Forum » Problemi človeštva » Ekonomski propad v Zda in tudi drugod
Ekonomski propad v Zda in tudi drugod
borchi ::
> Ker je dejansko velik delež milijard zaradi prenapihnjenosti borz šel v maloro?
in kje je ta malora?
(zadnje čase je veliko ljudi prepričanih, da denar nastaja iz nič in se kar razblini v nič. hm...)
in kje je ta malora?
(zadnje čase je veliko ljudi prepričanih, da denar nastaja iz nič in se kar razblini v nič. hm...)
l'jga
Ziga Dolhar ::
Itak.
Kupim danes delnico za 1000 EUR. Jutri pade na vrednost 100 EUR. Preostalih 900 je "izpuhtelo". Ni sicer važno, da jih ima še vedno v rokah tisti, od kogar sem delnico prodajl, ali komur sem v piramidni shemi izročil denar ...
Nop, keš je šel, ga ni več spljoh!
Kupim danes delnico za 1000 EUR. Jutri pade na vrednost 100 EUR. Preostalih 900 je "izpuhtelo". Ni sicer važno, da jih ima še vedno v rokah tisti, od kogar sem delnico prodajl, ali komur sem v piramidni shemi izročil denar ...
Nop, keš je šel, ga ni več spljoh!
https://dolhar.si/
rh^ ::
Prvotni lastnik delnice je imel delnico v vrednosti 1.000 EUR, tisti, ki jo je potem kupil je imel tudi 1.000 EUR keša. Skupna vrednost je torej 2.000 EUR. Prvi proda drugemu, skupna vrednost je enaka. Čez en dan delnica pade na 100 EUR skupna vrednost je 1.100 EUR, ker ima prvi v kešu 1.000 EUR drugi pa delnico vredno 100 EUR.
Pri špekulacijah na borzi se vrednost delnic res viša oz. niža in nastaja iz nič. Denar, cena, vrednost so različni pojmi, ki jih je dobro razločevat.
Pri špekulacijah na borzi se vrednost delnic res viša oz. niža in nastaja iz nič. Denar, cena, vrednost so različni pojmi, ki jih je dobro razločevat.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: rh^ ()
borchi ::
> Denar, cena, vrednost so različni pojmi, ki jih je dobro razločevat.
ti to ločiš in še vedno pošiljaš miljarde v maloro?!
ti to ločiš in še vedno pošiljaš miljarde v maloro?!
l'jga
Utk ::
Če dam jaz ven svoj d.d. in rečem, da so delnice vredne 10, nihče jih nikdar ne kupi, potem pa moj prijatelj kupi eno delnico za 50, naenkrat so delnice "vredne" 50. Vse, ne samo tista, ki jo je moj prijatelj kupil. "Vrednost" je nastala iz nič. Potem samo še najdeš bedaka, ki vzame posojilo in kupi še par delnic po 50, ker tako strašno dobro rastejo in smo tam. Tolk denarja kot gre not, gre enkrat tudi ven, ampak vmes ima dost ljudi občutek, da je denarja dosti več, kot ga je v resnici. In s tistim denarjem, ki ga ni, lahko vzameš posojilo, če si banka, lahko daš posojilo.
borchi ::
> In s tistim denarjem, ki ga ni, lahko vzameš posojilo, če si banka, lahko daš posojilo.
lahko malo bolje razložiš?
lahko malo bolje razložiš?
l'jga
imagodei ::
CrniE> "Če dam jaz ven svoj d.d. in rečem, da so delnice vredne 10, nihče jih nikdar ne kupi, potem pa moj prijatelj kupi eno delnico za 50, naenkrat so delnice "vredne" 50. Vse, ne samo tista, ki jo je moj prijatelj kupil."
Beh...
Vprašat se moraš, zakaj je tvoj prijatelj kupil delnico za 50. Če jo je zato, ker si ti dobro delal in je tvoje dobro ime postalo več vredno, če ustvarjaš dodano vrednosti in če se nadeja dobrih dividend, potem je odgovor na dlani.
Če jo je kupil po fiktivni ceni, da bi tebi pomagal do zaslužka, potem bo balonček slej ko prej počil.
Na dolgi rok se vse zravna - če so delnice precenjene, jih bo spodneslo. To se dogaja sedaj. Tisti denar, za katerega praviš, da je bil ustvarjen iz nič, sedajle tudi izpuhteva nazaj v nič. No, v bistvu ga nikoli ni bilo.
