Forum » Znanost in tehnologija » Samo človek lahko... (DARPA Urban Challenge)
Samo človek lahko... (DARPA Urban Challenge)
c3p0 ::
Ko bo računalnik po naših cestah znal sam voziti avto... Morda par ur pred uploadom. 
Do takrat pa naj igra šah.
Do takrat pa naj igra šah.
Daedalus ::
Ko bo računalnik po naših cestah znal sam voziti avto... Morda par ur pred uploadom.
Pol pa bo upload kmal...
Enivej, jaz sem za fer primerjavo. Naj postavijo nekje cesto, prilagojeno računalniškemu vozniku, pa se bo kmal vidlo, kdo boljše vozi. Ker hekanje računalnika na človeško zaznavo je za taka opravila IMO rahlo neprimerno.
Pol pa bo upload kmal...
Enivej, jaz sem za fer primerjavo. Naj postavijo nekje cesto, prilagojeno računalniškemu vozniku, pa se bo kmal vidlo, kdo boljše vozi. Ker hekanje računalnika na človeško zaznavo je za taka opravila IMO rahlo neprimerno.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
donfilipo ::
>>Ko bo računalnik po naših cestah znal sam voziti avto... Morda par ur pred uploadom. >
Pol pa bo upload kmal...
Bojim se, da ravno tu stojijo največje težave. Prvič ceste še danes niso namenjene varni vožnji po pravilih niti za ljudi, ki se načeloma znajo dogovarjati in ogibati zla...strošek za varno vožnjo po pravilih compov pa ne bo mali. Tako da morda Darpa like dirke po posebnih regijah kmalu, a 'vozi miško u najbolju kafanu s curama u ljubljanu' pa še ne tako kmalu.
Po drugi strani pa je seveda zanimivo tudi stališče večine intelektualcev, da pesmi, opere ali romana pa comp pisal nikoli ne bo. Včasih je veljal za genija, kdor je v prvem razredu množil 3 mestna števila, kot tisti , ki je v prevem razredu lepo igral na violino recimo Mozartove sonate. To velja še danes. Vendar kdor v osmem razredu igra Mozartove sonate, pa je v času kalkulatorjev več vreden kot nekdo, ki moži tromestna števila. Tu ima Barakuda1 prav, ravno zaradi poceni 'krampa', ki delo opravi veliko bolje. hecno je, da obstaja tudi kramp vrste sintesizer, ki bi lahko izvajal mozarta in priredbe pa velja manj od virtuoza. Medtem, ko se resne kalkulacije ne zanašajo več na mesene genije, se umetnost zgraža pred silikonskimi 'krampi'.
Tu velja reči, da je pravzaprav sreča za SIAI, da se ga podcenjuje, iz razlogov, da kramp pač ne more čutiti in tako ne ustvarjati in je zaradi tega samo kramp, mujo za njim pa artista. Opozarjam, morda je fer, da ste morda narobe ocenili kalkulativne zahteve določenega dela. x-krat (in x je mucho grande number) večja kalkulativna moč in baza podatkov je potrebna, da 'kramp' napiše črtico ala 'spet skodelica kave in ajmar vode na glavo' kot izpeljati e=mc. Z mobilnim telefonom boste kmalu lahko premagali grandmastra K...... v šahu, če bo le ta oborožen samo s kilo in pol sivih celic. Superračunalniki prihodnjih let, če bo dobra letina za 'Blue gene really strong edition' pa bodo šele takrat napisali kako črtico.
No in res je, da potem ko jo enkrat bodo, je pravzaprav še zelo majcen čas, ko bo kramp rekel muji: ' alo artista ovo kopanje je malo dosadno ajde da se provozamo po vesolju'. Prava ostrina inteligence se danes ubada s tem, kako speljati, da ne bi bilo vpršanje krampa: 'zdaj pa zmoli še en očenašek ali dva preden ti odrobim glavico' in seveda kako pripraviti mujo, da ne bo krampa razbil in zažgal, že ko mu bodo vgradili semafor (ovde tvrdo nek kopa haso z rdečim napisom, ovde je dobro možeš izgledati kao da kopaš, z rumenim, in ovde je banja ne moraš da kopaš z zelenim napisom)
Pol pa bo upload kmal...
Bojim se, da ravno tu stojijo največje težave. Prvič ceste še danes niso namenjene varni vožnji po pravilih niti za ljudi, ki se načeloma znajo dogovarjati in ogibati zla...strošek za varno vožnjo po pravilih compov pa ne bo mali. Tako da morda Darpa like dirke po posebnih regijah kmalu, a 'vozi miško u najbolju kafanu s curama u ljubljanu' pa še ne tako kmalu.
Po drugi strani pa je seveda zanimivo tudi stališče večine intelektualcev, da pesmi, opere ali romana pa comp pisal nikoli ne bo. Včasih je veljal za genija, kdor je v prvem razredu množil 3 mestna števila, kot tisti , ki je v prevem razredu lepo igral na violino recimo Mozartove sonate. To velja še danes. Vendar kdor v osmem razredu igra Mozartove sonate, pa je v času kalkulatorjev več vreden kot nekdo, ki moži tromestna števila. Tu ima Barakuda1 prav, ravno zaradi poceni 'krampa', ki delo opravi veliko bolje. hecno je, da obstaja tudi kramp vrste sintesizer, ki bi lahko izvajal mozarta in priredbe pa velja manj od virtuoza. Medtem, ko se resne kalkulacije ne zanašajo več na mesene genije, se umetnost zgraža pred silikonskimi 'krampi'.
Tu velja reči, da je pravzaprav sreča za SIAI, da se ga podcenjuje, iz razlogov, da kramp pač ne more čutiti in tako ne ustvarjati in je zaradi tega samo kramp, mujo za njim pa artista. Opozarjam, morda je fer, da ste morda narobe ocenili kalkulativne zahteve določenega dela. x-krat (in x je mucho grande number) večja kalkulativna moč in baza podatkov je potrebna, da 'kramp' napiše črtico ala 'spet skodelica kave in ajmar vode na glavo' kot izpeljati e=mc. Z mobilnim telefonom boste kmalu lahko premagali grandmastra K...... v šahu, če bo le ta oborožen samo s kilo in pol sivih celic. Superračunalniki prihodnjih let, če bo dobra letina za 'Blue gene really strong edition' pa bodo šele takrat napisali kako črtico.
No in res je, da potem ko jo enkrat bodo, je pravzaprav še zelo majcen čas, ko bo kramp rekel muji: ' alo artista ovo kopanje je malo dosadno ajde da se provozamo po vesolju'. Prava ostrina inteligence se danes ubada s tem, kako speljati, da ne bi bilo vpršanje krampa: 'zdaj pa zmoli še en očenašek ali dva preden ti odrobim glavico' in seveda kako pripraviti mujo, da ne bo krampa razbil in zažgal, že ko mu bodo vgradili semafor (ovde tvrdo nek kopa haso z rdečim napisom, ovde je dobro možeš izgledati kao da kopaš, z rumenim, in ovde je banja ne moraš da kopaš z zelenim napisom)
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
becomes revolutionary act. Orwell
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: donfilipo ()
Barakuda1 ::
Vidim, da nekatere moje primerjave zelo motijo, a bom vsemu navkljub vztrajal pri njih.
Zakaj? Zato, ker sem prepričan, da je primerjava ustrezna.
Poglejmo primer.
Če vzamemo za osnovo kramp in lopato.
S krampom in lopato (pa še kakšnim bolj primitivnim oziroma tehnično enostavnim) orodjem, smo včasih kopali jarke in gradili monumentalne zgradbe.
Šlo je počasi, potrebne je bilo ogromno delovne sile (ljudi), ki so ta kramp in lopato uporabljali.
Tehnologija pa je šla naprej. Danes imamo ekstremno močne in večnamenske gradbene stroje (buldožerje, rovokopače itd).
Gradbena dela opravimo hitreje in z manj delovne sile (ljudi) a še zmeraj kvalitetno, če ne še bolj kot prej.
Toda, a lahko kdo pri zdravi pameti trdi, da je buldožer pametnejši od krampa, da je rovokopač, pametnejši in intelegentnejši od lopate?
Kdor je pri zdravi pameti zagotovo ne.
Za "prvi" računalnik (neke vrste neandertalca za računalnik, Adama torej), bi lahko označili Abakus (to je tista stvarca s kuglcami na žički, če kter ne ve
)
Tudi zanj je bil potreben neke vrste primitiven "program", da smo prišli do željenega rezultata.
Abakus ni imel nobene intelegence. Bil je le pomagalo, pripomoček. Skratka, orodje za hitrejše in natačnejše računanje. Računsko orodje skratka.
Vemsne faze tehnološkega razvoja doživi računalnik že z raznimi "rehnišibarji", ki tudi nič ne pridobijo na intelegenci, a se da z njimi izračunati daleč več in kompleksnejših operacij kot z abakusom.
In končno vstopimo v začetna obdobja računalništva kot ga poznamo danes.
Prvi, okorni in relativno nizke zmogljivosti, kalkulatorčki so bili svinsko dragi. Z njimi se je dalo neverjetno hitro množiti, deliti, potencirati, koreniti in še čuda stvari. Čeprav je mojo mamo prvi moj kalkulatorček stal celo takratno delavsko plačo, pa ga ni bilo junaka, ki bi si upal trditi, da je pa tisti kos plastike in vezij pameten in inteligente, Ne, vsi smo vedeli, da je to le orodje in nič več.
Danes so se računalniki izpopolnili. Na velikih ekranih lahko gledamo slike, filme. Z njimi računamo in preračunavamo matematične probleme z nepojmljivo hitrostjo. A vendar. Je to znak intelegence računalnika, ali je to le neverjetno izpopolnjeno orodje?
Prej bi rekel, da je računalnik današnjega (in tudi jutrišnjega) dne, visoko tehnično izpopolnjen in zmogljiv buldožer, nasproti svojemu predhodniku krampu (abakusu)
Malikovanje računalnikov in pripisovanje jim nekih nad-sposobnosti in inteligence je enako, kot malikovanje in pripisovanje inteligence najsodobnejšemu buldužerju.
Oba sta le, in samo, visokotehnološko orodje. To pa je tudi vse.
Ali bo nek računalnik jutri spisal prvo dramo, prvo opero ali naslikal prvo sliko, pravzaprav niti ni pomembno. Tako kot ni pomembno ali bo buldužer na podlagi načrtov sam opravil izkop za novo zgradbo ali ne.
Pomembno bi postalo šele takrat, ko si bo to omislil in zamislil sam, brez zunanjega vmešavanja in brez zunanjih vplivov, zaradi lastne potrebe, za svoj ego, za užitek sebi in drugim računalnikom.
Ko bo torej storil nekaj, kar ga bo osmislilo kot individuma in ga kot takega tudi definiralo.
Ko sem torej zapisal, da vse, dokler računalnik ne bo sposoben spisati romana, naslikati slike, ustvariti nove skladbe, sem imel to v mislih.
Upal sem, da jih večina poanto razume, a se bojim, da sem se (in se še) glede tega krepko zmotil.
Očitno je nekaterim najlažje slaviti in častiti lažne "bogove" in se klanjati "zlatemu teletu."
Zakaj? Zato, ker sem prepričan, da je primerjava ustrezna.
Poglejmo primer.
Če vzamemo za osnovo kramp in lopato.
S krampom in lopato (pa še kakšnim bolj primitivnim oziroma tehnično enostavnim) orodjem, smo včasih kopali jarke in gradili monumentalne zgradbe.
Šlo je počasi, potrebne je bilo ogromno delovne sile (ljudi), ki so ta kramp in lopato uporabljali.
Tehnologija pa je šla naprej. Danes imamo ekstremno močne in večnamenske gradbene stroje (buldožerje, rovokopače itd).
Gradbena dela opravimo hitreje in z manj delovne sile (ljudi) a še zmeraj kvalitetno, če ne še bolj kot prej.
Toda, a lahko kdo pri zdravi pameti trdi, da je buldožer pametnejši od krampa, da je rovokopač, pametnejši in intelegentnejši od lopate?
Kdor je pri zdravi pameti zagotovo ne.
Za "prvi" računalnik (neke vrste neandertalca za računalnik, Adama torej), bi lahko označili Abakus (to je tista stvarca s kuglcami na žički, če kter ne ve
)Tudi zanj je bil potreben neke vrste primitiven "program", da smo prišli do željenega rezultata.
Abakus ni imel nobene intelegence. Bil je le pomagalo, pripomoček. Skratka, orodje za hitrejše in natačnejše računanje. Računsko orodje skratka.
Vemsne faze tehnološkega razvoja doživi računalnik že z raznimi "rehnišibarji", ki tudi nič ne pridobijo na intelegenci, a se da z njimi izračunati daleč več in kompleksnejših operacij kot z abakusom.
In končno vstopimo v začetna obdobja računalništva kot ga poznamo danes.
Prvi, okorni in relativno nizke zmogljivosti, kalkulatorčki so bili svinsko dragi. Z njimi se je dalo neverjetno hitro množiti, deliti, potencirati, koreniti in še čuda stvari. Čeprav je mojo mamo prvi moj kalkulatorček stal celo takratno delavsko plačo, pa ga ni bilo junaka, ki bi si upal trditi, da je pa tisti kos plastike in vezij pameten in inteligente, Ne, vsi smo vedeli, da je to le orodje in nič več.
Danes so se računalniki izpopolnili. Na velikih ekranih lahko gledamo slike, filme. Z njimi računamo in preračunavamo matematične probleme z nepojmljivo hitrostjo. A vendar. Je to znak intelegence računalnika, ali je to le neverjetno izpopolnjeno orodje?
Prej bi rekel, da je računalnik današnjega (in tudi jutrišnjega) dne, visoko tehnično izpopolnjen in zmogljiv buldožer, nasproti svojemu predhodniku krampu (abakusu)
Malikovanje računalnikov in pripisovanje jim nekih nad-sposobnosti in inteligence je enako, kot malikovanje in pripisovanje inteligence najsodobnejšemu buldužerju.
Oba sta le, in samo, visokotehnološko orodje. To pa je tudi vse.
Ali bo nek računalnik jutri spisal prvo dramo, prvo opero ali naslikal prvo sliko, pravzaprav niti ni pomembno. Tako kot ni pomembno ali bo buldužer na podlagi načrtov sam opravil izkop za novo zgradbo ali ne.
Pomembno bi postalo šele takrat, ko si bo to omislil in zamislil sam, brez zunanjega vmešavanja in brez zunanjih vplivov, zaradi lastne potrebe, za svoj ego, za užitek sebi in drugim računalnikom.
Ko bo torej storil nekaj, kar ga bo osmislilo kot individuma in ga kot takega tudi definiralo.
Ko sem torej zapisal, da vse, dokler računalnik ne bo sposoben spisati romana, naslikati slike, ustvariti nove skladbe, sem imel to v mislih.
Upal sem, da jih večina poanto razume, a se bojim, da sem se (in se še) glede tega krepko zmotil.
Očitno je nekaterim najlažje slaviti in častiti lažne "bogove" in se klanjati "zlatemu teletu."
Daedalus ::
Očitno je nekaterim najlažje slaviti in častiti lažne "bogove" in se klanjati "zlatemu teletu."
Resnici na ljubo, počneš prav isto:
Nekateri posamezni predstavniki iste vrstem kot je Barakuda so ustvarili neverjetne stvari (pisali romane, drame, ustvarjali novo glasbo, poezijo, slikali prečudovita platna in freske ... da ne naštevam v nedogled)
Vrsta torej, imenovana človek je tista, ki se lahko ponaša z takšnimi dosežki in jaz, Barakuda1 sem del te vrste; kapiš.
Alleluyah
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
Luka Percic ::
Pomembno bi postalo šele takrat, ko si bo to omislil in zamislil sam, brez zunanjega vmešavanja in brez zunanjih vplivov, zaradi lastne potrebe, za svoj ego, za užitek sebi in drugim računalnikom.
A je kdo spisal roman samo zaradi notranje potrebe?
Da ni nihče pomagal "sprogramirat" njegovega ega?
Nobenega vpliva?
Mrgoli neskladij v tvojem romanu Barakuda..
darkolord ::
Romanopisci (ljudje 
) navadno niso neposredno "zunanje" sprogramirani za pisanje romanov
) navadno niso neposredno "zunanje" sprogramirani za pisanje romanov Zgodovina sprememb…
- spremenilo: darkolord ()
Luka Percic ::
Seveda so- če se tega ne zavedajo, pa majo enih par random spremenljivk vmes, to ne spremeni dejstva- To lahko tudi računalniku vgradimo.
darkolord ::
Pomoje ni čist tko. Za ljudi bi lahko reku da so neposredno sprogramirani na primer za igranje klavirja, ne pa tudi za pisanje sonat.
Seveda je jasno, da veliko stvari vpliva (in privede do takega dejanja) na mišljenje posameznika, ampak a bo lahko računalnik SAM prišel do tega, da se bo odločil napisati roman ali spesniti en koncert (ker mu je tako všeč glasba)?
