Forum » Znanost in tehnologija » Maksimalna/absolutna gostota
Maksimalna/absolutna gostota
Pegaz ::
Težko si predstavljam gostoto, kot jo ima npr. črna luknja ali singularnost pred velikim pokom.
Recimo, da se ves prostor v atomu zapolne z atomovimi jedri ter da se jedra skrčijo še za recimo 10x. Pridemo do gostote, ki jo ima črna luknja?
Kako se stiskajo atomi v singularnosti? So vsa jedra v eni točki?
Recimo, da se ves prostor v atomu zapolne z atomovimi jedri ter da se jedra skrčijo še za recimo 10x. Pridemo do gostote, ki jo ima črna luknja?
Kako se stiskajo atomi v singularnosti? So vsa jedra v eni točki?
Thomas ::
Odvisno, od kod gledaš.
Če gledaš od zunaj, potem notranjosti črne luknje ni. Samo horizont dogodkov, kakor jezero z globino 0, sama površina.
Če pa gledaš od znotraj, ni nobenega razloga za nadaljne tlačenje. Vse kar vidiš okoli sebe, je veliko število železnih krogel, ki koorbitirajo. Na nebu pa sijejo oddaljen zvezde, ravno tako kot pri nas.
Če gledaš od zunaj, potem notranjosti črne luknje ni. Samo horizont dogodkov, kakor jezero z globino 0, sama površina.
Če pa gledaš od znotraj, ni nobenega razloga za nadaljne tlačenje. Vse kar vidiš okoli sebe, je veliko število železnih krogel, ki koorbitirajo. Na nebu pa sijejo oddaljen zvezde, ravno tako kot pri nas.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Pegaz ::
No, pojdimo na manjše gostote. Recimo, da vzamemo 1mio topovskih krogel/luno/zemljo/jupiter in jih stisnemo na velikost frnikule. Kaj ze zgodi z atomi? Kam se krčijo, ko je ves prostor napolnjen z jedri?
// napača
// napača
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Pegaz ()
gzibret ::
Odvisno, katere delce imaš. Če gre za fermione (elektroni, protoni, nevtroni...), potem le ti upoštevajo paulijevo izključitveno načelo, kar pomeni, da jih ne moreš tlačit poljubno na gosto. Če pa gre za bozone (foton je en tak predstavnik), ki ne upoštevajo izključitvenega načela, pa jih lahko stlačiš poljubno mnogo v prostor. Nekako tako pravi skoraj 100 let stara teorija. Kaj pa se zgodi pod ekstremnimi pogoji, pa je itak zgolj domišlija.
Guglaj pod: pauli exclusion principle
Guglaj pod: pauli exclusion principle
Vse je za neki dobr!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: gzibret ()
gzibret ::
He he.... 5.1*10^96 kg/m3
Ja, je veliko, ni pa poljubno mnogo. A slučajno veš, kako so dobili tisto formulo?
Ja, je veliko, ni pa poljubno mnogo. A slučajno veš, kako so dobili tisto formulo?
Vse je za neki dobr!
Thomas ::
Izpeljali so jo iz drugih osnovnih konstant. Ne bom dal roke v ogenj zanjo, oziroma njihovo izpeljavo, a pomembna je neka končna vrednost, ki jo imajo najvišja gostota, najvišja temperatura ... pa tudi najnižje vrednosti vseh količin. Če že od prej nimajo nobenega imena, ga dobijo kar po Plancku.
Najvišja možna brihtnost bi se verjetno imenovala Planckova inteligenca. ;)
Najvišja možna brihtnost bi se verjetno imenovala Planckova inteligenca. ;)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Saladin ::
a pomembna je neka končna vrednost, ki jo imajo najvišja gostota, najvišja temperatura...
Pomembno je tudi poudariti, da se gre Plancku zgolj za največje možne "izmerljive" vrednosti.
Aka - lahko bi bilo še večje, hitrejše, hladnejše,... ampak bi iz vidika merjenja ostalo enako Planckovi enoti.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Neskončnost (strani: 1 2 3 4 … 7 8 9 10 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 25818 (20362) | Fizikalko |
» | Črna luknja pomaga pri nastanku zvezd (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 9987 (8666) | Thomas |
» | Črne luknje (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 10346 (8927) | OwcA |
» | Konec vesolja (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 12712 (10721) | CaqKa |
» | Paralelna vesolja - ne samo sci-fi (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 10172 (8536) | Thomas |