Ampak potem gremo lahko tako daleč, da ugotovimo, da za prav vsako dobrino ceno ustvarja trg. Porsche tudi ni vreden 150.000 EUR, ampak za toliko so ga nekateri pripravljeni kupit.
Boš rekel tudi, da denar izpuhti v nič, če za 150.000 EUR kupiš Ferrarija, potem ga pa čez dve leti prodaš za 90.000 EUR? Menda se ni avto obrabil za 60.000 EUR v tem času?
Beh...
Vprašat se moraš, zakaj je tvoj prijatelj kupil delnico za 50. Če jo je zato, ker si ti dobro delal in je tvoje dobro ime postalo več vredno, če ustvarjaš dodano vrednosti in če se nadeja dobrih dividend, potem je odgovor na dlani.
Če jo je kupil po fiktivni ceni, da bi tebi pomagal do zaslužka, potem bo balonček slej ko prej počil.
Na dolgi rok se vse zravna - če so delnice precenjene, jih bo spodneslo. To se dogaja sedaj. Tisti denar, za katerega praviš, da je bil ustvarjen iz nič, sedajle tudi izpuhteva nazaj v nič. No, v bistvu ga nikoli ni bilo.
Ampak potem gremo lahko tako daleč, da ugotovimo, da za prav vsako dobrino ceno ustvarja trg. Porsche tudi ni vreden 150.000 EUR, ampak za toliko so ga nekateri pripravljeni kupit.
Boš rekel tudi, da denar izpuhti v nič, če za 150.000 EUR kupiš Ferrarija, potem ga pa čez dve leti prodaš za 90.000 EUR? Menda se ni avto obrabil za 60.000 EUR v tem času?
- Hoc est qui sumus -
rh^ ::
> Denar, cena, vrednost so različni pojmi, ki jih je dobro razločevat.
ti to ločiš in še vedno pošiljaš miljarde v maloro?!
Točno tako borchi. Mislim, da si nekje omenil, da si študiral ekonomijo; verjetno si vaje ter predavanja monetarne ekonomije ter poslovnih financ prespal.
Pa ne spet začet z bankami in kritjem. Banke nimajo 100% kritja za vsa posojila, ki jih dajejo (na papirju že potem pa, ko zapadejo krediti pa je druga zgodba).
Utk ::
> In s tistim denarjem, ki ga ni, lahko vzameš posojilo, če si banka, lahko daš posojilo.
lahko malo bolje razložiš?
Naj ti razloži Šrot, Bavčar ali pa kakšna banka, ki je imela zadnjih 10 let dost dobička iz napihnjenih vrednosti delnic. Tega denarja ni nikdar videla, vseeno je pa lahko posodla par evrov Bavčarju, ker je itak imela v delnicah še dost rezerve.
imagodei, ampak zdaj so vse delnice počile, tudi tiste, ki morda niso precenenjene. No, na dolgi rok se bo izravnalo ja. Ampak nikdar ne veš, kdaj je izravnano. Pa tudi če veš, koga briga, vsak hoče samo zaslužit, tudi če na račun balona.
Slovenske in balkanske borze lahko že 3 tuji skladi zelo napihnejo, potem se pa itak še drugi pridružijo. Krka je morda še zdej predraga, ampak vseeno je jasno, da bo čez 5 let glih tako napihnjena, kot je bla kdaj prej. Pa ne bo to nikogar motilo.
borchi ::
> verjetno si vaje ter predavanja monetarne ekonomije ter poslovnih financ prespal.
dvomim, da je treba na predavanjih razlagat, da so takšnele bedarije... samo bedarije. še ekonomisti niso tako zarukani.
> Banke nimajo 100% kritja za vsa posojila, ki jih dajejo (na papirju že potem pa, ko zapadejo krediti pa je druga zgodba).
sicer je vprašanje kaj ti razumeš s kritjem, ampak če si jaz od banke sposodim 1000 EUR, je teh 1000 EUR banka morala imeti. zavarovanje je pa čisto druga stvar...
dvomim, da je treba na predavanjih razlagat, da so takšnele bedarije... samo bedarije. še ekonomisti niso tako zarukani.
> Banke nimajo 100% kritja za vsa posojila, ki jih dajejo (na papirju že potem pa, ko zapadejo krediti pa je druga zgodba).
sicer je vprašanje kaj ti razumeš s kritjem, ampak če si jaz od banke sposodim 1000 EUR, je teh 1000 EUR banka morala imeti. zavarovanje je pa čisto druga stvar...
l'jga
borchi ::
> Naj ti razloži Šrot, Bavčar ali pa kakšna banka, ki je imela zadnjih 10 let dost dobička iz napihnjenih vrednosti delnic. Tega denarja ni nikdar videla, vseeno je pa lahko posodla par evrov Bavčarju, ker je itak imela v delnicah še dost rezerve.
se pravi je bavčarju posojala iz denarja, ki ga nikdar ni videla?
se pravi je bavčarju posojala iz denarja, ki ga nikdar ni videla?
l'jga
rh^ ::
> sicer je vprašanje kaj ti razumeš s kritjem, ampak če si jaz od banke sposodim 1000 EUR, je teh 1000 EUR banka morala imeti. zavarovanje je pa čisto druga stvar...
Banka jih seveda knjigovodsko, na papirju ima v raznih oblikah na dan izdaje kredita. Potem pa npr. ljudje ne odplačujejo kreditov in kar naenkrat banka nima kritja za stare in ni sposobna izdajati novih kreditov. Tako, da to kritje je in hkrati ga tudi hitro ni. Že to, da v bilanci poslovnih bank imajo velik delež krediti drugih finančnih institucij veliko pove.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: rh^ ()
Utk ::
> Naj ti razloži Šrot, Bavčar ali pa kakšna banka, ki je imela zadnjih 10 let dost dobička iz napihnjenih vrednosti delnic. Tega denarja ni nikdar videla, vseeno je pa lahko posodla par evrov Bavčarju, ker je itak imela v delnicah še dost rezerve.
se pravi je bavčarju posojala iz denarja, ki ga nikdar ni videla?
Na denarju ne piše iz kje je. Če je banka z napihnjenimi delnicami "zaslužila" nekaj evrov, si je to pisala direktno v dobiček, se pravi, da je ta denar "imela". Ali je posodla tega, ali tistega, ki ga imam jaz gor, je vseeno. Sigurno ni posodla zadnjega centa. Letos bo pa tist dobiček naenkrat izginil. Enako je pri Istrabenzu. Istrabenz je bil pred enim letom "vreden" kolk, trikrat več kot zdaj? In normalno, da firma, ki je dost vredna, dobi več posojila kot firma, ki ni nič vredna. Oziroma njen lastnik. In tistega denarja iz Istrabenzove vrednosti tudi ni nihče videl. Morda tisti, ki so že zdavnaj prodali, ampak tist denar je že na varnem. Tist, ki ga ni, je pa garancija za posojilo. Zakaj potem razprodaje, Šrotove in Bavčarjeve, če ves denar še zmeraj JE? Najbrž ne bo nobenga slovenska banka propadla zarad tega, ni pa zato to nič manj neumno.
borchi ::
> Banka jih seveda knjigovodsko, na papirju ima v raznih oblikah na dan izdaje kredita. Potem pa npr. ljudje ne odplačujejo kreditov in kar naenkrat banka nima kritja za stare in ni sposobna izdajati novih kreditov. Tako, da to kritje je in hkrati ga tudi hitro ni.
eh, ja. sem že parkrat ugotovil, da ljudje enostavno verjamejo, da sneg nastaja in izginja. ali kot otrok, ki začudeno gleda v svoje rok misleč, prekleto, še malo prej je bila tu cela banana...
> Že to, da v bilanci poslovnih bank imajo velik delež krediti drugih finančnih institucij veliko pove.
meni samo to, da banka pridobiva/posoja vire pri drugih finančnih institucijah. a je kej bistveno drugač, če si sposodi od prebivalstva? a takrat ti pa bilanca kakšno drugačno zgodbo pove?
> Ali je posodla tega, ali tistega, ki ga imam jaz gor, je vseeno.
nič ni vseeno. posodila je tisti "tvoj" denar. nelikvidnih sredstvev banka ne posoja, sej ravno zato je tam, da je posrednik med "premalo" in "preveč" likvidnimi subjekti (v ekonomski literaturi temu pravijo, imho napačno, deficitarni/suficitarni subjekti).
od kod pa mišljenje, da banka posoja iz dobička, je pa beyond me... kot da bi rekel, da lahko kupiš avtomobil samo pri proizvajalcu, ki je v prejšnjem letu imel dobiček...
eh, ja. sem že parkrat ugotovil, da ljudje enostavno verjamejo, da sneg nastaja in izginja. ali kot otrok, ki začudeno gleda v svoje rok misleč, prekleto, še malo prej je bila tu cela banana...
