» »

Črne luknje

strani: « 1 2

pro549 ::

1.Iskal sem po internetu kako odkrijejo črne luknje predvsem slikice ampak brez uspeha. A ima kdo kako stran kjer so mnogo slikic o tem?

2. Zanima me zakaj črna luknja ima tisti curek? Ko sem gledal dokumentarc, pravijo da tisto kar izbruha je tisto kar ne more požret. Kaj zdaj to pomeni da tisti curek je hitrejši od svetlobne hitrosti ki uide od gravitacije črne luknje?

undefined ::

2. Črna luknja bruha. :))

pro549 ::

Mene zanima koliko hitro je tisti curek? A je hitrejši od svetlobne hitrosti?

Thomas ::

Dokler ni en kos snovi - ali pa foton - znotraj horizonta dogodkov, oziroma površine črne luknje - lahko uide s svetlobno ali celo z manjšo hitrostjo. Meter nad horizontom, še lahko uideš.

Nekaj odstotkov mase - tisti ki "imajo srečo", da so usmerjeni od črne luknje proč - tisti lahko uidejo.

Tudi tisti curki, so to. Ko močne elektromagnetne sile premagajo gravitacijo. Ampak samo nad površino črne luknje, se ve.

Ko se 20 ali 30 krat večja zvezda pretvori v črno luknjo, izseva v nekaj sekundah za maso našega sonca gama žarkov.

Ostalo v glavnem konča v črni luknji.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

21 vas je prebralo tole v zadnji uri.

Upam, da so zadeve zdaj bolj jasne. Črna luknja ne bruha, to se dogaja v akrecijskem disku, ki je izven nje. Ta seva na vse strani. Večinoma pa vanjo!

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

pro549 ::

Kako pa je z gostoto? A ima ta zadeva kakšno končno gostoto al je res neskončna?

Thomas ::

Tele teorije o neskončni gostoti (fizikalni singularnosti) v središču črnih lukenj so tudi demode.

Črna luknja = dogodkovni horizont. Notranjosti "sploh ni". Ne samo da so votle, ampak tam kje naj bi bila notranjost - ni prostora!

Vse kar je od črnih lukenj, je njihova površina. To je t.i. hologramski princip. No, to je en aspekt hologramskega principa. Za več poišči LEXICON na Slotechu.

Sprijeno, ampak precej verjetno.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Marjan ::

Ljudje si popolnoma nepravilno predstavljajo črne luknje. In imajo še bolj napačno predstavo o njih.

En vzrok temu je že sama beseda "luknja".
Drugi vzrok pa so nekatere fantazijske knjige, filmi,... ki so jo predstavljali kot tunel za potovanje skozi čas in podobna sranja.


Dejstava so pa seveda drugačna:

(1) V resnici so jo poimenovali "črna luknja" samo zato, ker če jo pogledamo vidimo črn objekt. V resnici gre za črno kroglo, in nikakršno luknjo!

(2) V resnici ni črna luknja nič drugega kot veliko mase na enem kupu. Nastane tako, da ko dovolj masivno Sonce "umre" se zelo skrči, kar pomeni zelo veliko gravitacijo. Posledično zelo privlači vsa telesa okoli sebe. Tako, da ne mislit, da je to kaki bavbav. Le zelo masivna krogla, v vseh ozirih končna!!

To, da prihaja pa zaradi te masivnosti do zanimivih pojavov v njeni neposredni bližnini je pa že druga zgodba, ki jo je orisal Thomas zgoraj.


In na netu JE veliko materiala, ki opisuje zelo masivne objekte v vesolju.

pro549 ::

Kaj pol vsaka jedro atoma je lahko črna lukjna, če smo tik na površini jedra? BTW a jedro atoma ima še kaj prostora v sebi?

Thomas ::

Ne, ni vsak kos snovi že kar črna luknja. Mora biti dovolj gosta.

Zemljo bi moral stisniti na kakšen cm premera.

Atoma pa sploh ne moreš. Bi ga moral pod Planckovo dolžino. To pa ne gre, ker je to najmanjša dolžina.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zheegec ::

Kot črna luknja bi Zemlja bila malo manjša od bilijard krogle.
Črne luknje zelo ukrivijo prostor okrog sebe, teorija je da ga tudi pretrgajo in tako bi se dalo potovati skoz čas/prostor -> samo to je vse teorija.
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014

gumby ::

kaj pa je z elektroni? so ti v črni luknji bliže jedru, kot pa v "normalnem" atomu?