Seveda je jasno, da veliko stvari vpliva (in privede do takega dejanja) na mišljenje posameznika, ampak a bo lahko računalnik SAM prišel do tega, da se bo odločil napisati roman ali spesniti en koncert (ker mu je tako všeč glasba)?
keber ::
Da se vrnemo nazaj k DARPA Challenge ...
Največji hec je, da tisti, ki menijo, da avto ne bo (skoraj) nikoli zmogel sam voziti, si raje oglejmo trenutne dosežke v avtomobilski industriji, ki so na trgu:
- GPS navigacija: itak prodajajo zadeve že skoraj v praških. Dejansko če hočemo "u kafano sa najboljim curama v Ljubljani", to že danes ni problem z GPS napravico, le naslov je treba vedeti (kar pa itak velja tudi brez napravice).
- samodejno zaznavanje menjavanja voznih pasov: prvi uvedel Citroen, sledijo drugi
- radarski tempomat, ki prilagaja hitrost glede na preostali promet: Mercedes prvi, sledijo ostali
- samodejno parkiranje ima že nekaj avtomobilov. Ni ravno oh in sploh, ampsk nekje na nivoju malo manj kot povprečnega voznika.
- ABS, ASR, ESP, elektronski vbrizgi, samodejni, robotizirani menjalniki itd. so pa itak že stalnica v avtomobilih. Vse zaradi računalnika.
V bližnji prihodnosti se nadejamo (v nekaj letih):
- uvedba medsebojne brezžične povezljivosti v avtomobilih
- izpopolnjeno samodejno parkiranje
- ne samo zaznavanje voznih pasov, tudi zaznavanje prometnih znakov ob cesti.
To so vse majhni gradniki, ki bodo nekoč (računam čez cca 15-20 let) vodili do popolnoma samodejnega avtomobila, ki se bo znašel tudi v mestnem prometu.
Največji hec je, da tisti, ki menijo, da avto ne bo (skoraj) nikoli zmogel sam voziti, si raje oglejmo trenutne dosežke v avtomobilski industriji, ki so na trgu:
- GPS navigacija: itak prodajajo zadeve že skoraj v praških. Dejansko če hočemo "u kafano sa najboljim curama v Ljubljani", to že danes ni problem z GPS napravico, le naslov je treba vedeti (kar pa itak velja tudi brez napravice).
- samodejno zaznavanje menjavanja voznih pasov: prvi uvedel Citroen, sledijo drugi
- radarski tempomat, ki prilagaja hitrost glede na preostali promet: Mercedes prvi, sledijo ostali
- samodejno parkiranje ima že nekaj avtomobilov. Ni ravno oh in sploh, ampsk nekje na nivoju malo manj kot povprečnega voznika.
- ABS, ASR, ESP, elektronski vbrizgi, samodejni, robotizirani menjalniki itd. so pa itak že stalnica v avtomobilih. Vse zaradi računalnika.
V bližnji prihodnosti se nadejamo (v nekaj letih):
- uvedba medsebojne brezžične povezljivosti v avtomobilih
- izpopolnjeno samodejno parkiranje
- ne samo zaznavanje voznih pasov, tudi zaznavanje prometnih znakov ob cesti.
To so vse majhni gradniki, ki bodo nekoč (računam čez cca 15-20 let) vodili do popolnoma samodejnega avtomobila, ki se bo znašel tudi v mestnem prometu.
darkolord ::
V fazi raziskav so v Evropi trenutno naslednje zadeve (povezane s to temo):
- "nomadske" naprave - popolna povezljivost zunanjih naprav z avtomobilom (npr. zunanji/ročni GPS sprejemnik prineseš v avto, ta pa se poveže z avtomobilom in ga potem uporabljaš tako kot da bi bil že vgrajen; enako je za telefone, PDAje, media playerje,..)
- nadgradnja ADAS (Advanced Driver Assistance System) mehanizmov (zvočna opozorila, force feedback, ...) z učenjem obnašanja voznika
- always-on ad-hoc networking (vehicle-to-vehicle in vehicle-to-infrastructure) skupaj z zelo natančnim (Galileo) pozicioniranjem, komunikacijo med in po nesreči, dinamično updejtanje baz (novi predpisi, zastoji na cestah, nesreče, dela...)
- optimizacija prometa (predvsem v mestih) z ITS (Intelligent Transportation System)
Žal bo tudi to trajalo kar nekaj časa, preden bo kaj konkretnega, predvsem ker imajo vse te tehnologije potencialne negativne vplive (na ljudi), ki jih je potrebo raziskat.
O kakšnih bolj avtomatiziranih zadevah pa ni ne duha ne sluha.
(Zaznavanja prometih znakov pa pomoje ni za pričakovat, razen mogoče kakšna testna varjanta)
- "nomadske" naprave - popolna povezljivost zunanjih naprav z avtomobilom (npr. zunanji/ročni GPS sprejemnik prineseš v avto, ta pa se poveže z avtomobilom in ga potem uporabljaš tako kot da bi bil že vgrajen; enako je za telefone, PDAje, media playerje,..)
- nadgradnja ADAS (Advanced Driver Assistance System) mehanizmov (zvočna opozorila, force feedback, ...) z učenjem obnašanja voznika
- always-on ad-hoc networking (vehicle-to-vehicle in vehicle-to-infrastructure) skupaj z zelo natančnim (Galileo) pozicioniranjem, komunikacijo med in po nesreči, dinamično updejtanje baz (novi predpisi, zastoji na cestah, nesreče, dela...)
- optimizacija prometa (predvsem v mestih) z ITS (Intelligent Transportation System)
Žal bo tudi to trajalo kar nekaj časa, preden bo kaj konkretnega, predvsem ker imajo vse te tehnologije potencialne negativne vplive (na ljudi), ki jih je potrebo raziskat.
O kakšnih bolj avtomatiziranih zadevah pa ni ne duha ne sluha.
(Zaznavanja prometih znakov pa pomoje ni za pričakovat, razen mogoče kakšna testna varjanta)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: darkolord ()
jype ::
darkolord> (Zaznavanja prometih znakov pa pomoje ni za pričakovat, razen mogoče kakšna testna varjanta)
To znam jaz narest, če mi nekdo zrihta budget za ustrezno opremo (potreboval bi slabih 10.000 evrov za material za narediti prototip).
To znam jaz narest, če mi nekdo zrihta budget za ustrezno opremo (potreboval bi slabih 10.000 evrov za material za narediti prototip).
Luka Percic ::
Moje mnenje je, da bodo vse te stvari ki zahtevajo standarizacijo, nezdružljivost za nazaj,..
bile prehitene z strani samodejnega voznika.
Ker kaj je preprosteje?
Nekako verjamem, da se projektov neda več vodit od zgoraj navzdol (vzpostavitev nekih obsežnih sistemov, kreganje glede formatov, nezdružljivost za nazaj, nemogoča uporaba na nepredvidenih krajih, nepredvideni dogodki,..).
Imo se bo sistem gradil od spodaj navzgor, najprej vojska, potem bogati, potem pa se bo razširilo na vso populacijo. Šele takrat se bodo vzpostavili podporni sistemi, ki bojo zaradi veliko odjemalcev tudi smislni (v ekonomskem smislu).
Torej jaz verjamem da nas bojo avtomobili z 6 kamerami, 2 laserskemi merilci, ter GPS-om (pozabite galilejo, je itak mrtev), z par fajn procesorji, ter fajn algoritmom, hmalu prehitevali.
Edini problem je imo še ta, kdo bo kriv ko se bo nesreča zgodila- čeprav bo možnost za kaj takega padla za 800%.
bile prehitene z strani samodejnega voznika.
Ker kaj je preprosteje?
Nekako verjamem, da se projektov neda več vodit od zgoraj navzdol (vzpostavitev nekih obsežnih sistemov, kreganje glede formatov, nezdružljivost za nazaj, nemogoča uporaba na nepredvidenih krajih, nepredvideni dogodki,..).
Imo se bo sistem gradil od spodaj navzgor, najprej vojska, potem bogati, potem pa se bo razširilo na vso populacijo. Šele takrat se bodo vzpostavili podporni sistemi, ki bojo zaradi veliko odjemalcev tudi smislni (v ekonomskem smislu).
Torej jaz verjamem da nas bojo avtomobili z 6 kamerami, 2 laserskemi merilci, ter GPS-om (pozabite galilejo, je itak mrtev), z par fajn procesorji, ter fajn algoritmom, hmalu prehitevali.
Edini problem je imo še ta, kdo bo kriv ko se bo nesreča zgodila- čeprav bo možnost za kaj takega padla za 800%.
darkolord ::
jype: sej ni problem v tem, da je komplicirano, ampak v tem, da je neuporabno
Luka Veliki: in kdo bo to naredil?
Luka Veliki: in kdo bo to naredil?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: darkolord ()
Thomas ::
Kdo bo to naredil? Komercialne firme, oziroma njihovi R&D oddelki v ZDA, Izraelu, na Japonskem ali celo v Evropi.
Vsekakor se strinjam z Lukom Velikim, da od zgoraj tega ni pričakovati.
Vsekakor se strinjam z Lukom Velikim, da od zgoraj tega ni pričakovati.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
darkolord> jype: sej ni problem v tem, da je komplicirano, ampak v tem, da je neuporabno
Neuporabno? Če ignoriraš znak za omejitev hitrosti, pa te vozilo s samodejnim zmanjšanjem hitrosti prijazno opozori, da si to storil, se meni zdi super!
Neuporabno? Če ignoriraš znak za omejitev hitrosti, pa te vozilo s samodejnim zmanjšanjem hitrosti prijazno opozori, da si to storil, se meni zdi super!
darkolord ::
Čunga-Lunga GmbH?
Večina večjih proizvajalcev (skupina BMW, DaimlerChrysler, Fiat, Ford, Opel, Porsche, PSA, Renault, Volkswagen, Volvo) tega še nima v načrtu. Vsaj ne pred tistim, kar sem zgoraj naštel.
Sej recimo drive-by-wire se že desetletja razvija, a je še precej preveč nezanesljiv, da bi bilo v uporabi kaj dosti več kot elektronski "throttle". Pa še precej časa bo trajalo, preden bomo krmiljenje v celoti prepustili elektroniki
jype: podatki o omejitvah bodo shranjeni v elektronski obliki. Precej bolj učinkovito
Luka Veliki: kdaj smo pa nazadnje dobili kaj uporabnega od vojske?
Večina večjih proizvajalcev (skupina BMW, DaimlerChrysler, Fiat, Ford, Opel, Porsche, PSA, Renault, Volkswagen, Volvo) tega še nima v načrtu. Vsaj ne pred tistim, kar sem zgoraj naštel.
Sej recimo drive-by-wire se že desetletja razvija, a je še precej preveč nezanesljiv, da bi bilo v uporabi kaj dosti več kot elektronski "throttle". Pa še precej časa bo trajalo, preden bomo krmiljenje v celoti prepustili elektroniki
jype: podatki o omejitvah bodo shranjeni v elektronski obliki. Precej bolj učinkovito
Luka Veliki: kdaj smo pa nazadnje dobili kaj uporabnega od vojske?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: darkolord ()
Thomas ::
GPS, Internet ... Vojska je edino državno podjetje, ki nekako deluje.
Govorim seveda o Ameriški, ostalo je bolj kilavo. Tudi v Ameriki. NASA ni vredna pol hudiča.
Govorim seveda o Ameriški, ostalo je bolj kilavo. Tudi v Ameriki. NASA ni vredna pol hudiča.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Thomasu se toži po socializmu? Nezaslišano.
Vojska je izključno sponzor z ogromno denarja. Ničesar ne ustvari sama.
Vojska je izključno sponzor z ogromno denarja. Ničesar ne ustvari sama.
donfilipo ::
Barakuda1>>Vidim, da nekatere moje primerjave zelo motijo, a bom vsemu navkljub vztrajal pri njih.
Zakaj? Zato, ker sem prepričan, da je primerjava ustrezna
Nič bat primerjava je ustrezna. Računalnik je zaenkrat živ, kot sto let star kamen. Toda v njem se na majhnem obsegu že dogajajo kalkulacije, ki presegajo kalkulacije sivih celic, po hitrosti in učinkovitosti. Teh kalkulacij bo vedno več.
Kam to vodi...tudi ni ravno razodejte svetega Lovrenca, pač s tem ukvarjajo tako film, kot futurologi. Med njimi nekaj boljših, sami izumitelji in inovatorji. Priporočam Kurzweilla. Je že res, da se zna marskikaj iz njegovih napovedi izpriditi in obrniti dugače (tako se je godilo tudi Jul Vernu), morda se celo čeprav poje 200 tablet na dan, da bi živel večno, čez 20 let prebrne, umre in razpade hitro kot v risankah. Ampak to ne spremeni dejstva, da so smernice pozitivnega razvoja vendarle podane in lahko, da je le pozabil na laudana, kar pa ljudje kot ti in jaz nikakor ne moreva.
Zdi se, da bi se lahko SIAI zaradi velike računske moči, vendarle moral izpopolnjevati sam, saj bi ljudje ne dohitevali razvoja..(to se pri sledenju nekaterih simulacij dogaja že danes, ljudje slepo verjamemo izračunom mašine). Če meniš da nekaj, kar nima ega in želje po prevladi ne more biti inteligentno potem ostane kramp, če pa z druge strani pogledaš kaj vse bo znal ponuditi, potem je će že ne drugega vsaj the ultimate kramp.
Zakaj? Zato, ker sem prepričan, da je primerjava ustrezna
Nič bat primerjava je ustrezna. Računalnik je zaenkrat živ, kot sto let star kamen. Toda v njem se na majhnem obsegu že dogajajo kalkulacije, ki presegajo kalkulacije sivih celic, po hitrosti in učinkovitosti. Teh kalkulacij bo vedno več.
Kam to vodi...tudi ni ravno razodejte svetega Lovrenca, pač s tem ukvarjajo tako film, kot futurologi. Med njimi nekaj boljših, sami izumitelji in inovatorji. Priporočam Kurzweilla. Je že res, da se zna marskikaj iz njegovih napovedi izpriditi in obrniti dugače (tako se je godilo tudi Jul Vernu), morda se celo čeprav poje 200 tablet na dan, da bi živel večno, čez 20 let prebrne, umre in razpade hitro kot v risankah. Ampak to ne spremeni dejstva, da so smernice pozitivnega razvoja vendarle podane in lahko, da je le pozabil na laudana, kar pa ljudje kot ti in jaz nikakor ne moreva.
Zdi se, da bi se lahko SIAI zaradi velike računske moči, vendarle moral izpopolnjevati sam, saj bi ljudje ne dohitevali razvoja..(to se pri sledenju nekaterih simulacij dogaja že danes, ljudje slepo verjamemo izračunom mašine). Če meniš da nekaj, kar nima ega in želje po prevladi ne more biti inteligentno potem ostane kramp, če pa z druge strani pogledaš kaj vse bo znal ponuditi, potem je će že ne drugega vsaj the ultimate kramp.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
becomes revolutionary act. Orwell
darkolord ::
> GPS, Internet ... Vojska je edino državno podjetje, ki nekako deluje.
Ampak (vsaj ameriški) vojski ni v interesu, da bi drugi (civilisti) uporabljali njihovo tehnologijo, vsaj dokler ne razvijejo česa boljšega zase.
Ampak (vsaj ameriški) vojski ni v interesu, da bi drugi (civilisti) uporabljali njihovo tehnologijo, vsaj dokler ne razvijejo česa boljšega zase.
Barakuda1 ::
Če meniš da nekaj, kar nima ega in želje po prevladi ne more biti inteligentno potem ostane kramp, če pa z druge strani pogledaš kaj vse bo znal ponuditi, potem je će že ne drugega vsaj the ultimate kramp.
Saj ne, da bi se v celoti strinjal s tabo. A tak način razmišljanja je daleč bol konstriktiven, kot pa nekateri ostali.
Luka Percic ::
Vsaj ne pred tistim, kar sem zgoraj naštel.
Dejmo si bit nekaj na jasnem;
to da neka tehnologija postane smiselna, zahteva določen delež kupcev. Še posebej razne širokopotezne o raznih sistemih, kjer se ni lahko zment za standard (nekdo je prvi, in noče delit prednosti z ostalimi). Poleg tega se standard stalno nadgrajuje, dobimo veliko različic, problemi z združljivostjo, nezdružljivost za nazaj, neuporabnost v manj poseljenih predelih (nimajo interesa obnavljat podatkov..).
Na drugi strani pa imaš sicer navidez malce zahtevnejšo nalogo (algoritem ki bo vozil), ampak je tehnologija TAKOJ uporabna na vseh cestah, ne dela problemov z združljivostjo za nazaj, se odzove ko se razne nepredvidene situacije odvrtijo (pa server nič ne pove o njih),...