> Že to, da v bilanci poslovnih bank imajo velik delež krediti drugih finančnih institucij veliko pove.
meni samo to, da banka pridobiva/posoja vire pri drugih finančnih institucijah. a je kej bistveno drugač, če si sposodi od prebivalstva? a takrat ti pa bilanca kakšno drugačno zgodbo pove?
> Ali je posodla tega, ali tistega, ki ga imam jaz gor, je vseeno.
nič ni vseeno. posodila je tisti "tvoj" denar. nelikvidnih sredstvev banka ne posoja, sej ravno zato je tam, da je posrednik med "premalo" in "preveč" likvidnimi subjekti (v ekonomski literaturi temu pravijo, imho napačno, deficitarni/suficitarni subjekti).
od kod pa mišljenje, da banka posoja iz dobička, je pa beyond me... kot da bi rekel, da lahko kupiš avtomobil samo pri proizvajalcu, ki je v prejšnjem letu imel dobiček...
l'jga
Utk ::
No, zdaj bom pa jaz začel spraševat. Če imam jaz na banki 1000 evrov, kolk lahko banka iz tega posodi naprej? In ko posodi, jaz ne morem več dvignit teh 1000 evrov? In če kupi za 500 evrov delnic, ki potem zrastejo na 1000, kolk od tega lahko posodi naprej? Če ne posodi, si ne šteje tistih 500 evrov v dobiček? In naslednje leto, ne sme del tega dobička dat v "maso" in ga posojat? Kolk računalnikov za 1000 evrov se lahko konc leta kupi iz mojih 1000 evrov? Bi rekel, da malo več kot enega.
Seveda ne banka posoja samo iz dobička, kdo je pa to rekel, lažje je pa posodit 250 mio, če imaš nekaj dobička, magari v oblakih, kot pa da se še sam zapufaš, da daš denar enemu kulturniku, ki se igra "menedžerja".
Seveda ne banka posoja samo iz dobička, kdo je pa to rekel, lažje je pa posodit 250 mio, če imaš nekaj dobička, magari v oblakih, kot pa da se še sam zapufaš, da daš denar enemu kulturniku, ki se igra "menedžerja".
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Utk ()
rh^ ::
>meni samo to, da banka pridobiva/posoja vire pri drugih finančnih institucijah. a je kej bistveno drugač, če si sposodi od prebivalstva? a takrat ti pa bilanca kakšno drugačno zgodbo pove?
Ne razumeva se. Jaz ne trdim, da denar nastaja iz nič tako, da tvojo zgodbo z banano razlagaj komu drugemu.
Kar se tiče bilance pove ravno to kar pravim jaz že neki cajta (razlika med sposojanjem od prebivalstva ali finančnih institucij je ampak za to debato irelevantna in za večino itak nerazumljiva). Banka izdaja svoje kredite na podlagi denarja, ki si ga je sama izposodila od nekoga tretjega z namenom večati svoja sredstva in kreditno sposobnost. Zaupanje v delovanje finančnega trga je trenutno na dnu ravno zaradi tega, ker so si banke pod in kot trdna sredstva dajale ter predstavljaje vse možne vrednostne papirje s katerimi se je trgovalo in sistem se je porušil. Jaz ne govorim o nastajanju denarja iz nič ampak o kritju na široko. Če bi bilo vse lepo pokrito kot tvojih 1000 EUR potem te krize sploh ne bi bilo.
CrniE preberi si vsaj zadnjih 10 strani te teme pa ti bo mogoče kej več jasno, jaz se ne bom ponavljal in borchi tudi ne, ker nima smisla.
borchi ::
> Če imam jaz na banki 1000 evrov, kolk lahko banka iz tega posodi naprej?
odvisno za kako ročnost depozita gre.
> In ko posodi, jaz ne morem več dvignit teh 1000 evrov?
glej zgoraj.
> In če kupi za 500 evrov delnic, ki potem zrastejo na 1000, kolk od tega lahko posodi naprej?
0.
> Če ne posodi, si ne šteje tistih 500 evrov v dobiček? In naslednje leto, ne sme del tega dobička dat v "maso" in ga posojat?
ni še bilo banke, ki bi znala dat delnico v "maso". je pa polno bank, ki znajo prodat delnico in imajo likvidno denarno sredstvo.