Thomas ::

V črni luknji ni več elektronov in atomov. Že v nevtronski zvezdi gravitacija zmečka elektrone in protone v nevtrone!

V črni luknji pa se izgubi tudi individualnost nevtronov. Vse kar je, so 2D "Planckopixli" po horizontu. Screen ki emulira gravitacijo ustrezne mase, Hawkingovo sevanje, gibalno količino ... pa mogoče še kaj.

8-)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gumby ::

kaj pa toplota in ostala sevanja? ne more nič "uiti" iz črne luknje?

pro549 ::

Skratka črna luknja ima nek svoj polmer al se motim?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: pro549 ()

pro549 ::

Aja kje dobim na internetu slike od teleskopa, kjer črna luknja požre zvezdo ali ko ukrivi svetlobo?

Thomas ::

Seva. V času, ki ga svetloba potrebuje, da preleti njen premer, odda foton, katerega valovna dolžina je reda velikosti premera.

To je Hawkingovo sevanje.

Črna luknja, s premerom 300 tisoč kilometrov, bi vsko sekundo oddala sila dolg radijski val, z neznatno energijo.

Vendar bi se počasi na ta način izsevala. Ko bi se že skrčila na meter, bi vsako sekundo oddala 300 milijonov fotonov, kakršne oddaja .. radar, (?).

V zadnji sekundi bi izsevala zadnjih 1000 ton svoje mase v gama blesku.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Marjan ::

pro549:
Aja kje dobim na internetu slike od teleskopa, kjer črna luknja požre zvezdo ali ko ukrivi svetlobo?

V mislih imaš gravitacijsko lečenje. Ali Einsteinov obroč kot ga imenujejo nekateri. Na tem forumu sem že dal sliko tega pojava. Malo pobrskaj.

pro549 ::

Marjan: a slučajno veš kako je bil naslov teme? Ko sem iskal po forumu in pod besedami "črna lukna" sem našel dve temi in nič nisem našel.

Thomas: kako je to s sevanjem? Kaj s časom se manjšajo in na konc poginejo?

Thomas ::

Ja. Črne luknje se na koncu izsevajo. Večja je, dlje rabi. Manjša je, bolj je vroča.

Taka galaktična ... bi lahko rabila 10100 let, da bi se izsevala. Vsak atom ki bi padel nanjo (v mladosti), pa to izsevanje podaljšal za leta.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Marjan ::

pro549 ::

In kaj pa pravijo teoretiki če bi se dve črne luknje med sabo trčle? Kaj bi prišlo do eksplozije ali bi se enostavno skupaj združile?

Marjan ::

Ena okoli druge bi začele krožiti ko nore.

Samo to se ne bi zgodilo kar tako. Vprašanje, če se sploh lahko zgodi?! Mogoče čez kake 500 miljard let.

Ker že prej masivnejše telo posrka okoliško maso, tako da blizu nje ni drugih masivnih objektov.

Thomas ::

Verjetnost za trk je res majhna. Verjetno bi le orbitirali ena okoli druge. Tako kot se to dogaja tudi zvezdam in planetom. Izjemoma trčijo.

Zgodi se pa. Pri trku dveh črnih lukenj bi dobili večjo črno luknjo. Večji black screen.

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Ja no, tole velja:

Če je P1 površina horizonta prve črne luknje, P2 površina druge, potem velja nenačba:

P1+2 > P1 + P2

Velja pravilo, da se skupna površina črnih lukenj samo veča pri združevanju. Ali pa pri metanju opek vanje. Ne more se zmanjšati!

Manjša se pa skozi Hawkingovo radiacijo, ki je pa trenutno zanemarljiva. Vseh kdovekoliko milijard črnih lukenj v Vesolju skupaj, najbrž ne seva iz horizontov niti toliko, kot ena kresnička.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

shock ::

Skratka kaj to pomeni? Da je težje detektirat večjo črno luknjo kot manjšo, kar se tiče sevanja?

Thomas ::

Velika črna luknja bo verjetno imela akrecijski disk. To je snov ki orbitira okoli nje in pada vanjo. Pri tem se segreva (ta snov) in močno seva. Tako bomo najbrž odkrili črno luknjo. Na posreden način.

To tako - srednjeveliko črno luknjo. Nekaj sončnih mas, ali pa nekaj deset sončnih mas.

Velike črne luknje pa lahko vsebujejo milijone ali celo milijarde sončnih mas. Te bomo odkrili tako, da bomo opazili cel kup zvezd, ki noro hitro orbitirajo v varni razdalji od njih.

Tako smo odkrili črno luknjo v središču naše Galaksije.

Majhnih črnih lukenj, ki bi močno sevale - pa sploh še ni. Ne vidimo najprej nobenega mehanizma po katerem bi lahko nastajale. Razen seveda z izsevanjem velike črne luknje.

Samo za kaj takega, je pa naše Vesolje milijardo milijard ... milijardokrat premlado.

Ni črne luknje, ki bi sama svetila bolj kot "milisveča". Nanosveča mogoče. In dokler se na ta način 99% ne izseva - bo svetila manj kot sveča.

Ko jo bo ostalo samo še malo - bo pa hitro izginila.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

No, obstaja še indirektno odkrivanje z lečenjem. Kot je pisal že Marjan.

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Double_J ::

Mejbi naša zemljica z osončjem vred naleti na kakšno od množice črnih lukenj v galaksiji.
Zanimiv end scenario bi bil...

Thomas ::

Najbolj zanimivo v zvezi s črnimi luknjami se mi zdi tole:

V Vesolju kjer je ogljik, so in črne luknje in je lahko življenje.

Za las manjka, pa takoimenovani ogljikov cikel ne bi bil možen. To je zlivanje lažjih atomskih jeder v ogljik in naprej. Potem iz zvezd lahko nastajajo črne luknje. In seveda življenje.

Torej, če kdaj zaidete v Vesolje brez črnih lukenj - tam tudi življenja ni.

Prosto po Leeju Smolinu.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

undefined ::

Thomas, bomo kmalu zašli v polje religije, pa začel razpravljat o svetlobi in temi - ljubezni in zlobi - življenju in neživljenju (smrti). ;)

Rippy ::

Ok najnovejša znanstveno dokazana dejstva:

Imamo aktivne črne luknje, tiste ko vlečejo v sebe, in neaktivne, takšna je v naši galaksiji trenutno je speča. Masa črne luknje je 0.5% mase cele galaksije, vsaka galaksija ima svojo črno luknjo, gravitaciska sila je tako močna da v sebe vleče fotone, zato ni nobene slike črne luknje, obseg glalaksije je odvisen od velikosti črne luknje. Pri aktivni črni luknji nastane takšna gravitaciska sila da se plin okoli zaradi udarjanja molekul segreje čez miljon stopin celzija, zato tako žari.

Naj ponovim to so znanstveno dokazana dejstva, zadeva ni več teorija.

Rippy ::

Aja planeti si najvrjetneje nastali zaradi kondenza, to je sicer teorija ampak je najverjetnejša, vzrok za nastanek glaksij pa so tudi črne luknje.

Nažalost še se neve s čega je črna luknja in kako je nastala.

Sicer mene nekaj zanima, kako so nastale različne snovi, kot naprimer Fe, H, O, C, Br.....

Double_J ::

Nažalost še se neve s čega je črna luknja in kako je nastala.


Hehe jz pa vem, pa ne povem.:)

Thomas ::

> Imamo aktivne črne luknje, tiste ko vlečejo v sebe, in neaktivne, takšna je v naši galaksiji trenutno je speča.

To ni nič res. Kot bi rekel, da je Zemlja aktivna, kadar meteorji padajo po njej in neaktivna, kadar ne. To je milo rečeno čudna klasifikacija. Treska po Zenlji (črni luknji) kadar se znajde kakšen material na takem kurzu.


> Masa črne luknje je 0.5% mase cele galaksije

Naše ja. Približno.