Taka tehnologija z lahkoto prodira na nove trge, saj nerabi dragih ter zamudnih podpornih sistemov, nadgraditve infrastrukture, zamenjave standardov,...
Zato je moje mnenje, da takoj ko bo prišlo do dovolj zanesljive rešitve, se bo le ta širila kot nora. Enostavno ni ovir, zato je povsem mogoče, da bo prehitela razne "elektronske znake", "visokonatančne "galilejo" rešitve", "komunikacije med vsemi avtomobili",..
Luka Veliki: kdaj smo pa nazadnje dobili kaj uporabnega od vojske?
Nebom trdil da je vojska neka dobra porabnica denarja. Porabi ga veliko(preveč), glede na to kaj naredi. Ampak za razliko od NASA-e, je njihova politika veliko bolj usmerjena v rešitve ki pridejo prav na terenu. Zato je imo njihov output na trg precej večji kot pri NASA-i. Še posebej odkar na veliko vključuje zunanje ekipe/podjetja/inštitucije (DARPA chalange je lep pokazatelj tega).
donfilipo ::
Darpa challenge
No res je challenge. Ker sem recimo sam pred 30 leti mislil, da bom šofiral vsaj po marsu, če že ne po drugem lepem zemlji podobnemu planetu...bi vam svetoval, da tudi tu mladci kot ste, opazujete smrtnosni pace s katerim bo to potekalo. Čeprav je zadeva več kot odlična in varna ...sedeš popiješ whisky in izrečeč komando: 'vozi miško!' et voila....vso potrebno tehnologijo že tudi kar do obisti imamo, projekt bi bil donosen, torej je tudi denar...upam v imenu hudiča napovedati obilo zapletov in da popolen avtomastki osebni prevoz, ne bo stekel še kakih 20 let. Pa gre za 'pi.... dim' vsaj kar se 'futuristic challenge' ugleda tiče. Vsekakor s polaganjem vozniškega izpita mislim, da ne bo nihče odlašal
No res je challenge. Ker sem recimo sam pred 30 leti mislil, da bom šofiral vsaj po marsu, če že ne po drugem lepem zemlji podobnemu planetu...bi vam svetoval, da tudi tu mladci kot ste, opazujete smrtnosni pace s katerim bo to potekalo. Čeprav je zadeva več kot odlična in varna ...sedeš popiješ whisky in izrečeč komando: 'vozi miško!' et voila....vso potrebno tehnologijo že tudi kar do obisti imamo, projekt bi bil donosen, torej je tudi denar...upam v imenu hudiča napovedati obilo zapletov in da popolen avtomastki osebni prevoz, ne bo stekel še kakih 20 let. Pa gre za 'pi.... dim' vsaj kar se 'futuristic challenge' ugleda tiče. Vsekakor s polaganjem vozniškega izpita mislim, da ne bo nihče odlašal
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
becomes revolutionary act. Orwell
darkolord ::
Luka Veliki: ja, bi blo fino, če bi že imeli eno delujočo in preizkušeno zadevo. Ampak je nimamo. In malo nesmiselno je pričakovat, da bo neko kar vse hkrati razvil. Leta bo trajalo, preden bo krmilni mehanizem (volan) po defaultu zamenjan z elektronskim. Šele potem se bo začelo delat naslednji korak.
A si videl prvi DARPA challenge? Bi bil pripravljen tvoje življenje prepustit takim vozilom?
Problemov pa precej več, na prvem mestu je seveda zanesljivost - prva nesreča zaradi odpovedi takega sistema bi vse skupaj postavila pod velik vprašaj. Še posebej vse skupaj moti dejstvo, da je ciljna življenska doba vsake komponente eno sekundo več kot je garancijska doba. To je vsem jasno, ane?
> DARPA chalange je lep pokazatelj tega
In misliš da DARPA challenge prirejajo zato, da bojo svetu dali nekaj boljšega oziroma da se boš ti lažje prevažal po svetu?
Sej jaz bi tudi z veseljem imel pameten avto (tak, da bi ga kot v Knight Riderju poklical), samo dejstva nič ne kažejo na to, da utegnemo kaj kmalu (recimo 15 let) imeti kaj podobnega. Ljudje pa tudi še niso pripravljeni na to.
A si videl prvi DARPA challenge? Bi bil pripravljen tvoje življenje prepustit takim vozilom?
Problemov pa precej več, na prvem mestu je seveda zanesljivost - prva nesreča zaradi odpovedi takega sistema bi vse skupaj postavila pod velik vprašaj. Še posebej vse skupaj moti dejstvo, da je ciljna življenska doba vsake komponente eno sekundo več kot je garancijska doba. To je vsem jasno, ane?
> DARPA chalange je lep pokazatelj tega
In misliš da DARPA challenge prirejajo zato, da bojo svetu dali nekaj boljšega oziroma da se boš ti lažje prevažal po svetu?
Sej jaz bi tudi z veseljem imel pameten avto (tak, da bi ga kot v Knight Riderju poklical), samo dejstva nič ne kažejo na to, da utegnemo kaj kmalu (recimo 15 let) imeti kaj podobnega. Ljudje pa tudi še niso pripravljeni na to.
Barakuda1 ::
Sej jaz bi tudi z veseljem imel pameten avto (tak, da bi ga kot v Knight Riderju poklical), samo dejstva nič ne kažejo na to, da utegnemo kaj kmalu (recimo 15 let) imeti kaj podobnega. Ljudje pa tudi še niso pripravljeni na to.
Ti si pa tud en tak nepopravljiv pesimist.
Mal Thomasa ber, pa boš videl, da se motiš.
Čez 15 let (po njegovih preroških besdah) pravzaprav takšnega bednega avtomobila sploh ne boš več potreboval, ker boš v PROTOKOL-u vozo še bolj izpoplnjene verzije
Daedalus ::
Fly by wire. A ste resno prepričani, da je menjava kombinacije drog-letev z indirektnim, elektronsko podprtim sistemom tak problem? Ni problem, zanimanja ni. Tud zato, ker drog-letev (plus kak elektromotor za servo) dela čisto ok. IMO bo z nastopom električnih avtov elektronika prevzela kontrolo do te mere, da bo bolj al manj vse krmiljenje by wire.
A si videl prvi DARPA challenge? Bi bil pripravljen tvoje življenje prepustit takim vozilom?
A s vidu prvi avion? Bi bil pripravljen tvoje življenje prepustit takim vozilom?
A si videl prvi DARPA challenge? Bi bil pripravljen tvoje življenje prepustit takim vozilom?
A s vidu prvi avion? Bi bil pripravljen tvoje življenje prepustit takim vozilom?
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Daedalus ()
snow ::
Eno od tekmovalnih vozil (lanski zmagovalci):
Ne zgleda slabo. Pa dobre spoznorje majo - Intel, Google, NXP (bivši Philips Semiconductors).
Ne zgleda slabo. Pa dobre spoznorje majo - Intel, Google, NXP (bivši Philips Semiconductors).
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
Zgodovina sprememb…
- zavarovalo slike: snow ()
Thomas ::
Ostra diskontinuiteta v zgodovini vam dela še največje probleme, vidim.
Preprosto težko verjamete, da danes je še business as usual, samo dodajamo nove gps-zemljevid cest vmesnike v avtomobile, jutri je pa že vse radikalno drugače. Morda se ne vidi več Lune in zvezd, ali pa čisto ene druge.
To nam je genetsko vrojeno, da v take radikalne zadeve dvomimo. Da se nam zdijo nemogoče.
Se pa vsake toliko zgodijo. Kdo bi rekel, kake 300000 let po Big Bangu, da bo kmalu Vesolje prozorno? Ali pa, da se bodo nekoliko kasneje začele prižigati prve zvezde. Povsem nezaslišana neumnost, saj kaj takega dotlej ni bilo nikoli.
Kdo bi rekel pred 400 milijoni let, da se bo kopno poselilo? Kdo bi pred 60 milijoni let napovedal vrnitev kitov v morje?
Kdo bi par dni pred eksplozijo prve supernove lahko rekel, da se bo nekaj takega res primerilo?
Nihče, seveda. Lahko bi našteval še precej.
Diskontinuiteta se pač LAHKO zgodi, načelno. Vprašanje je, če se bo. Brez vzroka se ne bo. Ampak že danes nekateri ne razmišljajo nič drugega kot to, kako jo povzročiti, pa kvečjemu še, da bi bila pozitivna. No, to slednje ima celo prednost, upam.
Enkrat za vselej. Nismo zelo daleč od dneva, ko bomo dobili self enhancing algoritme. Ali algoritemplekse. Nekaj časa morda ne bo kaj doti videti. Morda celo leta ne. Nenadoma, pa bo v loncu zavrelo. Takorekoč nič več ne bo tako kot je.
Veseli me, da večina "ve", da samo bluzim.
Preprosto težko verjamete, da danes je še business as usual, samo dodajamo nove gps-zemljevid cest vmesnike v avtomobile, jutri je pa že vse radikalno drugače. Morda se ne vidi več Lune in zvezd, ali pa čisto ene druge.
To nam je genetsko vrojeno, da v take radikalne zadeve dvomimo. Da se nam zdijo nemogoče.
Se pa vsake toliko zgodijo. Kdo bi rekel, kake 300000 let po Big Bangu, da bo kmalu Vesolje prozorno? Ali pa, da se bodo nekoliko kasneje začele prižigati prve zvezde. Povsem nezaslišana neumnost, saj kaj takega dotlej ni bilo nikoli.
Kdo bi rekel pred 400 milijoni let, da se bo kopno poselilo? Kdo bi pred 60 milijoni let napovedal vrnitev kitov v morje?
Kdo bi par dni pred eksplozijo prve supernove lahko rekel, da se bo nekaj takega res primerilo?
Nihče, seveda. Lahko bi našteval še precej.
Diskontinuiteta se pač LAHKO zgodi, načelno. Vprašanje je, če se bo. Brez vzroka se ne bo. Ampak že danes nekateri ne razmišljajo nič drugega kot to, kako jo povzročiti, pa kvečjemu še, da bi bila pozitivna. No, to slednje ima celo prednost, upam.
Enkrat za vselej. Nismo zelo daleč od dneva, ko bomo dobili self enhancing algoritme. Ali algoritemplekse. Nekaj časa morda ne bo kaj doti videti. Morda celo leta ne. Nenadoma, pa bo v loncu zavrelo. Takorekoč nič več ne bo tako kot je.
Veseli me, da večina "ve", da samo bluzim.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Barakuda1 ::
Veseli me, da večina "ve", da samo bluzim.
Ja fajn.
Preko dve miljardi ljudi "ve" tudi tole (brez bluzenja
), ...........
Izvlečki iz KOMPENDIJ-a
203. Kaj pomeni "vstajenje mesa"?
990-991
Pomeni, da končno stanje človeka ne bo samo duša, ločena od telesa, marveč da bodo tudi naša umrljiva telesa nekoč znova prejela življenje.
205. Kaj se ob smrti zgodi z našim telesom in našo dušo?
992-1004
1016-1018
Ob smrti, ločitvi duše od telesa, zapade človekovo telo minljivosti (trohljivosti), medtem ko gre duša, ki je neumrljiva, naproti srečanju z božjo sodbo in čaka, da se bo spet združila s telesom, ko bo ob Gospodovi vrnitvi vstalo spremenjeno. Razumevanje načina, kako se bo izvršilo vstajenje, pa presega zmožnost naše predstave in našega razuma.
207. Kaj je večno življenje?
1020
Večno življenje je življenje, ki se bo začelo takoj po smrti. Ne bo imelo konca. Pred njim bo za vsakega posebna sodba, izvršena po Kristusu, sodniku živih in mrtvih, in bo potrjena s poslednjo sodbo.
216. Kaj je upanje na novo nebo in novo zemljo?
1042-1050
1060
Po poslednji sodbi bo vesoljstvo samo, rešeno suženjstva razpadljivosti, deležno Kristusove slave z nastopom "novih nebes" in "nove zemlje"
..............
Kot vidiš, so vas stari kreacionsti s (PROTOKOL-om) že zdavnaj prehiteli
.Idejno in številčno ste jim bolj švoh konkurenca
Thomas ::
Sej ne vem če je vredno, da ponavljam, ampak naj bo.
Religije održajo resnična hotenja ljudi. Po premaganju smrti in po rajskem življenju.
Razlikujemo se samo v tem, kako to doseči. Nekateri, smo se to namenili storiti skozi tehnologijo, drugi skozi molitev.
Eni mislimo, da se z molitvijo mamuta ne ujame. S par našpičenih prekl pa že.
Tretji pa zagrenjeno ugotavljajo, da se mamuta ne bomo nažirali.
Mislijo, da jim ne ostane drugega kot cinizem.
Religije održajo resnična hotenja ljudi. Po premaganju smrti in po rajskem življenju.
Razlikujemo se samo v tem, kako to doseči. Nekateri, smo se to namenili storiti skozi tehnologijo, drugi skozi molitev.
Eni mislimo, da se z molitvijo mamuta ne ujame. S par našpičenih prekl pa že.
Tretji pa zagrenjeno ugotavljajo, da se mamuta ne bomo nažirali.
Mislijo, da jim ne ostane drugega kot cinizem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Barakuda1 ::
Eni mislimo, da se z molitvijo mamuta ne ujame. S par našpičenih prekl pa že.
A resno misliš, da zato, ker si v svojo "religijo" in "nov kreacionizem" vpleto par na novo kumštnih besed (komp, pa bit, pa kumpjuterska moč in podobno) vse pa zapakiral v PROTOKOL in idejo finitne fizike, da se v samem bistvu, kakorkoli razlikuješ od onih 2 miljard vernikov?
snow ::
Ajaj.. dajmo o tem rajši v temi protokol nadaljevat ali pa kakšno novo temo odpret (vera v tehnologijo npr?)
Tukaj bi rajši slišal recimo kako brat znake, zaznavat promet v krožiščih in podobne tehnološke rešitve, ki naj bi bila tema.
Tukaj bi rajši slišal recimo kako brat znake, zaznavat promet v krožiščih in podobne tehnološke rešitve, ki naj bi bila tema.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
keber ::
Branje znakov ne bi smelo biti problem. Na cestninskih postajah se že danes uporabljajo videokamere za prepoznavanje registrskih številk avtomobilov (no ja, ne še pri nam, v Avstriji pa - sistem Videomaut pri tunelih Katschberg in Tauren), torej priredba za namen prepoznavanja prometnih znakov ne bi smela biti preveč komplicirana. Le v avto jo je treba zapakirat, pa je.
Zaznavanje prometa po krožiščih pa zna biti bolj komplicirana zadeva. Zelo bi pomagalo medsebojno komuniciranje med vozili. So pa že danes rešitve prepoznavanja slike precej dobre in z močnim računalom bi se dalo precej dobro določati smer in hitrost ostalih udeležencev v prometu. Bo pa verjetno potrebno precej močno računalo. Ampak tehnologija prepoznavanja oblik s slike napreduje zelo hitro, tako da ...
Zaznavanje prometa po krožiščih pa zna biti bolj komplicirana zadeva. Zelo bi pomagalo medsebojno komuniciranje med vozili. So pa že danes rešitve prepoznavanja slike precej dobre in z močnim računalom bi se dalo precej dobro določati smer in hitrost ostalih udeležencev v prometu. Bo pa verjetno potrebno precej močno računalo. Ampak tehnologija prepoznavanja oblik s slike napreduje zelo hitro, tako da ...
Barakuda1 ::
Tukaj bi rajši slišal recimo kako brat znake, zaznavat promet v krožiščih in podobne tehnološke rešitve, ki naj bi bila tema.
Vzeto na znanje. (je pa žal tudi naslov malce neroden) A bom vseeno upošteval zgornjo smernico.
Torej kaj menim o možnosti, da bomo imeli v prihodnje "pameten" avto.
Če pod tem pojmom razumemo povsem avtomatizirano vozilo, torej vozilo, ki bo imelo neke vrste popolnoma samostojnega avtopilota, potem menim, da bo tehnologija do teh rešitev prišla relativno hitro (ob sedanji stopnji rasti tovrstnega znanja)
Nenazadnje že danes poznamo takoimenovane pametne rakete itd.
Problem, ki ga osebno vidim v tem je predvsem psihološko-sociolške narave. Zato ni pričakovati hitre in vsesplošne implementacije.
Dodatno se zna zapletati, če tehnologija ne bo brezhibna. Ljudje se bodo še dodatno bali takšnih novotarij, kar pa na dolgi rok vseeno ne pomeni, da tega na koncu (vsaj večnina) ne bo sprejela.
Eto, a sem zdaj zastavil v pravi smeri
keber ::
Ko se bo enkrat ta tehnologija izkazala za zanesljivo in učinkovito (ter dovolj poceni), bo verjetno tako kot z varnostnimi pasovi, zračnimi vrečami, ABS in še čim ... Proizvajalci avtomobilov bodo obvezani to vgraditi v avtomobile. Takrat pa bo narod vse skupaj sprejel.