> Kolk računalnikov za 1000 evrov se lahko konc leta kupi iz mojih 1000 evrov? Bi rekel, da malo več kot enega.
kot že rečeno. odvisno od ročnosti depozita. če imaš konec leta še vedno vezanih 1000 eur, ti ne moreš kupit računalnika. če je banka dala 500 eur v delnice in jih še ni prodala, tudi banka ne more kupiti računalnika za 1000 eur. če je banka morala pustiti, od preostalih 500 eur, 100 eur v obvezni rezervi, 400 eur pa je posodila meni, tudi jaz ne morem kupit računalnika za 1000 eur...
odvisno za kako ročnost depozita gre.
> In ko posodi, jaz ne morem več dvignit teh 1000 evrov?
glej zgoraj.
> In če kupi za 500 evrov delnic, ki potem zrastejo na 1000, kolk od tega lahko posodi naprej?
0.
> Če ne posodi, si ne šteje tistih 500 evrov v dobiček? In naslednje leto, ne sme del tega dobička dat v "maso" in ga posojat?
ni še bilo banke, ki bi znala dat delnico v "maso". je pa polno bank, ki znajo prodat delnico in imajo likvidno denarno sredstvo.
> Kolk računalnikov za 1000 evrov se lahko konc leta kupi iz mojih 1000 evrov? Bi rekel, da malo več kot enega.
kot že rečeno. odvisno od ročnosti depozita. če imaš konec leta še vedno vezanih 1000 eur, ti ne moreš kupit računalnika. če je banka dala 500 eur v delnice in jih še ni prodala, tudi banka ne more kupiti računalnika za 1000 eur. če je banka morala pustiti, od preostalih 500 eur, 100 eur v obvezni rezervi, 400 eur pa je posodila meni, tudi jaz ne morem kupit računalnika za 1000 eur...
l'jga
borchi ::
> Jaz ne govorim o nastajanju denarja iz nič ampak o kritju na široko.
to je dobro, da ne govoriš o nastajanju denarja iz nič. ker je to, preprosto, narobe. prav tako je narobe govorit o izginjanju denarja. tistih 50 milijard je še kako živih in zdravih...
(lahko da se sončijo kje na bahamih, ampak to je že bolj v domeni PacificBlue-ja štartal tole temo...)
to je dobro, da ne govoriš o nastajanju denarja iz nič. ker je to, preprosto, narobe. prav tako je narobe govorit o izginjanju denarja. tistih 50 milijard je še kako živih in zdravih...
(lahko da se sončijo kje na bahamih, ampak to je že bolj v domeni PacificBlue-ja štartal tole temo...)
l'jga
Zgodovina sprememb…
- spremenil: borchi ()
rh^ ::
Multiplikacija je druga stvar CrniE.
Kar nekaj od tistih 50 milijard je šlo v nič. Če vrednost delnice iz 1 naraste na 100 in je ti ne prodaš npr preden firma propade nimaš od tega čisto nič. Nekaj milijard je sigurno na Bahamih, 50 pa vsekakor ne.
Kar nekaj od tistih 50 milijard je šlo v nič. Če vrednost delnice iz 1 naraste na 100 in je ti ne prodaš npr preden firma propade nimaš od tega čisto nič. Nekaj milijard je sigurno na Bahamih, 50 pa vsekakor ne.
Ziga Dolhar ::
Narobe.
Next.
---
Tisti, ki je prodal za 1 USD/EUR delnico družbe, ima (ali nima) tega 1 USD/EUR ne glede na to, ali je družba kasneje propadla ali ne.
Next.
---
Tisti, ki je prodal za 1 USD/EUR delnico družbe, ima (ali nima) tega 1 USD/EUR ne glede na to, ali je družba kasneje propadla ali ne.
https://dolhar.si/
rh^ ::
Narobe.
Next.
---
Tisti, ki je prodal za 1 USD/EUR delnico družbe, ima (ali nima) tega 1 USD/EUR ne glede na to, ali je družba kasneje propadla ali ne.
Ne te transakcije v tem primeru sploh ni bilo, ravno v tem je fora.
karafeka ::
A se v stečaju ne izplača obveznosti, vsaj do določene mere, kolikor je pač mogoče, s prodajo sredstev in preostalimi likvidnimi sredstvi?
rh^ ::
A se v stečaju ne izplača obveznosti, vsaj do določene mere, kolikor je pač mogoče, s prodajo sredstev in preostalimi likvidnimi sredstvi?
Se, vendar se upnike postavi v razrede. Tisti z navadnimi delnicami navadno dobijo nič, če pa kaj pa drobtinice odvisno od stečanje mase, št. upnikov. itn.
Ziga Dolhar ::
Narobe.
Next.