> vsaka galaksija ima svojo črno luknjo

No, to ni nujno, da bi bila vedno v središču črna luknja. Ampak vsaka zvezda, trikrat ali več večja od našega Sonca "hitro" postane črna luknja. Te potem bluzijo okoli ravno tako, kot so prej zvezde.

> gravitaciska sila je tako močna da v sebe vleče fotone, zato ni nobene slike črne luknje

To si povedal na zanimiv način.

> obseg glalaksije je odvisen od velikosti črne luknje.

To ni res. Gravitacija tistega cca slabega odstotka mase v središču ni nič odločilna.

> Pri aktivni črni luknji nastane takšna gravitaciska sila da se plin okoli zaradi udarjanja molekul segreje čez miljon stopin celzija, zato tako žari.

Pri vsaki, ki zaide v oblak snovi.

> Naj ponovim to so znanstveno dokazana dejstva, zadeva ni več teorija.

Ja ... no ja.


> Aja planeti si najvrjetneje nastali zaradi kondenza, to je sicer teorija ampak je najverjetnejša, vzrok za nastanek glaksij pa so tudi črne luknje.

Ne. Črne luknje so posledica gravitacijskega sprijemanja (dovolj) snovi v zvezde, ki potem morda postaneko črne luknje. Planeti pa manj snovi. That simple.

> Nažalost še se neve s čega je črna luknja in kako je nastala.

O, dobro se ve. To je ostanek zvezde. Ali večih. Lahko jih je milijone že padlo vanjo.

> Sicer mene nekaj zanima, kako so nastale različne snovi, kot naprimer Fe, H, O, C, Br.....

Nastaneja z zlivanjem jeder vodika v središčih zvezd. Kjer je temperatura tako visoka, da trkajo protoni skupaj. Da premagajo odbojno električno silo. Hip nato jih jedrska močna sprime. V bisvu tako.

:)

p.s.

Vzemi moj "obračun" s tvojima postoma kot 100% friendly!




Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Barakuda1 ::

Najlepše pri celi zadevi pa je to, da so to leznastvene domneve, za katere se bo tako dolgo dokler ne bo dokazano nasprotno ali drugače trdilo, da so znastveno točne, dokazane, edino pravilne tako kot so predstavljene in samo tako in nič drugače.

Sej ko se bo dokazalo drugače, bo pa to do novega epohalnega znastvenega odkritja le velik uspeh znanosti nad dotakratno nepopolno oziroma napačno predstavo.

No pa naj še kdo reče, da znanost ni nekaj božanskega:P :P :P :P

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Barakuda1 ()

Thomas ::

Vedno se mi je zdelo zanimivo, kako lahko nekdo tako dvomi v znanstvene postulate, sam pa je hkrati tako prepričan v svoj axiom. Namreč postulat, da je "znanost tavanje".

Ali z drugimi besedami: "Dosegel sem absolutno resnico, da absolutne resnice znanosti niso dosegljive!"

Čestitam, no.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Barakuda1 ::

Thomas..:) :)

še sreča das to reko ti, ne pa jez...ker se drgač kr bojim česa vse bi me še obdolžo;) ;)

Hux ::

Nekaj me zanima. Kaksno posledice bi bile ce bi se crna lukna pojavilamed soncem in zemljo. Torej nekje direktno vmes. In kaj ce bi iz ene teh zvezd ko jih vidimo nastala crna lukna. Torej predvidevam da tak blizu kot najblizja zvezda ni dobene crne lukne?

Kak dalec moras od nje bit oddaljen da ma effekt in kaksen effekt. Res tisto z filmov ko fse posrka se cas?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Hux ()

Thomas ::

Na daleč ni razlike med zvezdo in črno luknjo. Šele, ko prideš zelo na blizu, si v težavah. Kar pa velja tudi za zvezdo. Gravitacija, ko se zvezda skrči v črno luknjo, se za oddaljenega opazovalca ne spremeni.

Prihod črne luknje v naše Osončje bi bil totalna katastrofa. Sicer zvezde tudi, vendar to bi opazili precej pred njenim prihodom. Milijon let, najmanj. Črne luknje pa ne. Ampak kakšne bistvene razlike pa ni.

Supermasivna črna luknja pa požre ene 50% zvezd (s planeti vred). Ampak to v perspektivi 3 milijarde let, v našem primeru.

Artificial ::

Glede sevanja crnih lukenj in njihovega odkrivanja je pri "neaktivnih" crnih luknjah najbolj opazno t.i. kvantno sevanje. Možno je samo v veliki bližini črne luknje (>1nm od horizonta). V praznem prostoru (fizikalni, ne filozofski nic) se stalno ustvarjajo pari delec, antidelec. v bližini Crne luknje pa lahko enega potegne v crno luknjo, drugega pa izvrze v vesolje, kjera ga tudi zaznamo.
Glede izparevanja velikih lukenja pa tako... Vse sevajo... ampak je treba upostevati tudi mikrovalovno sevanje ozadja. Ce je luknja dovolj velika ga sprejve vec kot izseva in se na ta nacin se povecuje in ne zmanjsuje.

Thomas ::

> Ce je luknja dovolj velika ga sprejve vec kot izseva in se na ta nacin se povecuje in ne zmanjsuje.

Tako je. V zgodovini Vesolja še ni bilo primera, ko bi se ena črna luknja manjšala eno samo sekundo. Še.

To manjšanje po Hawkingu, je za zdaj POVSEM zasenčeno.

A. Smith ::

Črne luknje se mi zdijo zanimiva zadeva, ki pa je niti malo ne poznam, zato oprostite moji morebitni stupidnosti ob naslednjem vprašanju; slišal sem namreč, da je konec za črno luknjo, če pogoltne nekaj večjega od sebe (veliko zvezdo), menda eksplodira - je to res?

Eh, bo treba enkrat mal Hawkinga prebrat...
The world makes much less sense than you think. The coherence
comes mostly from the way your mind works. [...] His System 1
constructed a story, and his System 2 believed it. It happens to all.

Thomas ::

Črna luknja postane samo večja. Nekaj snovi ji uide pri požiranju, to pa. Ta se močno segreje in seva.

gzibret ::

> 1.Iskal sem po internetu kako odkrijejo črne luknje predvsem slikice ampak brez uspeha. A ima kdo kako stran kjer so mnogo slikic o tem?

Evo ti slikico okolice črne luknje, čist tak, za predstavo: klik.
Vse je za neki dobr!

gzibret ::

Sicer pa bomo morda v daljni prihodnosti mini črne luknje uporabljali za pridobivanje energije direktno iz materije. A nebi bilo fajn, da bi v napravico dal malo plina, ki bi nato nekaj desetletij seval EM valovanje, tega pa bi pretvoril v štrom (po možnosti preko pare :D ).
Vse je za neki dobr!

Luka Percic ::

To bo pa prekleto švoh vir.
Saj glede na zlitje/razpad atomov.

Thomas ::

To je močan vir, če je črna luknja majhna. Če je v velikosti atoma, notri je pa stlačen cel hrib. Potem komot seva z GW ali več.

Samo škoda snovi za take traparije. Energije je že tko preveč, snovi pa premalo. Entropija pač.

Thomas ::

Koliko energije pa je treba, da dobiš vročo črno luknjo z maso kakšnih milijardo ton?

Ja, najverjetneje milijardokrat več, kot je iz nje izseva v milijardi let. Jasno, da se preveč ne pregreje, mečeš vanjo opeke. Kolikor energije izseva, toliko opek moraš vreči not, sicer se samo zabliska in ta črna luknja izgine.

Ni videt, da bi se stvar izplačala.

Saladin ::

Kaj se pa zgodi z materijo, ki prispe do singularnosti?
Kaj dokazano nekam zgine ali samo poveča maso Črne Luknje?
Tako da je vsa materija, ki jo je kdaj požrla, za vedno prisotna v njej oz. jo počasi izžareva in ob smrti izbruha ven?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Raketa lahko poleti iz črne luknje? (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
2409585 (1365) Metulj-1
»

Črne luknje (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
932303 (1764) Thomas
»

Black dwarf

Oddelek: Znanost in tehnologija
251499 (771) Thomas
»

Kako je s svetlobo ob masivnem telesu?

Oddelek: Znanost in tehnologija
161559 (988) Thomas
»

Zgodovina in prihodnost zvezde, velike kot Sonce

Oddelek: Znanost in tehnologija
121455 (1092) Thomas

Več podobnih tem