Svet, Kot Ga Razume Monsanto (GSO)

1) Ne vem, zakaj bi se sploh trudil prepričati kogar koli, če "deluje svobodni trg".
2) ~~~
3) Zakaj bi si postiljal s krizo?
4) Preživeti je mogoče še z manj. Je to naš cilj?

Če nam Arabci zaprejo naftno pipico, smo po tvojem scenariju bistveno bolj nahebali kot po mojem.

Okapi je 20. maj 2013 ob 21:26 izjavil:

Zdaj jih imaš, ampak čim enkrat za 10-20 let izvoziš tako delo drugam, si kastriral domače znanje.

Nikoli ne bomo 100% vse hrane uvažal (ker vseeno nismo Monako ali Singapur), živinorejci, ki pokrivajo 10% potreb, so pa dovolj velik rezervoar znanja, da v krizi v enem letu zalaufajo farme, ki pokrijejo večino potreb. Med 2. svetovno vojno so v Ljubljani Kongresni trg preorali in spremenili v vrtičke.

O.

no oranje kongresnega trga lahko pade na pamet le ljubljančanom izplen je bil pa seveda zanemarljiv.
Niti v enem letu ne zalaufaš kmetijske proizvodnje. kje šele da razviješ solidno kmetijsko politiko. Pri nas še še vedno vleče saga zamujenih 40 let agro kombinatov in neurejenega lastništva. Stega izhajajoč je kup premajhnih kmetov, oz hobi kmetov in razbitih parcel. obdelat konkretno košnja 10 ha travnika je podobno zahtevna kot 2ha na 5ih parcelah.

Pa stremljenje po prevelikih farmah vsaj v EU in zda ni ravno nek recept za upeh, tkole iz glave je 90% farm še vedno family biznis. optimalne velikosti nekje med 20-200 ha. Imamo pa tudi Kolarja ki je za EU nekje med večjimi in im cca 2500 ha v obdelavi.

Skratka ni za pretiravat z nekim "big is always better". sploh zaradi dokaj pestre geografije in stem tudi tehnologijo pridelave.
V nasprotnem lahko tudi rečemo imejmo 10 uspešnih piscev ne pa kup literatov. In en SW gigant ki bo konkuriral Microsoftu.

ampak ja 70k kmetiskih gospodarstev je preveč.

Ne.

O.

http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo...

Pri Monsantu so menda odločeni, da s svojimi semeni in škropivi prodrejo še na neosvojene trge in Evropa je točno to. Osem držav - Avstrija, Bolgarija, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Luksemburg in Poljska - je namreč na svojem ozemlju prepovedala gojenje Monsantove koruze MON810 in ostalih gensko spremenjenih rastlin.

Desetletja lagali in skrivali podatke o smrtonosnosti svojih izumov

Precej huje je v ZDA, kjer je o Monsantu in podobnih družbah znanih veliko podatkov, ob katerih se marsikomu naježi koža, njihov vpliv pa je ogromen.

O tem, kaj Monsanto sploh je, so se obširno razpisali na centru Global Research. Kot pravijo, so največji sovražnik človeštva multinacionalke, ki so si na račun pridobljenega bogastva ustvarile položaj, s katerim si lahko kupijo skoraj kar koli. Nagovorjeni so pač le redko dovolj trdni, da bi rekli ne dobri podkupnini.

Tipičen primer tega je proizvajalec škropiv in semen Monsanto, ki okolje zastruplja z nekaj najbolj strupenimi kemikalijami, priporoča sejanje vprašljivih gensko spremenjenih semen in podpira dvomljivo kmetijstvo, ki še prispeva h klimatskim spremembam in uničevanju narave. Rastline, ki rastejo iz njihovih semen, povečujejo uporabo umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov, vode in energije. V času, ko se govori o ekološkem kmetovanju in zdravi hrani, Monsanto niti vleče v drugo stran.

Družba je sicer prve korake naredila kot kemična tovarna, ki je človeštvu priskrbela nekaj najbolj strupenih strupov v zgodovini, med drugim polikloridne bifenile in dioksin. Prvih so, dokler jih leta 1976 niso prepovedali, proizvedli kar 99 odstotkov. Znani pa so kot izjemno kancerogeni in povzročitelji bolezni več vitalnih organov.

Dioksin pa je bil kot herbicid Agent Orange uporabljen celo v vojni v Vietnamu. Je ena najnevarnejših kemikalij, ki jo povezujejo z več kot 50 boleznimi in 20 napakami plodu.
Strup so izdelovali v Missouriju, kjer je bilo po poročanju ameriških medijev območje tako zastrupljeno, da se je spremenilo v mesto duhov.

Sama dobrota jih je.

Kje smo mi glede GSO ?

Yup, Bilderbergci bodo pa imeli srečanje v Londonu letos nekje v prihodnosti. Me zanima ali bodo tudi tam kakšni z mačetami "travo sekali in vejevje".

Me zanima kaj bo MB jutri pripravil pa a bodo "vstajniki" tudi tam.

Zelena riževa revolucija v Indiji in Monsanto nima čisto nič z njo. Ne potrebujemo GSO.

Pazi to, hibridi še niso GSO: Hybrid rice @ Wikipedia (nastali so s selektivnim križanjem obstoječih vrst riža)

Monsantovi zagovorniki se sklicujejo ravno na večji izkoristek. Tega se da doseči tudi brez genetske modifikacije.

Sicer pa :

No GM rice is grown anywhere yet.

False: Genetically modified rice @ Wikipedia

Resda ni v komercialni rabi, vendar se vseeno pojavlja na trgu.

Če je hibridizacija genska modifikacija, potem je pečenje karbonizacija - s čimer pa ne mislim zagovarjati niti hibridizacije.
In kdaj smo se sploh uspeli strinjati, da je ekonomski faktor edini bistveni pri odločanju za ali proti GSO? Če gledamo samo na hektarski donos sorte, je to tako, kot bi pri avtu gledali samo na najvišjo hitrost. Kaj pa poraba? Varnost? Izkoriščanje delovne sile? Življenjska doba? In tako dalje. Omejeno!

Well played, Okapi
Tvoja primerjava je tako samoumevno očitno pravilna, da moraš zdaj razložiti samo še tisto sitno malenkost, kaj točno ima servisiranje s porabo, varnostjo in izkoriščanjem delovne sile v proizvodnji.

Zdaj hočeš reči, da sem v tej temi kot edino ali celo kot glavno pomanjkljivost GSO izpostavljal odvisnost kmetov? Nisi dober demagog, Okapi, malo vaje ti še manjka.

75% starih vrst Slo semen je že Šlo v maloro, tako da tvoja trditev o svobodni izbiri odpade + tudi preostale težko kupiš.

Mhm, in kmetje so za to, da "nimajo nič uporabnega [za sadit]" krivi kar sami, ker - tega niso hoteli sadit.

In zakaj lažeš? Vsako živilo naj bo označeno, katera sorta poljščin je uporabljena (stara, nova, hibridna, gmo ...), kateri herbicidi in insekticidi so bili uporabljeni pri pridelavi (s konkretnimi količinami), katera umetna in naravna gnojila so bila uporabljena pri pridelavi in katera kemična sredstva (konzervansi in ostalo) so bili uporabljeni po sami pridelavi.

O.

"ne vsebuje GSO", pa je industrija takoj skočila da to pa ne.

Kot prvo, skočila je zato, ker ni pravično, da mora biti samo oznaka vsebuje GSO, ne pa tudi oznaka, vsebuje hibridno tehnologijo, herbicid x, pesticid y ...

Kot drugo, ni ji uspelo - hrana mora biti označena z GSO.

Ja, in zato lažeš.

O.

Okapi je 25. maj 2013 ob 16:07 izjavil:

Tega se da doseči tudi brez genetske modifikacije.

Hibridizacija (križanje) je prav tako genska modifikacija, samo da precej bolj groba in nenatančna, kot genski inženiring. In hibridno seme morajo kmetje prav tako kupovati vsako leto sproti, ker pridelano na lastnem polju ni primerno za setev.

O.

ne ni genska modifikacija, je kar kontrolirano parjenje. Hibrid se lahko stabilizira v sorto. O neki natančnosti pri GMO pa tud ni za pretiravat. Nikakor ne moreš predvidet fenotipa iz genotipa. pa nisem apriori proti. ampak neko povdarjanje prednosti brez upoštevanja morebitnih kontraefektov mi gre pa pošten na jetra.

Dejmo se na kruh iz bele moke nalepko: pridobljeno z nekim random krizanjem ene trave in pire. Al pa na salame: zaradi te salame je moral umreti prasic/krava(konj, hehe)/... In a kavbojke: 'bombaz za te kavbojke so obirali belci, ki so za svoje delo dobili placilo $10 na uro' ... "Koruzi za to polento je vsak vecer pel uspavanko zbor 130ih mladih devic. Ce je bila zunaj polna luna, so bile se pomanjkljivo oblecene."

Če so ji res pele device, je to na koruzi napisano z velikimi ČRKAMI.

http://www.dnevnik.si/svet/porocilo-gen...

Glede na objavljene depeše teorija zarote za spodbujanje uporabe gensko spremenjenih organizmov ni več le teorija, temveč resničnost.

Depeše na Wikileaksu razkrivajo, da je ameriško veleposlaništvo v Parizu svetovalo Washingtonu začetek ekonomskega boja proti vsaki evropski državi, ki bi nasprotovala gensko spremenjeni hrani.

Protest... je kdo bil in če o čem ste debatirali ?

Okapi je 26. maj 2013 ob 11:24 izjavil:

Nikakor ne moreš predvidet fenotipa iz genotipa.

In? A se tebi približno sanja, koliko let traja, da pride takšna sorta na tržišče? Koliko poskusov naredijo genski inženirji, preden so zadovoljni s končnim rezultatom? Kaj vse morajo preveriti, preden dobijo dovoljenje za prodajo? Za razliko od njih pa lahko vrtičkar po mili volji križa, mutira in selekcionira zelenjavo ali sadje ali cvetje, in to kar na svojem vrtu, brez kakršnihkoli omejitev.

O.

in vitro ne morš testirat evolucijskih procesov. (potencialnega križanca med roundup ready sojo in ambrozijo recimo).

BigWhale je 26. maj 2013 ob 10:01 izjavil:

Problem te oznake je v tem, da jo marsikdo vidi kot nekaj boljsega. In se na koncu prebere: 'zivila brez GSO so boljsa'. Cesar ni pa se nihce, nikjer dokazal.

Dejmo se na kruh iz bele moke nalepko: pridobljeno z nekim random krizanjem ene trave in pire. Al pa na salame: zaradi te salame je moral umreti /.../"

Glavni razlog za potrebo po takem napisu je več kot očitno moralna spornost teh živil (oz. pridelave in vsega ozadja, pravzaprav), zato za samo oznako ni neke potrebe po dokazovanju. Muslimanom pač ne boš šel mešat svinjine v hrano, vegetarijancem ne svinjske masti itd., ne glede na to, koliko devic je žvrgolelo ob zakolu.

BigWhale je 26. maj 2013 ob 10:01 izjavil:

Mene na vsakem koraku proizvajalci prepricujejo, da je njihov izdelek boljsi od nekega drugega izdelka. In nekateri stari izdelki pol izginjajo iz trzisca. Ja, groza.

To je sicer old, ampak v primeru "starih sort" in GSO je vsaj ena razlika. Beri dalje...

Okapi je 28. maj 2013 ob 18:51 izjavil:

Preberi si enkrat, katere vse so faze razvoja gensko spremenjenih poljščin in koliko let traja pot od laboratorija do polja.

Raje ti preberi še enkrat, koliko let je trajalo, da so po "zastareli" poti prišli do (krhkega) ravnovesja tisočerih sort.
In zdaj se lahko v tej točki nehamo pretvarjati, da genska tehnologija zmore ustvariti tako neizmerno raznolik nabor sort, kot ga je "narava" ob staromodni kmečki pomoči primitivnega kmetijstva. Raznolikost pa pomeni prilagodljivost, trdoživost, odpornost, zanesljivost, zalogo. Ja, vem, gotovo "lahko po potrebi ustvarjamo nove sorte tudi v laboratorijih lala". Pa saj jih že imamo! Zakaj torej človeštvo rabi GSO? Meni se zdi, da ga rabijo edinole podjetja, kot je Monsanto!
Kaj točno je tisti problem, ki ga rešujejo GSO? Močno dvomim, da morebitni koristni učinki presežejo morebitne slabe.

Raznolikost pa pomeni prilagodljivost, trdoživost, odpornost, zanesljivost, zalogo.

A zato kmetje tko jamrajo ob suši, toči, zmrzali, ..., ker majo najboljša "prilagodljiva, trdoživa, odporna, zanesljiva" naravna semena?

veper je 28. maj 2013 ob 19:15 izjavil:

BigWhale je 26. maj 2013 ob 10:01 izjavil:

Problem te oznake je v tem, da jo marsikdo vidi kot nekaj boljsega. In se na koncu prebere: 'zivila brez GSO so boljsa'. Cesar ni pa se nihce, nikjer dokazal.

Dejmo se na kruh iz bele moke nalepko: pridobljeno z nekim random krizanjem ene trave in pire. Al pa na salame: zaradi te salame je moral umreti /.../"

Glavni razlog za potrebo po takem napisu je več kot očitno moralna spornost teh živil (oz. pridelave in vsega ozadja, pravzaprav)

Morala ima tukaj bolj malo za opraviti, ceprav je res, da si nasprotniki GSO domisljajo, da so nekajkrat pametnejsi in pravicnejsi, ker izvajajo prehranske mantre, ki nimajo nikakrsnega pozitivnega efekta. Ti protesti proti GSO so precej podobni paradi golih cesarjev. Hecno za umret, ce nebi bilo resno.

Obstajajo zakoni, ki ščitijo potrošnike, in med njimi je tudi določba, da se ne smeš hvalit, da tvoj izdelek nečesa ne vsebuje, če tega itak ne more vsebovati. Recimo na vrečko sladkorja ne smeš napisati 0% maščobe, ali na steklenico olja 0% sladkorja.

O.

Okapi, fyi, študiram na Biotehniški fakulteti. Tvoje prepričanje je iz gensko spremenjene trte izvito.

Prilagodljivost, odpornost, trdoživost... se je nanašala na celoten nabor sort, ne na to ali ono posamično. Vrsta je bolj prilagodljiva, če obstaja znotraj nje večja raznolikost, in ni variante, da bi v sistemu, v katerem prevladujejo GSO, lahko obstajala podobna stopnja raznolikosti. Kvečjemu za par rangov (10-100x) manjša. Čisto zaradi narave človeške družbe!

Poudarjam (kar sem že večkrat, pa bom očitno še moral) - GSO se mi ne zdijo sporni s stališča posameznikovega zdravja. Sporni se mi zdijo s stališča prehranske in okoljske politike in, če sem malo megalomanski, nasplošno s stališča igranja z zadevami, ki se jih da v roku nekaj let zavoziti, popraviti pa verjetno nikoli. Semena žit so npr. kaliva le nekaj let. Če bi zaradi prevelike razširjenosti GSO in premajhne znotrajvrstne raznolikosti prišlo do kakšnega zloma (npr. neobvladljiv izbruh nekega škodljivca), si s starimi sortami ne bi mogli pomagati, če bo na voljo le tistih nekaj semen v genskih bankah, ker bi trajalo nekaj sezon, preden bi zadeva spet stekla - človek pa na hrano ne more čakati nekaj sezon.

Mimogrede, nihče mi ni odgovoril, kateri je tisti problem, ki ga GSO rešujejo. Zakaj jih rabimo? Zakaj jih rabi človeštvo kot celota?

Strinjam se, da so protesti proti GSO farsa, in tudi Greenpeace mi gre pošteno na orodje. Ampak zaradi tega ne bom avtomatsko zavzel nasprotnega stališča zgolj in samo zato, ker so njegovi zagovorniki bolj artikulirani. Zahtevam še kak razlog več.