---
Tisti, ki je prodal za 1 USD/EUR delnico družbe, ima (ali nima) tega 1 USD/EUR ne glede na to, ali je družba kasneje propadla ali ne.
Ne te transakcije v tem primeru sploh ni bilo, ravno v tem je fora.
Bila je transakcija, s katero je zadnji imetnik kupil kasneje propadlo delnico. Tisti 1 EUR/USD, ki je bil takrat izročen, še vedno obstaja.
https://dolhar.si/
rh^ ::
Sicer imaš v 99% primerih prav vendar obstaja tudi to, ko podjetje za nagrado delavcem izda delnice (nič jim ne ponudi denarja, samo delnice vzemi ali pusti) in v tem primeru mam jaz prav v ostalih pa ti ;). Aja kot primer si lahko vzameš še privatizacijo v SLO.
borchi ::
> Aja kot primer si lahko vzameš še privatizacijo v SLO.
a ti si moral za certifikate plačat?!
a ti si moral za certifikate plačat?!
l'jga
rh^ ::
> Aja kot primer si lahko vzameš še privatizacijo v SLO.
a ti si moral za certifikate plačat?!
Ne, sej zato ni bilo začetne transakcije.
borchi ::
ok. razumem. ti verjameš, da je tisto kar najdeš pod jelko, res od dedka mraza. oz. da se kar pojavi tam... brez začetne transakcije.
dost bo.
dost bo.
l'jga
rh^ ::
ok. razumem. ti verjameš, da je tisto kar najdeš pod jelko, res od dedka mraza. oz. da se kar pojavi tam... brez začetne transakcije.
dost bo.
Certifikat je bil podarjen brez začetne transakcije in je imel določeno vrednost.
rndm2008 ::
Borči: "sicer je vprašanje kaj ti razumeš s kritjem, ampak če si jaz od banke sposodim 1000 EUR, je teh 1000 EUR banka morala imeti. zavarovanje je pa čisto druga stvar... "
Borči, bodi tako prijazen in povej, na katerih predavanjih si si naredil zapisek, da mora banka za 1000 $ imeti dejanskih 1000 $ v sefu? Pri katerem predavatelju, iz katerega učbenika si to vzel? Te imam rahlo na sumu, da si eden izmed premnogih fiktivcev, ki (verjetno še vedno) polnijo ekono-faks. Če si pa doštudiral, potem pa enostavno lažeš. Ali se pa neumnega delaš. Madonca, saj je v tejle temi celo nekaj klenih elektroekonomistov (po dolgotrajnem žokanju sicer) nerado priznalo, da obstaja reč, ki se ji pravi fractional reserve banking, in da gre za globalno uveljavljen princip. In to praktično pri vseh vrstah bančništva, se pa razlikujejo "reserve requirements". Nekatere banke ne rabijo več imeti niti 10%, nekatere morajo imeti tudi 30% ali več, odvisno pač od tipa poslovanja. Bo kakšen pravi ekonomist to morda podrobneje razdelal, ampak niti ni tako relevantno. Princip obstaja in je v rabi.
Kako pol, Borči?
Borči, bodi tako prijazen in povej, na katerih predavanjih si si naredil zapisek, da mora banka za 1000 $ imeti dejanskih 1000 $ v sefu? Pri katerem predavatelju, iz katerega učbenika si to vzel? Te imam rahlo na sumu, da si eden izmed premnogih fiktivcev, ki (verjetno še vedno) polnijo ekono-faks. Če si pa doštudiral, potem pa enostavno lažeš. Ali se pa neumnega delaš. Madonca, saj je v tejle temi celo nekaj klenih elektroekonomistov (po dolgotrajnem žokanju sicer) nerado priznalo, da obstaja reč, ki se ji pravi fractional reserve banking, in da gre za globalno uveljavljen princip. In to praktično pri vseh vrstah bančništva, se pa razlikujejo "reserve requirements". Nekatere banke ne rabijo več imeti niti 10%, nekatere morajo imeti tudi 30% ali več, odvisno pač od tipa poslovanja. Bo kakšen pravi ekonomist to morda podrobneje razdelal, ampak niti ni tako relevantno. Princip obstaja in je v rabi.
Kako pol, Borči?
Ziga Dolhar ::
Borči, bodi tako prijazen in povej, na katerih predavanjih si si naredil zapisek, da mora banka za 1000 $ imeti dejanskih 1000 $ v sefu?
Kako mi banka lahko da posojilo 1000, če teh 1000 nima v sefu?