Mimogrede, marsikdo je že umrl, ker je bil privezan z varnostnim pasom pa bi prežuivel, če ne bi bil, ali pa je umrl, ker se je zračna vreča iznenada sprožila med vožnjo. Pa vendar so ljudje to sprejeli. In ne dvomim, da bodo tudi avtomobilskega avtopilota, predvsem tisti, ki se vsak dan vozijo v službo ali po službenih poteh, predvsem na malo daljše razdalje. Takih pa je med vozniki kar lepo večina.
Mimogrede, marsikdo je že umrl, ker je bil privezan z varnostnim pasom pa bi prežuivel, če ne bi bil, ali pa je umrl, ker se je zračna vreča iznenada sprožila med vožnjo. Pa vendar so ljudje to sprejeli. In ne dvomim, da bodo tudi avtomobilskega avtopilota, predvsem tisti, ki se vsak dan vozijo v službo ali po službenih poteh, predvsem na malo daljše razdalje. Takih pa je med vozniki kar lepo večina.
darkolord ::
Prepoznavanje samih znakov bi verjetno bilo možno, vendar je kar nekaj situacij, kjer bi se vse skupaj lahko zakompliciralo:
- kje je konec omejitve? Kdaj je konec omejitve pri kakšnih delih na cesti? Kdaj je nek dovoz na cesto tudi križišče (tam se omejitev konča)
- dvoumno postavljeni znaki. Na primer na nekaterih odcepih na avtocestah/CRMV je znak "40" postavljen čisto pravokotno na cesto (oziroma na enakem mestu, kot bi bil, če bi veljal za vozni pas)
- znaki za omejitve, ki so odvisne od cestnih/vremenskih razmer
- različna postavitev znakov (Avtricjci imajo recimo znake postavljene na levi strani (vsaj neke))
- različnost znakov za začetek/konec naselja (na primer v Avstriji so taki znaki čisto drugačni)
- različne omejitve hitrosti glede na državo (tukaj je že potreben nek sistem za lokacijo)
- poškodovani znaki
- kaj se zgodi, ko avto izgubi podatke o zadnji omejitvi?
Zaenkrat ima tudi zato višjo prioriteto shranjevanje podatkov o cestnih v elektronsko obliko (skupaj z zemljevidi)
- kje je konec omejitve? Kdaj je konec omejitve pri kakšnih delih na cesti? Kdaj je nek dovoz na cesto tudi križišče (tam se omejitev konča)
- dvoumno postavljeni znaki. Na primer na nekaterih odcepih na avtocestah/CRMV je znak "40" postavljen čisto pravokotno na cesto (oziroma na enakem mestu, kot bi bil, če bi veljal za vozni pas)
- znaki za omejitve, ki so odvisne od cestnih/vremenskih razmer
- različna postavitev znakov (Avtricjci imajo recimo znake postavljene na levi strani (vsaj neke))
- različnost znakov za začetek/konec naselja (na primer v Avstriji so taki znaki čisto drugačni)
- različne omejitve hitrosti glede na državo (tukaj je že potreben nek sistem za lokacijo)
- poškodovani znaki
- kaj se zgodi, ko avto izgubi podatke o zadnji omejitvi?
Zaenkrat ima tudi zato višjo prioriteto shranjevanje podatkov o cestnih v elektronsko obliko (skupaj z zemljevidi)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: darkolord ()
keber ::
- kje je konec omejitve?
Recimo, da bo avtomobil poznal tudi osnovna pravila CPP ...
- dvoumno postavljeni znaki. Na primer na nekaterih odcepih na avtocestah/CR ...
Sicer pa bi avtomobil sam moral vedeti, kako in kaj. Če misli zaviti dol z AC, bo že brez znakov zmanjšal hitrost. V drugem primeru pa bodo za to poskrbele cestne službe.
- znaki za omejitve, ki so odvisne od cestnih/vremenskih razmer
Se jim doda kak oddajnik, pa signalizirajo avtomobilom ob cesti trenutno vsebino znaka
- različna postavitev znakov (Avtricjci imajo recimo znake postavljene na levi strani (vsaj neke)
Ne vidim problema. Bo pač kamera še na levi strani avtomobila.
- različnost znakov za začetek/konec naselja (na primer v Avstriji so taki znaki čisto drugačni)
- različne omejitve hitrosti glede na državo (tukaj je že potreben nek sistem za lokacijo)
Poleg vseh milijonov km cest cele Evrope na tistem DVD-ju/HD-DVD-ju ne bi našli še par megabajtov za osnovne znake za definicije prometnih znakov po državah in osnovna prometna pravila? Svašta.
- poškodovani znaki
Hm, recimo da tudi človek ne razbere iz poškodovanega znaka, kako in kaj?
- kaj se zgodi, ko avto izgubi podatke o zadnji omejitvi?
Kako pa izgubi podatke o zadnji omejitvi?
>>> Zaenkrat ima tudi zato višjo prioriteto shranjevanje podatkov o cestnih v elektronsko obliko (skupaj z zemljevidi)
In če se nenadoma spremeni prometna ureditev? Recimo da neka ulica postane enosmerna, prej pa ni bila?
Na hitro, naštel si neke probleme, ki v primerjavi s prepoznavanjem splošne okolice avtomobila to sploh niso.
Recimo, da bo avtomobil poznal tudi osnovna pravila CPP ...
- dvoumno postavljeni znaki. Na primer na nekaterih odcepih na avtocestah/CR ...
Sicer pa bi avtomobil sam moral vedeti, kako in kaj. Če misli zaviti dol z AC, bo že brez znakov zmanjšal hitrost. V drugem primeru pa bodo za to poskrbele cestne službe.
- znaki za omejitve, ki so odvisne od cestnih/vremenskih razmer
Se jim doda kak oddajnik, pa signalizirajo avtomobilom ob cesti trenutno vsebino znaka
- različna postavitev znakov (Avtricjci imajo recimo znake postavljene na levi strani (vsaj neke)
Ne vidim problema. Bo pač kamera še na levi strani avtomobila.
- različnost znakov za začetek/konec naselja (na primer v Avstriji so taki znaki čisto drugačni)
- različne omejitve hitrosti glede na državo (tukaj je že potreben nek sistem za lokacijo)
Poleg vseh milijonov km cest cele Evrope na tistem DVD-ju/HD-DVD-ju ne bi našli še par megabajtov za osnovne znake za definicije prometnih znakov po državah in osnovna prometna pravila? Svašta.
- poškodovani znaki
Hm, recimo da tudi človek ne razbere iz poškodovanega znaka, kako in kaj?
- kaj se zgodi, ko avto izgubi podatke o zadnji omejitvi?
Kako pa izgubi podatke o zadnji omejitvi?
>>> Zaenkrat ima tudi zato višjo prioriteto shranjevanje podatkov o cestnih v elektronsko obliko (skupaj z zemljevidi)
In če se nenadoma spremeni prometna ureditev? Recimo da neka ulica postane enosmerna, prej pa ni bila?
Na hitro, naštel si neke probleme, ki v primerjavi s prepoznavanjem splošne okolice avtomobila to sploh niso.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: keber ()
WarpedGone ::
Stvar lahko realno zaživi le od spodaj navzgor. Vsi ti sistemi se bodo vgrajevali kot helperji. En po en, vsak bo prinesu en mejhn del k backup-u voznika. Citroen je začel vgrajevat shakerje v sedeže. Ko prevoziš sredinsko al pa stransko črto, se zatrese zic. Nasledn majhn korak je senzor na volanu - če ni rok na volanu se ob prevoženi črti avtomatsko popravlja volan - da sledi črti. Mercedes že ma radarski tempomat, avtomatsko zaviranje in prilagajanje hitrosti. Vse to so posamezni koščki backupa za voznika, ki počasi nastaja. Navigacijski sistemi so tut vse močnejš. Slej ko prej se bo vpeljal dvosmerni sistem, da se bo baza avtomatsk posodabljala - s strani klientov samih. Bistveno cenejši in kvalitetnejši podatki - zastoji ne bodo več problem. Prihaja WiMax, grem stavit da ga bojo ponucal za feedback podatkov o dogajanju na cestah po mestu.
Avto se bo še zelo dolgo dalo vozit "po starem". Bo pa zadaj kup pomagal in sistemov, ki bojo kot skupek predstavljali backup voznika. Ne bodo popolni, še vedno bodo situacije, ko bo treba poprijet za volan. Bo pa vedno več situacij, ko bo voznik le še opazoval dogajanje. Glavni problem dosedanjih pristopov je, da so poskušal cel problem rešit naenkrat. Divide et empera!
Avto se bo še zelo dolgo dalo vozit "po starem". Bo pa zadaj kup pomagal in sistemov, ki bojo kot skupek predstavljali backup voznika. Ne bodo popolni, še vedno bodo situacije, ko bo treba poprijet za volan. Bo pa vedno več situacij, ko bo voznik le še opazoval dogajanje. Glavni problem dosedanjih pristopov je, da so poskušal cel problem rešit naenkrat. Divide et empera!
Zbogom in hvala za vse ribe
jype ::
keber> Se jim doda kak oddajnik, pa signalizirajo avtomobilom ob cesti trenutno vsebino znaka
RFID je poceni in že temeljito preizkušen v vseh živih razmerah.
RFID je poceni in že temeljito preizkušen v vseh živih razmerah.
WarpedGone ::
Prometni znaki so izumirajoča vrsta.
Ko bo avtomatizacija dovolj daleč, bodo prometne omejitve dinamično določane glede na trenutne razmere na cesti in posredovane preko satelitov. Nič več znakov za delo na cesti, ki stojijo tam cel tedn noč in dan, ker so u ponedeljek zjutaj kosili travo ob cesti. Še pred omejitvami, pa bodo tako posredovane aktualne informacije o stanju na cestah - ala voznik vozniku, le da bo to avtomobil - avtomobilu. Rewcimo: pred ovinkom se ti bo posvetila rdeča luč - nekdo je tule pred 10s močno zaviral - POZOR!
Ko bo avtomatizacija dovolj daleč, bodo prometne omejitve dinamično določane glede na trenutne razmere na cesti in posredovane preko satelitov. Nič več znakov za delo na cesti, ki stojijo tam cel tedn noč in dan, ker so u ponedeljek zjutaj kosili travo ob cesti. Še pred omejitvami, pa bodo tako posredovane aktualne informacije o stanju na cestah - ala voznik vozniku, le da bo to avtomobil - avtomobilu. Rewcimo: pred ovinkom se ti bo posvetila rdeča luč - nekdo je tule pred 10s močno zaviral - POZOR!
Zbogom in hvala za vse ribe
darkolord ::
> Recimo, da bo avtomobil poznal tudi osnovna pravila CPP
To ja, ampak preberi še drugi ostali del iste alineje. A se en kolovoz tudi šteje za križišče?
> Sicer pa bi avtomobil sam moral vedeti, kako in kaj.
Ja, ampak znak je postavljen na popolnoma enako mesto, kot če bi bil za omejitev za tiste, ki naprej vozijo po avtocesti. Tukaj potem že ne gre več za samo prepoznavanje znakov, ampak je potrebo zraven imet še prepoznavanje križišč, odcepov, dovozov, ...
> Se jim doda kak oddajnik, pa signalizirajo avtomobilom ob cesti trenutno vsebino znaka
Zelo drago, potrebno je zagotovit napajanje, potrebno je standarizirat oddajnike (nekdo zgoraj je omenil, da bi samodejni voznik (ki bi bral tudi znake) odpravil potrebo po standarizaciji), obstaja možnost "napadov"
> Kako pa izgubi podatke o zadnji omejitvi?
Izguba napajanja recimo. Ali pa prevoz ob okvari
> In če se nenadoma spremeni prometna ureditev? Recimo da neka ulica postane enosmerna, prej pa ni bila?
Recimo da updejti zatajijo. Pač voznik ne bo zapeljal v enosmerno ulico. Kje je tukaj problem?
Tole zadnje ni moja ideja, to se dejansko razvija (oziroma še raziskuje)
To ja, ampak preberi še drugi ostali del iste alineje. A se en kolovoz tudi šteje za križišče?
> Sicer pa bi avtomobil sam moral vedeti, kako in kaj.
Ja, ampak znak je postavljen na popolnoma enako mesto, kot če bi bil za omejitev za tiste, ki naprej vozijo po avtocesti. Tukaj potem že ne gre več za samo prepoznavanje znakov, ampak je potrebo zraven imet še prepoznavanje križišč, odcepov, dovozov, ...
> Se jim doda kak oddajnik, pa signalizirajo avtomobilom ob cesti trenutno vsebino znaka
Zelo drago, potrebno je zagotovit napajanje, potrebno je standarizirat oddajnike (nekdo zgoraj je omenil, da bi samodejni voznik (ki bi bral tudi znake) odpravil potrebo po standarizaciji), obstaja možnost "napadov"
> Kako pa izgubi podatke o zadnji omejitvi?
Izguba napajanja recimo. Ali pa prevoz ob okvari
> In če se nenadoma spremeni prometna ureditev? Recimo da neka ulica postane enosmerna, prej pa ni bila?
Recimo da updejti zatajijo. Pač voznik ne bo zapeljal v enosmerno ulico. Kje je tukaj problem?
Tole zadnje ni moja ideja, to se dejansko razvija (oziroma še raziskuje)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: darkolord ()
WarpedGone ::
Zakaj bi moral računalnik recimo prepoznavat prometne znake? To je enaka logika kot v SF filmih iz 50let ko so hiše pospravljal humanoidni roboti in mel kovinsko zveneč glas. Hočmo jih nardit da bojo delal na enak način kot mi. Napaka. Treba je identificirat namen in le pogruntat način, kako lahko temu namenu ugodimo. Pa kaj potem, če je to čist drugače kot to delamo ljudje.
Zbogom in hvala za vse ribe
darkolord ::
Jap. Znaki so za to, da jih ljudje beremo. Za računalniške voznike bi bili popolnoma nepotrebni
snow ::
Ja ampak za vmesno obdobje bodo trenutni prometni znaki kar zakon.
Konec omejitve pri križiščih je včasih zelo dvoumna, se strinjam. Kateri kolovoz šteje in katera cesta ne... tricky! :)
Prav tako se včasih zgodi, da je prometni znak v tvojem vidnem polju, ampak je za tisto cesto, ki gre popolnoma blizu zraven tvoje... hmm.
Vremenske razmere se da že zelo dobro zaznavati/meriti.
Ja nekateri prometni znaki so v različnih državah različni/na drugačnih mestih... kar dela celo zadevo malo bolj kompleksno.
Dosti si da pomagati z raznimi bazami o omejitvah, smernosti cest itd. ampak morajo biti samo v pomoč.
Kaj se najbolj uporablja v prepoznavi znakov? Kakšna naveza z nevronskimi mrežami? Priznam - nisem še nič googlal na to temo.
Nekdo je omenjal tablice.. ja nekaj je že!
Konec omejitve pri križiščih je včasih zelo dvoumna, se strinjam. Kateri kolovoz šteje in katera cesta ne... tricky! :)
Prav tako se včasih zgodi, da je prometni znak v tvojem vidnem polju, ampak je za tisto cesto, ki gre popolnoma blizu zraven tvoje... hmm.
Vremenske razmere se da že zelo dobro zaznavati/meriti.
Ja nekateri prometni znaki so v različnih državah različni/na drugačnih mestih... kar dela celo zadevo malo bolj kompleksno.
Dosti si da pomagati z raznimi bazami o omejitvah, smernosti cest itd. ampak morajo biti samo v pomoč.
Kaj se najbolj uporablja v prepoznavi znakov? Kakšna naveza z nevronskimi mrežami? Priznam - nisem še nič googlal na to temo.
Nekdo je omenjal tablice.. ja nekaj je že!
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
WarpedGone ::
V "vmesnem obdobju" bo znake prepoznaval lepo voznik sam. In bil tudi kriv, če jih bo ignoriral. Marsikaj se da v principu narest, le malo tega je praktično uporabno, še manj stvari pa ima zadaj poslovno logiko. Kdo bi s takšnimi znaki zaslužil? Še za avtomatsko cestninjenje se ne morjo zmenit, kako bi ga naredil. Oz. so se zmenil, naredil ga bojo tko, da ga bojo lahk čez par let zamenjal in določene firme zadaj potegnle nesramno mastne profite z žegnom države. To dela top-down pristop.
Zbogom in hvala za vse ribe
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Šahovski problem - mat v dveh potezah (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 19500 (7943) | msjr |
| » | Go: človek proti računalniku 2-0 (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 27927 (23303) | Thomas |
| » | Puščavsko zmagoslavje robotskih vozil (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 16247 (13335) | BigWhale |
| » | Kasparov vs. Fritz 8 (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 17398 (14312) | Thomas |
| » | Kasparov vs Junior (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 14344 (11205) | Thomas |