna rast, ker je ta pomebna samo za delničarje, ampak je pomebno, da se pridela toliko, kot se rabi, bo blagor na Zemlji.
4. danes banke vodijo ekonomijo, banke so ...komentar ni potreben.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: sasoe ()
««
6 / 10
»»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

A še koga moti, da je študij za diplomirance plačljiv? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Šola
10813907 (1270) AndrejO
»

Mi smo univerza (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Problemi človeštva
16914087 (10781) TESKAn
»

Ali imamo preveč diplomantov s fakultet? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Problemi človeštva
15014789 (12471) BlueRunner
»

Študentsko delo -> "malo delo" (strani: 1 2 3 49 10 11 12 )

Oddelek: Problemi človeštva
59861450 (43387) tx-z
»

Šolski sistem in IT službe (strani: 1 2 )

Oddelek: Programiranje
9134393 (33153) Nejc Pintar

Več podobnih tem