Avtorske pravice 2 - konkretni primeri kršitev

(1) Kdor neupravičeno uporabi eno ali več avtorskih del ali njihovih primerkov, katerih skupna tržna cena pomeni večjo premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom do treh let.

(2) Če tržna cena avtorskih del iz prejšnjega odstavka pomeni veliko premoženjsko vrednost, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.

Tukaj nima nikakršne veze, kakšno korist si s tem pridobil (tisto je posebej). "Osebna uporaba" je vključena.

ampak dobivam ilegalno vsebino od prijateljev, katerim dam prazne CD-je, oni pa mi zapišejo tisto, kar od njih prosim

ko začopatijo njih, začopatijo zraven še tebe

...netrivialno (z učinkovitim dejanskim zagotavljanjem avtorskih pravic). Tu pa pridemo do problemčka, ki ga opisuješ, ker _ne smemo_ vedeti, katero glasbo si med sesanjem stanovanja žvižga gospodična in kateri film si je priletni gospod dejansko kupil. Takšen sistem pač preveč posega v pravice posameznika, da bi si ga lahko privoščili.

Ja, ampak v tem primeru bi morali pregledat vsa stanovanja, vse omare in vsakega pod nohti. Za to pa pristojni organi nimajo ne kadra, ne denarja (ljudi je treba pač plačati, ne da?) da bi izvedli take akcije.
Sicer pa sem že ravno razmišljel o tem, da se bo prej ali slej kak pametnjakovič spomnil, da bodo začeli v vsa gospodinjstva pošiljati položnice, v glavnem prispevke za uporabi ilegalnih kopij (podobno, kot to danes počnejo za TV prispevke). S tem bi verjetno rešili problem SAZAS-a, saj se oni ne bi smeli pritoževati, da zdaj ne plačujemo prispevke za ilegalno vsebino. Iz tega pa sledi nov problem, da ne moremo 10 evrov vredni programček in 2000 evrov vredni programski paket dati v eno nogavico. Pa smo spet pri začetku.

Prispevke bi vsi plačevali, nekomu bi se lepo žep polnil, bi pa uporabnike in podjetja še vedno kaznovali za uporabo nelegalnih vsebin, ker iz položnice za 20 Evrov na mesec podjetje Adobe ne more financirati svoje menedžerje...

1. avtorska dela aj bodo plačana pošteno, toliko kolikor ponudniki elijo plačat, ceno oblikuj trg.
2. zaščita avtoskih del naj obstaja, saj s tem preprečim, da bi sošolec oddal mojo seminarsko nalogo in da bi MS prodajal moj softwer
3. avtorska zaščita naj bo toliko omejena, da mi omogoča uporabo avtorskega dela in razvoj idej

poskusite si predstavljati avtorsko zaščito matematičnih formul in kakšen bi bil napredek v takšnem svetu

poskusite si predtavljati da bi poročna koračnica (ki je bila napisana samo za eno in točno določeno poroko) ali pa tišina bili še vedno zaščiteni skladbi in bogastvo nosilca teh pravic, ali pa lepoto sveta, kjer ne čuješ iste pesmi na vsaki poroki in druge a na vsakem pogrebu iste!

copyright je kul, ampak je malo narobe izveden ziroma okvarjen s strani nosilcev avtorskih pravic. sam na svetu je tako, vedno smo se bili pripravljeni v lastno varnost odreči svobodi in tako kot se je 1000 let nazaj dajal zemljo v zameno za varnost, se danes daje avtorske pravice, fevdalni lordi pa se temu ne bunijo

Zdaj boš rekel da barvni ovitek stane razliko med 0.50€ in 25-30€ za kolikor se prodajajo DVDji? Malo morgen...
Povem ti kje so avtorske pravice čist lepo špilale...kot osnovnošolec sem bil včlanjen v knjižnico, letna članarina je bila manj kot (takratnega) jurja, za ta denar si lahko si izposodil katerokoli knjigo, jo imel doma praktično neomejeno časa (pač, z omejitvijo da je bila na voljo tudi drugim)...danes je izposoja dvdja več kot ogled filma v koloseju, doma ga imaš pa lahko 1 dan.

In ravno zato, ker je kruh in ostalo vsak dan dražje, tako da VEČINI državljanov kupna moč pada, se državljani OČITNO "maščujejo" predvsem s tem, da jim avtorska dela niso NIČ vredna in da za njih niso pripravljeni (skoraj) NIČ plačati...

Zanimivo, ravno to sem hotel napisati.

v videoteki, kjer sem jaz včlanjen (čebelica )je cena za izposojo dvd-ja 1.25 € članarine pa ni

digitalcek> Samo majhen medklic: večina "porabnikov" ne želi za nobeno avtorsko delo plačati nič! Se je plačevanja avtorskih del pač odvadila...

Res? Tudi, ko lahko plačajo povsem enostavno (vsaj tako enostavno, kot je danes priti do avtorsko zaščitenih vsebin z uporabo sodobnih telekomunikacij)?

digitalček, jaz sem primer človeka, ki je že ustvaril nekaj del intelektualne lastnine in je proti obstoječemu sistemu copyrighta. Poleg tega sem se odločil, da bom svoja dela dal v prosto uporabo.

Konkretno.

Prvič: napisal sem nekaj malega programske opreme in jo izdal pod licenco GPL. Kolikor vem, je potem enega od teh programov uporabil nekdo v Veliki Britaniji v komercialne namene, pa nimam problemov s tem.

Drugič: lokaliziral (prevedel v slovensščino) sem nekaj programov, konkretno trenutno vodim prevajanje Debian Linuxa v slovenščino in dela je res ogromno, samo namestilni program je imel preko 10.000 vrstic za prevesti. Tudi to moje delo (in delo drugih, ki sodelujejo pri projektu) je na voljo vsem brezplačno.

Tretjič: napisal sem dve znanstveni knjigi, ki sta obe prosto dostopni na internetu. Ena je celo izdana pod CC licenco, ki izrecno dovoli prosto kopiranje za nekomercialno rabo.

Da, sem nasprotnik obstoječega sistema copyrighta. Sicer sem mnenja, da je treba doseči spremembo zakonodaje po legalni poti in ne s kršenjem zakonov, ampak v okviru zakona copyrightu nasprotujem.

Seveda so finančno uspešna, če pa zraven nekaj drugega prodajajo.

Microsoftov XML Editor je brezplačen, pa poglej, kako dobro jim gre

danes je izposoja dvdja več kot ogled filma v koloseju, doma ga imaš pa lahko 1 dan.

Si ti s kakšnega drugega planeta?
Izposoja DVD-ja stane med 300 in 400 Sit, doma ga lahko imaš teden dni, ogled filma v Koloseju pa je baje 1.100 Sit.

digitalcek, ti si zgleda en velik revež...tako nadarjen pa te vsi piratizirajo in odžirajo težko ustvarjen kruh. Mogoče bi imel več sreče s svojim maseratijem če bi recimo solato prodajal na trgu...jo vsaj ne bi noben kopiral :)

SasoS, ni nobene potrebe da si ciničen, ali nesramen...
Ne, solate ne mislim prodajati, pirate pa bom zagotovo tožil "do jajc"...

No, jst sem proti vsem pravicam intelektualne lastnine razen znamki.

Hhmmm, mrbit pa tiči razlog v tem, da je nimaš

Tkole gledam na zadevo. Intelektualna lastnina je lastnina kot vsaka druga.
Ima tudi svojo tržno vrednost.

Če jo želi nekdo podariti, prav. Njegova volja in njegova lastnina. Kot če nekdo zorje njivo, jo posadi s krompirjem, ga skrbno obdeluje preko celega leta, ga na jesen izkoplje in odpelje na tržnico ... tam pa ga deli brezplačno.
Prav. Tako se je pač odločil.
Nek drug kmetovalec se je odločil, da bo svoj krompir (ki ga je vzgojil) pač prodajal.

In kje je poanta.

Bolj nerodno je, ko se mi najde nekdo, ki pravi, da naj kmet kar lepo pridno prideluje krompir, pol pa mu naj na misel ne pride, da ga bo prodajal. Njegovo stališče je jasno. Krompir je zrasel v zemlji, zato mora biti zastonj

Halooo, pejd pa si ga lepo sam pridelaj, al ga pa plačaj.

Ja, nekateri s(m)o za red, drugi pa za nered.
Vsak se lahko sam odloči, tako glede intel. lastnine, piratstva, prijave podnajemnikov, prijave dobička, dela na črno.. In sam nosi posledice.

No, Microsoftu pa gre boljše kot RedHatu

No, Microsoftu pa gre boljše kot RedHatu

Ampak Microsoftovi produkti so tudi daleč najbolj piratizirani produkti na svetu. Brez tega bi še vedno delovali v garaži, prodajali svoje operacijske sisteme na lokalni tržnici...

750$ na 70 Centov.

"If Lindor wins then the most the RIAA would ever be able to charge a pirate in the US will be between $2.80 and $7.00 per song. However the RIAA might also find itself up in front of a Senate inquiry."

Ampak to še ne pomen, da mora bit cajtn zastonj.

Kaj hočem rečt. Ne pogovarjamo se o tržno-komercialnih prijemih, pač pa o avtorski pravici kot taki in upravičenjih na njej s strani vsakokratnega lastnika (nosilca - titularja) te pravice.
Ja, točno. