Forum » Problemi človeštva » Ekonomski propad v Zda in tudi drugod
Ekonomski propad v Zda in tudi drugod
username ::
Je imel Thomas zgoraj kar prav, ko je povedal, kakšna je razlika med banko in nekim Janezom, ki tudi želi posojati denar naokoli. Janez ne more posojati (=ustvarjati) denarja, ki ga nima.Tudi Janez topogledno ni povsem nebogljen, odvisno kako natačno definiraš "nima denarja".
Če dvigne na bankomatu in gre v minus ali pa si sposodi denar, strogo gledano tega denarja nima zares (ker ga potem dolguje).
Janez tako lahko gre na banki v minus ali pa si sposodi denar (od banke ali od soseda Jožeta), pa nato ta denar posodi drugemu sosedu Franceljnu.
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
username ::
Še en problem pa je ta, da ima bančni sistem kot celota monopol nad ustvarjanjem denarja.Tudi denarja je več vrst - M1, M2, M3...
Evo ti klasifikacijo denarja - ne da se mi tipkat, zato direkt copy-paste iz wikipedie klik
* M0: Physical currency. A measure of the money supply which combines any liquid or cash assets held within a central bank and the amount of physical currency circulating in the economy. M0 is the most liquid measure of the money supply. It only includes cash or assets that could quickly be converted into currency.[7]
* M1: Physical currency circulating in the economy + demand deposits (i.e. checking account deposits). This is a measure used by economists trying to quantify the amount of money in circulation. M1 is a very liquid measure of the money supply, as it only contains cash and assets that can also be used for payments.[8]
* M2: M1 + time deposits, savings deposits, and non-institutional money-market funds. M2 is a broader classification of money than M1. Economists also use M2 when looking to quantify the amount of money in circulation and trying to explain different economic monetary conditions. [9] M2 is a key economic indicator used to forecast inflation.[10]
* M3: M2 + large time deposits, institutional money-market funds, short-term repurchase agreements, along with other larger liquid assets. This is the broadest measure of money commonly used and is used by economists to estimate the entire supply of money within an economy.[11]
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
Tear_DR0P ::
zanimivo kako ljudje ne dojemajo delovanja bank in imajo občutek, da banke delujejo z nič in podobno. vsak janez lahko odpre banko, tako kot katerokoli drugo podjetje. prav tako lahko vsak janez na črno posoja denar in tam pa res začne ustvarjati vrednosti iz nič ali na podlagi fiktivnih storitev.
centralna banka tiska denar, ki je neke vrste garantno in vrednostno potrdilo - pripravljeni so ga menjati za neko dobrino ali storitev in če kdo misli da je blagovna menjava boljša, naj poskusi preživeti z blagovno menjavo. storitev banke je tako zelo dobra, da se je celo država odločila uporabljati njihov ponudbo - še več. šli so tako daleč, da država garantira za vrednost denarja. in še vedno sem prepričan da nevone grdo zavaja ko pravi da bankirji ne delajo nič - to je ena taka komunistična nebuloza, ki jo poslušamo že 2000 let.
če pa slučajno kakšen bankir dela denar iz nič, ga kaj hitro pošljejo na sodišče. kadar ga ne, pa doživljamo krize. in če se je država odločila, da za vrednost denarja jamči, potem pač mora plačati svoje neukrepanje v primeru neodgovornih bankirjev. aja a država smo mi sami? jah bomo pač sami dobli po prstih, če drugim nismo dali.
centralna banka tiska denar, ki je neke vrste garantno in vrednostno potrdilo - pripravljeni so ga menjati za neko dobrino ali storitev in če kdo misli da je blagovna menjava boljša, naj poskusi preživeti z blagovno menjavo. storitev banke je tako zelo dobra, da se je celo država odločila uporabljati njihov ponudbo - še več. šli so tako daleč, da država garantira za vrednost denarja. in še vedno sem prepričan da nevone grdo zavaja ko pravi da bankirji ne delajo nič - to je ena taka komunistična nebuloza, ki jo poslušamo že 2000 let.
če pa slučajno kakšen bankir dela denar iz nič, ga kaj hitro pošljejo na sodišče. kadar ga ne, pa doživljamo krize. in če se je država odločila, da za vrednost denarja jamči, potem pač mora plačati svoje neukrepanje v primeru neodgovornih bankirjev. aja a država smo mi sami? jah bomo pač sami dobli po prstih, če drugim nismo dali.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Samuel Clemens aka Mark Twain
jeti51 ::
Pod "nima denarja" je bilo mišljeno, da Janez nima svojega denarja, s katerim lahko prosto razpolaga in ni nikomur nič dolžan (oz. ga nima toliko, kolikor ga želi posoditi). Če ga slučajno želi posoditi več, kot ga ima, si ga mora najprej sam sposoditi nekje drugje.
Banki pa tega ni treba. Kljub temu, da ima le 1000€, lahko posodi 4000€, ne da bi si morala tistih 3000 prej kje drugje sposoditi. Skratka posodi denar, ki ga dejansko nima (in ga s tem ustvari).
Ampak točno to počnejo, saj jim ravno zakon to dovoljuje. Imamo pač takšen denarni sistem. V trenutku, ko ustvarijo nov denar, je to iz "nič"-a, v zameno pa dobijo obljubo posojilojemalca, da bo to nekoč vrnil.
Banki pa tega ni treba. Kljub temu, da ima le 1000€, lahko posodi 4000€, ne da bi si morala tistih 3000 prej kje drugje sposoditi. Skratka posodi denar, ki ga dejansko nima (in ga s tem ustvari).
če pa slučajno kakšen bankir dela denar iz nič, ga kaj hitro pošljejo na sodišče.
Ampak točno to počnejo, saj jim ravno zakon to dovoljuje. Imamo pač takšen denarni sistem. V trenutku, ko ustvarijo nov denar, je to iz "nič"-a, v zameno pa dobijo obljubo posojilojemalca, da bo to nekoč vrnil.
perci ::
Mici, izraz nacionalna banka je sinonim za centralno banko. Recimo, Narodna (nacionalna) banka Jugoslavije. Zdej, če bo kar vsak vpeljeval neke svoje termine, ne bo nihče več ničesar razumel.
borchi ::
> V trenutku, ko ustvarijo nov denar, je to iz "nič"-a, v zameno pa dobijo obljubo posojilojemalca, da bo to nekoč vrnil.
ni res.
ni res.
l'jga
borchi ::
na hitro. iz nič ne more dat banka nič.
banka lahko 'ustvari' knjižni denar iz sredstev, ki jih zbere od svojih strank. koliko je ta multiplikator pa pove predpisana obvezna rezerva, ki je odvisna od ročnosti njenih zbranih sredstev.
prav lahko bi bilo tako, da bi banka morala imeti 100% obvezno rezervo na vsa zbrana sredstva. pač v kleti bi vsaka banka imela enormo velik trezor, kjer bi čepeli vsi bankovci in čakali, da pride varčevalec po njih. banka pa bi kreditirala svoje stranke s tem, da bi se (ekskluzivno) zadolževala pri centralni banki.
ampak, menda je očitno, da je bolje, da imamo par destkrat/stokrat/tisočkrat manj bankovcev v obtoku (in jih je še vedno dovolj, da se da opravit vse transakcije) in se količina denarnih agregatov uravnava preko obvezne rezerve. tako poslovne banke dejansko 'delajo' poceni denar, da ga ni treba fizično natiskat.
banka lahko 'ustvari' knjižni denar iz sredstev, ki jih zbere od svojih strank. koliko je ta multiplikator pa pove predpisana obvezna rezerva, ki je odvisna od ročnosti njenih zbranih sredstev.
prav lahko bi bilo tako, da bi banka morala imeti 100% obvezno rezervo na vsa zbrana sredstva. pač v kleti bi vsaka banka imela enormo velik trezor, kjer bi čepeli vsi bankovci in čakali, da pride varčevalec po njih. banka pa bi kreditirala svoje stranke s tem, da bi se (ekskluzivno) zadolževala pri centralni banki.
ampak, menda je očitno, da je bolje, da imamo par destkrat/stokrat/tisočkrat manj bankovcev v obtoku (in jih je še vedno dovolj, da se da opravit vse transakcije) in se količina denarnih agregatov uravnava preko obvezne rezerve. tako poslovne banke dejansko 'delajo' poceni denar, da ga ni treba fizično natiskat.
l'jga
Zgodovina sprememb…
- spremenil: borchi ()
rh^ ::
Joj kakšne neumnosti nekateri klatite. Je kdo že slišal za multiplikacijo denarja? In da ta obstaja na ravni centralne banke in poslovnih bank? Redko kdo od vas.
Nisem imel časa poiskati boljšega linka v slovenščini ampak tale bo marsikomo odprl oči: http://www.minet.si/denar/lekcije.php?c...
Nisem imel časa poiskati boljšega linka v slovenščini ampak tale bo marsikomo odprl oči: http://www.minet.si/denar/lekcije.php?c...
imagodei ::
borchi> "ampak, menda je očitno, da je bolje, da imamo par destkrat/stokrat/tisočkrat manj bankovcev v obtoku (in jih je še vedno dovolj, da se da opravit vse transakcije) in se količina denarnih agregatov uravnava preko obvezne rezerve. tako poslovne banke dejansko 'delajo' poceni denar, da ga ni treba fizično natiskat."
Pa dejmo še mal tole razložit, da bo jasno... Ali praviš, da banka ne more "ustvarit" oz. multiplicirat več denarja, kot ga neka država sploh izda (v fizični ali elektronski obliki)?
Pa dejmo še mal tole razložit, da bo jasno... Ali praviš, da banka ne more "ustvarit" oz. multiplicirat več denarja, kot ga neka država sploh izda (v fizični ali elektronski obliki)?
- Hoc est qui sumus -
borchi ::
> Ali praviš, da banka ne more "ustvarit" oz. multiplicirat več denarja, kot ga neka država sploh izda (v fizični ali elektronski obliki)?
ne. kaj te je pripeljalo na misel, da pravim kaj takega? in kak point ima to vprašanje?
btw, kakšna je sploh elektronska oblika denarja, ki ga izdaja država?
ne. kaj te je pripeljalo na misel, da pravim kaj takega? in kak point ima to vprašanje?
btw, kakšna je sploh elektronska oblika denarja, ki ga izdaja država?
l'jga
imagodei ::
Hja, kakšen point ima to vprašanje. Tukaj si pač nekateri predstavljajo, da banke iz nič ustvarjajo denar in da ta denar nima nobenega kritja, ne zdaj, ne v prihodnosti. Moj point ves čas je bil, da kaj takšnega ni mogoče, pa so objavljali neke risanke iz Google Video, ki da dokazujejo nasprotno - se pravi, da banke dejansko "čarajo" denar iz nič ter da se količina denarja brez kritja dejansko povečuje.
Ker sem laik, me je zanimalo, kaj pravite strokovnjaki.
Hehe - elektronska oblika denarja bi bila tista, ki obstaja zgolj elektonsko, na računih posameznikov. Ali se moram še kaj naučit in boš rekel, da Centralna banka dejansko ima toliko fizičnega denarja v svojem trezorju, kolikor je skupna vsota denarja na računih?
EDIT: dodatna razlaga
Ker sem laik, me je zanimalo, kaj pravite strokovnjaki.
Hehe - elektronska oblika denarja bi bila tista, ki obstaja zgolj elektonsko, na računih posameznikov. Ali se moram še kaj naučit in boš rekel, da Centralna banka dejansko ima toliko fizičnega denarja v svojem trezorju, kolikor je skupna vsota denarja na računih?
EDIT: dodatna razlaga
- Hoc est qui sumus -
Zgodovina sprememb…
- spremenil: imagodei ()
borchi ::
> Ali se moram še kaj naučit in boš rekel, da Centralna banka dejansko ima toliko fizičnega denarja v svojem trezorju, kolikor je skupna vsota denarja na računih?
ne. normalno da ne. sem mislil, da misliš z 'elektronskim' denarjem na kaj drugega kot 'knjižni' denar...
ne. normalno da ne. sem mislil, da misliš z 'elektronskim' denarjem na kaj drugega kot 'knjižni' denar...
l'jga
imagodei ::
OK, ja, nerodno sem se izrazil. Laik, pač.
Se pravi, glede tistega "čaranja" denarja se razumemo...? Denar se torej ne pojavlja iz nič?
Se pravi, glede tistega "čaranja" denarja se razumemo...? Denar se torej ne pojavlja iz nič?
- Hoc est qui sumus -
Luka Percic ::
Torej je treba le zahtevat nižji količnik med denarjem ki ga banka ima, ter tistega ki ga sposodil-
In sistem bo bolj stabilen?
In sistem bo bolj stabilen?
nevone ::
Tukaj si pač nekateri predstavljajo, da banke iz nič ustvarjajo denar in da ta denar nima nobenega kritja, ne zdaj, ne v prihodnosti.
Ustvarjajo ga iz nič, in računajo da bo dobil kritje v prihodnosti. Kako pa misliš, da se veča količina denarja v obtoku?
In sploh ni važno v kakšni obliki denar je. To je nepomembno. Važno je samo kdo je lastnik določene količine denarja. To je lahko samo nekje napisano. Če se pa zgodi, da ljudje hočejo svoj denar videti v bankovcih, takrat se pa izkaže, koliko je dejansko ves knjižen denar vreden. V bistvu ne bi smel biti noben problem natiskat ves denar in ga razdeliti med ljudi. Ampak potem se izkaže, da bi morali natisniti tudi tistega, ki dejansko še nima kritja v dobrinah in bi s tem povzročili inflacijo. Zato se v času krize bojimo, da bodo ljudje množično hoteli dvigniti svoj denar v gotovini.
Na kratko, malo se nam splača ribariti v kalnem in ne zahtevati v vsakem trenutku da je vse na čistem. S tem odstopanjem od čistih računov si v bistvu včasih lahko naredimo večjo korist, kot sicer. Ampak obvezno pa to potegne za sabo tveganja. Zato včasih pademo v krizo. Če nas v krizi ne zgrabi panika, se lahko pravzaprav kar elegantno iz nje izkopljemo. Največjo napako pa naredimo, če za to krivimo svobodni trg, ker edino ta nas potem iz take krize lahko tudi potegne. Nobeno plansko gospodarstvo, ki naj bi funkcioniralo brez tveganj nas iz takšne krize ne bo potegnilo prej, kot svobodni trg.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
nevone ::
Torej je treba le zahtevat nižji količnik med denarjem ki ga banka ima, ter tistega ki ga sposodil-
In sistem bo bolj stabilen?
Ja verjetno res. Ampak s tem se odrečeš mogoče nekaterim investicijam, ki pa bi ti prinesle več plusa. Zato je tako težko držat sistem stabilen. Ker če narediš bolj stabilnega, je mogoče zaradi tega napredek v njem počasnejši.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
leinad ::
Kot gre razbrati iz tega opisa delovanja današnjega monetarnega sistema imajo banke le delno kritje. Torej ustvarjajo denar oz. posojajo denar, ki ga nimajo.
leinad ::
Kot zanimivost:
Trg subprime mortgage securities(ta finančni inštrument je glavni vzrok za tole krizo) v ZDA je lani obsegal 7k milijard $, medtem ko je lani trg credit default swap-ov samo pri 25 največjih bankah v ZDA obsegal 14k milijard $(svetovno pa 63k $). Medtem je BDP ZDA lani znašal 13,84k milijard $.
CDS-i so popolnoma neregulirani in bi po mnenju strokovnjakov sprožili krizo pri kateri bi bil Fed povsem nemočen. Državna intervencija v primeru AIG, Fannie Mae in Fredie Maca je po njihovih ocenah zaustavila tole krizo.
Kolikor prej nisem bil ravno najbolj v prid intervencije, sedaj absolutno sem.
Trg subprime mortgage securities(ta finančni inštrument je glavni vzrok za tole krizo) v ZDA je lani obsegal 7k milijard $, medtem ko je lani trg credit default swap-ov samo pri 25 največjih bankah v ZDA obsegal 14k milijard $(svetovno pa 63k $). Medtem je BDP ZDA lani znašal 13,84k milijard $.
CDS-i so popolnoma neregulirani in bi po mnenju strokovnjakov sprožili krizo pri kateri bi bil Fed povsem nemočen. Državna intervencija v primeru AIG, Fannie Mae in Fredie Maca je po njihovih ocenah zaustavila tole krizo.
Kolikor prej nisem bil ravno najbolj v prid intervencije, sedaj absolutno sem.
Thomas ::
Tole sem hotel reči. Banka, ki mi je posodila evre, jih ni imela nikjer. Francelj, ki mi je posodil evre, jih je pa prej imel v štumfu.
Oba pa pričakujeta isto. Da kaj naredim in jih vrnem z obrestmi. Francelj jih bo potem (več) posodil naprej, banka pa že prej, preden jih jaz vrnem.
Oba pa pričakujeta isto. Da kaj naredim in jih vrnem z obrestmi. Francelj jih bo potem (več) posodil naprej, banka pa že prej, preden jih jaz vrnem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
borchi ::
> Banka, ki mi je posodila evre, jih ni imela nikjer. Francelj, ki mi je posodil evre, jih je pa prej imel v štumfu.
ti si iz banke prinesel evre, ki jih prej ni bilo v banki?
KAKO JE TO MOGOČE???
ti si iz banke prinesel evre, ki jih prej ni bilo v banki?
KAKO JE TO MOGOČE???
l'jga
Ziga Dolhar ::
Banki pa tega ni treba. Kljub temu, da ima le 1000€, lahko posodi 4000€, ne da bi si morala tistih 3000 prej kje drugje sposoditi. Skratka posodi denar, ki ga dejansko nima (in ga s tem ustvari).
Mene so sicer ucili, da ce banka dobi 1000 depozitov, lahko naprej posodi ne 4000, ampak 800. Narobe?
(stopnja obv. rezerve pac 20 procentov.)
https://dolhar.si/
rejven ::
mal nerodno se je izrazu ampak vredu. Stvar gre približno tako, kot če bi 1000 ljudi položilo v banko denar na hrambo (vsak po 1000€), potem bi morala banka po tvoji logiki imet 1m € ampak banka ima v danem trenutko samo določen del tega premoženja recimo 200 tisoč. 800 tisoč € pa posoja naprej v obliki kreditov...Če bi se vseh 1000 vlagateljev na določen dan/mesec/leto odločilo da denar vzame iz banke, jim ga banka nebi mogla izplačat ker ima samo 200k €, ostalo pa ima "naloženo" v kreditih. Tukaj je tudi zaslužek banke. Ti ko denar prineseš na hrambo (recimo 1000€) banko vbistvu kreditiraš, in za to ti izplača določene obresti ( obresti so večje če se zavžež, da denarja ne boš nekaj časa dvignil , vezava za 1 leto, 2 ,3 ..., ker potem lahko banka "posodi" večji % tvojega denarje ker smatra da ga vsaj leto neboš zahteval). Banka pa ta tvoj denar posoja naprej zaradi tega ker kreditojemalcem zaračunava višje obresti od tistih, ki jih tebi plača za izposojo. Recimo banki ti da za letno vezavo 4.5% obresti, kar pomeni, da za 1000 vloženih € dobiš na koncu izplačanih leta 1045€ oz. 45€ dobička. Teh tisoč €, ki si jih ti prinesel pa banka istočasno posodi nekomu tretjemu za 9% na leto kar pomeni, da ima banka po enem letu 1090€.1090 -1045=45€ dobička, kar pomeni, da je banka na tvoj račun v enem letu zaslužila 45€, ker ti je ta denar"hranila". itd.
tisti, ki pa misli, da ko denar prinese v banko, da ga oni lepo na kupček dajo in čakajo kdaj boš prišel po njega je pa navadn butelj in je boljš, da se niti z osnovami ekonomije ne ukvarja.
@ziga
to je odvisno od države do države, kljub temu pa ima banka tistih 80% v zadolžitvah in s tem denarjem trenutno ne razpolaga niti ga ne more izplačat.
tisti, ki pa misli, da ko denar prinese v banko, da ga oni lepo na kupček dajo in čakajo kdaj boš prišel po njega je pa navadn butelj in je boljš, da se niti z osnovami ekonomije ne ukvarja.
@ziga
to je odvisno od države do države, kljub temu pa ima banka tistih 80% v zadolžitvah in s tem denarjem trenutno ne razpolaga niti ga ne more izplačat.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: rejven ()
leinad ::
Mene so sicer ucili, da ce banka dobi 1000 depozitov, lahko naprej posodi ne 4000, ampak 800. Narobe?
Po tistem linku iz mojega prejšnjega posta, imaš prav.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: leinad ()
rh^ ::
Počasi se daleč pride.
Potem je potrebno to samo še povezati z makro multiplikacijo, ki poteka med centralno banko ter poslovnimi bankami in bo počasi, počasi vsem jasno kako to deluje.
Potem je potrebno to samo še povezati z makro multiplikacijo, ki poteka med centralno banko ter poslovnimi bankami in bo počasi, počasi vsem jasno kako to deluje.
leinad ::
Torej ustvarjajo denar oz. posojajo denar, ki ga nimajo.
Se posipljem s pepelom za drugi del tega stavka(odebeljen), saj ne drži. Prvi del pa bo kar prav.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: leinad ()
nevone ::
Mene so sicer ucili, da ce banka dobi 1000 depozitov, lahko naprej posodi ne 4000, ampak 800. Narobe?
Prav je. Ampak depozit dobi iz centralne banke, ki pa lahko natiska denar iz nič.
Demantirate me lahko le na način, da mi poveste, na podlagi česa Centralna banka ustvari nov denar. Ker denarja _je_ vedno več v obtoku.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
leinad ::
Ampak depozit dobi iz centralne banke, ki pa lahko natiska denar iz nič.
Ja. To Fed lahko počne. Komercialne banke ne.
Ker denarja _je_ vedno več v obtoku.
Tale denar ustvarjajo komercialne banke s tem, ko izdajajo posojila.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: leinad ()
nevone ::
Ostaja samo še vprašanje, ali se denar ustvari vnaprej, da bi se pospešilo trg, ali mora trg najprej vrednost ustvariti in količino denarja povečamo šele na podlagi rezultatov trga?
Po moje je mešanica obojega.
o+ nevone
Po moje je mešanica obojega.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Daedalus ::
Demantirate me lahko le na način, da mi poveste, na podlagi česa Centralna banka ustvari nov denar. Ker denarja _je_ vedno več v obtoku.
Gospodarska rast, IMO. Tiskanje denarja brez nekega realnega kritja (se pravi iz nič) povzroči samo inflacijo. Tako da na nekaj more biti tudi printanje denarja naslonjeno. Vendar je to zgolj moje mnenje, ker tako daleč pa spet nisem v ekonomiji. Use with caution, torej.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
leinad ::
Tale denar ustvarjajo komercialne banke s tem, ko izdajajo posojila.
Recimo, če banka 10% depozita nameni za rezerve, ostalih 90% pa posodi dalje ti bo račun pokazal(računaš neskončno geometrijsko vrsto), da se bo denar v obtoku povečal za 10x. Pri npr. 80% za posojilo, pa 5x.
nevone ::
Tiskanje denarja brez nekega realnega kritja (se pravi iz nič) povzroči samo inflacijo.
Ne, če ta denar _poveča_ količino dobrin v obtoku.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
rh^ ::
Demantirate me lahko le na način, da mi poveste, na podlagi česa Centralna banka ustvari nov denar. Ker denarja _je_ vedno več v obtoku.
o+ nevone
Lažje je pokazati na primeru Slovenije in tolarja (in ne ECB in evra). Skratka, CB tiska (in pošilja v obtok v vseh vrstah) denar na podlagi depozitov, zlata, kreditov tujim bankam/državam, deviz in ostalih zalog, ki jih ima. CB nima 100% protivrednostnega kritja za ves tiskan in netiskan denar. CB odgovarja za pravšnjo količino denarja v obtoku (to je ena od njenih glavnih nalog). V končni fazi pa za CB jamči država s celotnim premoženjem. To lahko povežemo tudi s kritjem za ves denar in kredite, za katere CB fizično nima kritja.
Denarja se ne tiska in pošilja v obtok v neomejenih količinah - v obtoku ga je več ali manj ravno toliko kot je potrebno (gospodarstvo mora biti likvidno).
To je nekako odgovor na tvoje vprašanje. Gre za malce abstraktno situacijo, ki si jo je težko predstavljati.
borchi ::
> Prav je. Ampak depozit dobi iz centralne banke, ki pa lahko natiska denar iz nič. Demantirate me lahko le na način, da mi poveste, na podlagi česa Centralna banka ustvari nov denar.
a bi poslovne banke kaj manj posojale denar, če bi imela centralna banka vsako emisijo pokrito z zlatom? a pol bi bančni sistem čisto deloval čisto drugače? kako?
> Ostaja samo še vprašanje, ali se denar ustvari vnaprej, da bi se pospešilo trg, ali mora trg najprej vrednost ustvariti in količino denarja povečamo šele na podlagi rezultatov trga? Po moje je mešanica obojega.
to ni vprašanje. bankirji in 90% ostalega folka (ok, ta tema me je prepričala, da je ta procent mogoče bistveno manjši) pa ve, da se količina in cena denarja (obrestna mera) oblikujeta na trgu. nič bistveno drugače kot cena borovnic na tržnici.
a bi poslovne banke kaj manj posojale denar, če bi imela centralna banka vsako emisijo pokrito z zlatom? a pol bi bančni sistem čisto deloval čisto drugače? kako?
> Ostaja samo še vprašanje, ali se denar ustvari vnaprej, da bi se pospešilo trg, ali mora trg najprej vrednost ustvariti in količino denarja povečamo šele na podlagi rezultatov trga? Po moje je mešanica obojega.
to ni vprašanje. bankirji in 90% ostalega folka (ok, ta tema me je prepričala, da je ta procent mogoče bistveno manjši) pa ve, da se količina in cena denarja (obrestna mera) oblikujeta na trgu. nič bistveno drugače kot cena borovnic na tržnici.
l'jga
jeti51 ::
Ziga Dolhar:
Ne, ne, to so te že prav učili. Ampak to velja za depozite, ki jih dobi od komitentov. Od 1000€ tujega denarja, ki ga dobi v hrambo, lahko res posodi naprej samo 800€.
Kaj pa denar, ki je last same banke? Nenazadnje banka ne more začeti poslovati kar tako, najprej mora imeti nekaj svojega kapitala. Recimo, da zasebni investitor zbere 1000€ (nerealno malo, seveda, samo za ilustracijo) in odpre svojo banko. Teh 1000€ naloži v centralno banko kot depozit in začne poslovati. In koliko denarja lahko zdaj ta banka posodi naprej?
Odgovor: Več kot samo 1000€, ki jih dejansko ima. Štiritisočkrat lahko ugibaš, koliko to je.
Mene so sicer ucili, da ce banka dobi 1000 depozitov, lahko naprej posodi ne 4000, ampak 800. Narobe?
(stopnja obv. rezerve pac 20 procentov.)
Ne, ne, to so te že prav učili. Ampak to velja za depozite, ki jih dobi od komitentov. Od 1000€ tujega denarja, ki ga dobi v hrambo, lahko res posodi naprej samo 800€.
Kaj pa denar, ki je last same banke? Nenazadnje banka ne more začeti poslovati kar tako, najprej mora imeti nekaj svojega kapitala. Recimo, da zasebni investitor zbere 1000€ (nerealno malo, seveda, samo za ilustracijo) in odpre svojo banko. Teh 1000€ naloži v centralno banko kot depozit in začne poslovati. In koliko denarja lahko zdaj ta banka posodi naprej?
Odgovor: Več kot samo 1000€, ki jih dejansko ima. Štiritisočkrat lahko ugibaš, koliko to je.
borchi ::
> Teh 1000€ naloži v centralno banko kot depozit in začne poslovati. In koliko denarja lahko zdaj ta banka posodi naprej?
0.
0.
l'jga
Odin ::
> Mene so sicer ucili, da ce banka dobi 1000 depozitov, lahko naprej posodi ne 4000, ampak 800. Narobe?
Narobe.
Reserve rate je v nasem primeru 10%
Step1: Jaz polozim na banko $1000
Step2: Banka posodi dalje $900 in obdrzi $100 (10% od 1000)
Step3: Banka si pise teh $900 kot "depozit"
Step4: Banka posodi dalje $810 in obdrzi $90 (10% od 900)
Step5: Banka si pise teh $810 kot "depozit"
in
tako
dalje
Banke lahko praviloma naredijo 5 ali 6 posojil iz originalnega depozita. Recimo, da je nas primer 5.
Na koncu lahko torej banka posodi $3685 (900 + 810 + 729 + 656 + 590) iz mojih $1000.
Ti in jaz to ne moremo naredit, banka pa lahko. To kar vam Thomas celi cas pravi.
Ta sistem ima prednost, da lahko banke v normalnih casih nardijo veliko vec denarja kot "ti in jaz". Ko pa je kriza, pa lahko banke zelo hitro izgobijo kritje in se znajdejo v tezavah.
No rocket science.
Narobe.
Reserve rate je v nasem primeru 10%
Step1: Jaz polozim na banko $1000
Step2: Banka posodi dalje $900 in obdrzi $100 (10% od 1000)
Step3: Banka si pise teh $900 kot "depozit"
Step4: Banka posodi dalje $810 in obdrzi $90 (10% od 900)
Step5: Banka si pise teh $810 kot "depozit"
in
tako
dalje
Banke lahko praviloma naredijo 5 ali 6 posojil iz originalnega depozita. Recimo, da je nas primer 5.
Na koncu lahko torej banka posodi $3685 (900 + 810 + 729 + 656 + 590) iz mojih $1000.
Ti in jaz to ne moremo naredit, banka pa lahko. To kar vam Thomas celi cas pravi.
Ta sistem ima prednost, da lahko banke v normalnih casih nardijo veliko vec denarja kot "ti in jaz". Ko pa je kriza, pa lahko banke zelo hitro izgobijo kritje in se znajdejo v tezavah.
No rocket science.
imagodei ::
Daedalus>> "Tiskanje denarja brez nekega realnega kritja (se pravi iz nič) povzroči samo inflacijo."
nevone> "Ne, če ta denar _poveča_ količino dobrin v obtoku."
Ja, jezus... A nikakor nočeš povezat par preprostih stavkov skupaj v celoto. Daedalus je povedal točno isto, kot ti, samo da se tebi zdaj zdi fensi, ko si končno dojela, za kaj gre:
EDIT: Točno isto pa tudi jaz že precej časa trumbam. Npr: klik
nevone> "Ne, če ta denar _poveča_ količino dobrin v obtoku."
Ja, jezus... A nikakor nočeš povezat par preprostih stavkov skupaj v celoto. Daedalus je povedal točno isto, kot ti, samo da se tebi zdaj zdi fensi, ko si končno dojela, za kaj gre:
Gospodarska rast, IMO. Tiskanje denarja brez nekega realnega kritja (se pravi iz nič) povzroči samo inflacijo. Tako da na nekaj more biti tudi printanje denarja naslonjeno. Vendar je to zgolj moje mnenje, ker tako daleč pa spet nisem v ekonomiji. Use with caution, torej.
EDIT: Točno isto pa tudi jaz že precej časa trumbam. Npr: klik
- Hoc est qui sumus -
Zgodovina sprememb…
- spremenil: imagodei ()
imagodei ::
Odin,
Lej, gre za sistem zaupanja. Centralna banka zaupa privatni, da bo v doglednem času pridobila kritje za to, kar posoja, zato omogoči takšno kreditiranje. Privat banka pa zaupa tebi, da boš v dogovorjenem roku vrnil kredit. Modri možje so pač ugotovili, da takšen način poslovanja ugodno vpliva na rast gospodarstva. Zato je to dovoljeno, vendar regulirano. Je pa to "trait" popolnoma svobodnega trga. Oz. če ni dovolj regulirano, lahko dejansko takšno delovanje pripelje do krize.
Zato je pač treba omejiti, koliko lahko CB "kreditira" privat banke. V neskončnost pač tega ne moremo nategnit.
Lej, gre za sistem zaupanja. Centralna banka zaupa privatni, da bo v doglednem času pridobila kritje za to, kar posoja, zato omogoči takšno kreditiranje. Privat banka pa zaupa tebi, da boš v dogovorjenem roku vrnil kredit. Modri možje so pač ugotovili, da takšen način poslovanja ugodno vpliva na rast gospodarstva. Zato je to dovoljeno, vendar regulirano. Je pa to "trait" popolnoma svobodnega trga. Oz. če ni dovolj regulirano, lahko dejansko takšno delovanje pripelje do krize.
Zato je pač treba omejiti, koliko lahko CB "kreditira" privat banke. V neskončnost pač tega ne moremo nategnit.
- Hoc est qui sumus -
Ziga Dolhar ::
Odin: ali v tvojem primeru vse od naštetega počne 1, ista banka?
(Če gre za isto banko, gre upoštevat, da tudi sama ni dobila le 1000 depozita, ampak 4095. No, enako velja, če gre za različne banke.)
Nikakor nas ne sme motit visoka hitrost obračanja (v) teh istih "bankovcev" ter ustvariti ideje, da gre za ustvarjanje nekega novega denarja "iz 1000".
(Če gre za isto banko, gre upoštevat, da tudi sama ni dobila le 1000 depozita, ampak 4095. No, enako velja, če gre za različne banke.)
Nikakor nas ne sme motit visoka hitrost obračanja (v) teh istih "bankovcev" ter ustvariti ideje, da gre za ustvarjanje nekega novega denarja "iz 1000".
https://dolhar.si/
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Ziga Dolhar ()
borchi ::
> > Mene so sicer ucili, da ce banka dobi 1000 depozitov, lahko naprej posodi ne 4000, ampak 800. Narobe?
> Narobe.
prav. mislim, Ziga ima prav, Odin pa ne. nobena banka ne more iz mojih $1000 posodit $4000. niti $3685. ni možno.
> Narobe.
prav. mislim, Ziga ima prav, Odin pa ne. nobena banka ne more iz mojih $1000 posodit $4000. niti $3685. ni možno.
l'jga
leinad ::
Banke lahko praviloma naredijo 5 ali 6 posojil iz originalnega depozita. Recimo, da je nas primer 5.
Na koncu lahko torej banka posodi $3685 (900 + 810 + 729 + 656 + 590) iz mojih $1000.
Tole žal ne bo držalo. Pozabil si na vse ostale depozite! Ko še njih upoštevaš vidiš, da je depozit višji od posojil. Točno to imaš nazorno prikazano v tej tabeli.
jeti51 ::
nobena banka ne more iz mojih $1000 posodit $4000.
Pa saj tega nihče ne trdi. Daj prosim še enkrat malo bolj natančno preberi. Banka lahko iz svojih 1000, ki jih ima v centralni banki, posodi 4000. Od tvojih 1000, ki jih dobi kot depozit, pa seveda samo 800.
(to ob stopnji obvezne rezerve 20%, da ne bo kakšnega nesporazuma z Odinom)
borchi ::
ahaaaa....
(se mi je zdelo, da mora bit nek globji razlog, da blagajniki dvakrat spustijo šop bankovcev čez strojček. v prvem šusu jih preštejejo, v drugem pa pogledajo, če je kak 'njihov' med 'mojimi' vmes. ker tisti njihovi so 5x več vredni.)
(se mi je zdelo, da mora bit nek globji razlog, da blagajniki dvakrat spustijo šop bankovcev čez strojček. v prvem šusu jih preštejejo, v drugem pa pogledajo, če je kak 'njihov' med 'mojimi' vmes. ker tisti njihovi so 5x več vredni.)
l'jga
nevone ::
Odin>Banke lahko praviloma naredijo 5 ali 6 posojil iz originalnega depozita. Recimo, da je nas primer 5.
Na koncu lahko torej banka posodi $3685 (900 + 810 + 729 + 656 + 590) iz mojih $1000.
Carnivore>Tole žal ne bo držalo. Pozabil si na vse ostale depozite! Ko še njih upoštevaš vidiš, da je depozit višji od posojil. Točno to imaš nazorno prikazano v tej tabeli.
Tale tvoja tabela dokazuje ravno to, kar pravi Odin.
Tole je pa razlaga te tabele iz tvojega linka:
This means that of the initial $100, 20 percent of it, or $20, is set aside as reserves while the remaining 80 percent, or $80, is loaned out. The recipient of the $80 then spends that money. The receiver of that $80 then deposits it into a bank. The bank then sets aside 20 percent of that $80, or $16, as reserves and lends out the remaining $64. As the process continues, more commercial bank money is created. To simplify the table, a different bank is used for each deposit. In the real world, the money a bank lends may end up in the same bank so it then has more money to lend out.
Če tole zastopiš, pol zastopiš, če ne, pač ne.
Either we will eat the Space or Space will eat us.
borchi ::
kar samo potrjuje, da carnivore zastopi, drugi pač ne.
magari kreditojemalec prinese v banko nazaj iste bankovce, le-ti se vknjižijo v banki kot depozit, ŠELE NATO lahko banka spet da kredit. ergo, banka lahko posodi samo tisti denar, ki ga ima.
magari kreditojemalec prinese v banko nazaj iste bankovce, le-ti se vknjižijo v banki kot depozit, ŠELE NATO lahko banka spet da kredit. ergo, banka lahko posodi samo tisti denar, ki ga ima.
l'jga
nevone ::
ŠELE NATO lahko banka spet da kredit. ergo, banka lahko posodi samo tisti denar, ki ga ima.
Banka isti denar posodi večkrat. S tem ga ustvarja.
Če je banki posojilo v celoti tudi vrnjeno, potem smo kreacijo novega denarja upravičili.
Če preveč kreditov ostane nepoplačanih, nastane kriza.
In če banke izplačajo preveč kreditov iz na novo ustvarjenega denarja, gospodarstvo pa temu ne sledi, potem ne dobijo povrnjenega denarja in nastane bančno-finančna kriza.
p.s.:
borchi, če si pošten, boš priznal svojo zmoto. Če imaš pa kakšne osebne koristi vezane na to tvojo zmoto, ti pa tudi ne bom zamerila, če ne boš.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
nevone ::
Ziga Dolhar>Mene so sicer ucili, da ce banka dobi 1000 depozitov, lahko naprej posodi ne 4000, ampak 800. Narobe?
nevone>Prav je. Ampak depozit dobi iz centralne banke, ki pa lahko natiska denar iz nič.
No tukaj sem se zmotila tudi jaz. Odin me je razsvetlil potem, kako je v resnici.
Res je malo bolj sofisticirano s temi posojili, ampak v osnovi gre za isto stvar. Denar banke ustvarjajo in šele nato pričakujejo za ustvarjeni denar kritje.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
nevone ::
Nikakor nas ne sme motit visoka hitrost obračanja (v) teh istih "bankovcev" ter ustvariti ideje, da gre za ustvarjanje nekega novega denarja "iz 1000".
Potem pa ti razloži, kako se veča količina denarja v obtoku.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Nobelova nagrada za ekonomijo 2010 (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 27340 (25863) | Manu |
| » | Bohinjska deklaracija (strani: 1 2 3 )Oddelek: Problemi človeštva | 17324 (15487) | lurker |
| » | Freemarket, pravna drzava, regulativa (strani: 1 2 )Oddelek: Problemi človeštva | 5504 (5191) | nevone |
| » | Liberalne reforme (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Problemi človeštva | 71560 (67620) | Grey |
| » | Kapitalizem, sindikati in industrija (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )Oddelek: Problemi človeštva | 21403 (16336) | jype |