V bankovcih, prosim lepo.
https://dolhar.si/
Pyr0Beast ::
Fiktivni denar kaj pa drugega ..
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
borchi ::
> Kako pol, Borči?
bom raje jaz tebe vprašal, kako?!
pojasni kako banka posodi denar, ki ni prišel v banko.
(ne rabiš nič linkov, ki jih ne razumeš, limat. po kmečko razlož.)
bom raje jaz tebe vprašal, kako?!
pojasni kako banka posodi denar, ki ni prišel v banko.
(ne rabiš nič linkov, ki jih ne razumeš, limat. po kmečko razlož.)
l'jga
Ziga Dolhar ::
Obvezna rezerva, borchi!
To pomen, da banka dobi 1000 intejka, in lahko posodi naprej 4000 bankovcev! In ji 1000 še vedno ostane v sefu!!! :)
To pomen, da banka dobi 1000 intejka, in lahko posodi naprej 4000 bankovcev! In ji 1000 še vedno ostane v sefu!!! :)
https://dolhar.si/
PacificBlue ::
> Kako pol, Borči?
bom raje jaz tebe vprašal, kako?!
pojasni kako banka posodi denar, ki ni prišel v banko.
(ne rabiš nič linkov, ki jih ne razumeš, limat. po kmečko razlož.)
V tem je fora, ustvari ga iz nic. Kreditojemalec jamci z necem za to posojilo. In na osnovi tega jamstva ustvari banka neko vrednost(kredit) ki ga potem seveda vrnes, prav tako kot jim placas se obresti.(Zaradi taksnega zadolzevanja in se plus obresti ni druge variante v tem sistemu, kot pa da se dolg samo povecuje...ni izplacljiv, v nobenem primeru.)
Pa ze rndm2008 ti je zgoraj lepo razlozil.
borchi ::
se pravi, jaz imam bajto, z njo jamčim za kredit, domov pridem s 100.000 eur.
KJE je dobila banka teh 100.000 eur? KAKO jih je ustvarila iz NIČ(a)?
ker če mi kdo zna na to odgovorit, sem preskrbljen do konca življenja. ker praktično ni stvari, ki jo poslovna banka lahko dela, da je ne bi znal tudi jaz (v manjšem obsegu)...
KJE je dobila banka teh 100.000 eur? KAKO jih je ustvarila iz NIČ(a)?
ker če mi kdo zna na to odgovorit, sem preskrbljen do konca življenja. ker praktično ni stvari, ki jo poslovna banka lahko dela, da je ne bi znal tudi jaz (v manjšem obsegu)...
l'jga
PacificBlue ::
KJE je dobila banka teh 100.000 eur? KAKO jih je ustvarila iz NIČ(a)?
Preprosto. Ustvari jih iz nica. Oziroma ustvari ga na osnovi tvojega jamstva. Tako se z tem zavarujejo. Ce ne boš mogel vrnit ti rubijo bajto.
PacificBlue ::
V preteklosti ko so se se z denarnimi zadevami ukvarjali zlatarji..ti so od zacetka posojali le svoje premozenje, nato pa so zaceli izdajati tudi ceke na premozenje, ki so ga stranke hranile pr njih. Kasneje so opazili, da stranke vecinoma poslujejo kr z izdanimi ceki in da nikoli ne pride vecina strank po izplacilu v zlatu hkrati in tako so zaceli izdajati tudi ceke brez kritja v zlatnikih in na ta posojila zaceli pobirati obresti.Dansnji financni sistem je podoben zvijacnemu poslovanju tedanjih zlatarjev s to razliko, da danes banke nimajo vec rezerve v zlatu, pac pa imajo le rezervo v obliki gotovine in depozita pri centralni banki.
borchi ::
> Preprosto. Ustvari jih iz nica. Oziroma ustvari ga na osnovi tvojega jamstva. Tako se z tem zavarujejo. Ce ne boš mogel vrnit ti rubijo bajto.
KAKO?! kako na osnovi mojega jamstva?! a je vseeno, če jamčim s škatlico vžigalic. ker itak iz niča naredijo denar je praktično vseeno kakšno je jamstvo, še vedno je neskončno večje kot tisti NIČ iz katerega naredijo denar.
torej, kako se naredijo bankovci, ki jih prinesem iz banke?
KAKO?! kako na osnovi mojega jamstva?! a je vseeno, če jamčim s škatlico vžigalic. ker itak iz niča naredijo denar je praktično vseeno kakšno je jamstvo, še vedno je neskončno večje kot tisti NIČ iz katerega naredijo denar.
torej, kako se naredijo bankovci, ki jih prinesem iz banke?
l'jga
PacificBlue ::
> Preprosto. Ustvari jih iz nica. Oziroma ustvari ga na osnovi tvojega jamstva. Tako se z tem zavarujejo. Ce ne boš mogel vrnit ti rubijo bajto.
KAKO?! kako na osnovi mojega jamstva?! a je vseeno, če jamčim s škatlico vžigalic. ker itak iz niča naredijo denar je praktično vseeno kakšno je jamstvo, še vedno je neskončno večje kot tisti NIČ iz katerega naredijo denar.
torej, kako se naredijo bankovci, ki jih prinesem iz banke?
KLIK
kopernik ::
>torej, kako se naredijo bankovci, ki jih prinesem iz banke?
Ja, a ni ravno v tej temi nekdo razlagal, da bankovce natisne centralna banka ? In ko si ti od navadne poslovne banke sposodiš 1000€, si lahko ta poslovna banka od centralne sposodi za 9000€.
Ne da se mi brskati za nazaj, je pa nekdo tako razlagal.
Ja, a ni ravno v tej temi nekdo razlagal, da bankovce natisne centralna banka ? In ko si ti od navadne poslovne banke sposodiš 1000€, si lahko ta poslovna banka od centralne sposodi za 9000€.
Ne da se mi brskati za nazaj, je pa nekdo tako razlagal.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kopernik ()
Ziga Dolhar ::
Pacific: me prosim naucis, kako tole 'ustvarjanje iz nica' knjizit na konte? K mi ne gre lih najboljs od rok ...
Sploh mi pa ni jasno, kako ko dobim v zavarovanje bajto, se mi v sefu/100 pojavijo vrece bankovcev.
Sploh mi pa ni jasno, kako ko dobim v zavarovanje bajto, se mi v sefu/100 pojavijo vrece bankovcev.
https://dolhar.si/
borchi ::
> Ja, a ni ravno v tej temi nekdo razlagal, da bankovce natisne centralna banka ? In ko si ti od navadne poslovne banke sposodiš 1000€, si lahko ta poslovna banka od centralne sposodi za 9000€.
v tejle temi je marsikdo razlagal marsikakšne bedarije... tale je tut ena takšnih.
v tejle temi je marsikdo razlagal marsikakšne bedarije... tale je tut ena takšnih.
l'jga
karafeka ::
AJa, borchi misli, da mafija daje denar v obtok in ne CB.
CB izda denar (ali na papirju ali v 0 in 1), določen procet ostane pri njih kot obvezna rezerva (recimo 10%), ostalih 90% da poslovnim bankam in te lahko posojajo naprej podjetjem in borchijem. Iz naslova obresti pa nastane nov denar, ki ga dobi poslovna banka.
Iz kaj je podlaga, da se izda nov denar ????' Borchijva bajta???
Vzrok je OCENA CB, da je premalo denarja v obtoku. Ali pa to, kar se dogaja sedaj... mnenje,da je potrebno pomagati firmam, da ne propadejo. Od kod misliš, da kongres dobi denar ?? Rebalans proračuna ?? Malo morgen.
CB izda denar (ali na papirju ali v 0 in 1), določen procet ostane pri njih kot obvezna rezerva (recimo 10%), ostalih 90% da poslovnim bankam in te lahko posojajo naprej podjetjem in borchijem. Iz naslova obresti pa nastane nov denar, ki ga dobi poslovna banka.
Iz kaj je podlaga, da se izda nov denar ????' Borchijva bajta???
Vzrok je OCENA CB, da je premalo denarja v obtoku. Ali pa to, kar se dogaja sedaj... mnenje,da je potrebno pomagati firmam, da ne propadejo. Od kod misliš, da kongres dobi denar ?? Rebalans proračuna ?? Malo morgen.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Nobelova nagrada za ekonomijo 2010 (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 24246 (22769) | Manu |
| » | Bohinjska deklaracija (strani: 1 2 3 )Oddelek: Problemi človeštva | 14899 (13062) | lurker |
| » | Freemarket, pravna drzava, regulativa (strani: 1 2 )Oddelek: Problemi človeštva | 4916 (4603) | nevone |
| » | Liberalne reforme (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Problemi človeštva | 69952 (66012) | Grey |
| » | Kapitalizem, sindikati in industrija (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )Oddelek: Problemi človeštva | 19101 (14034) | jype |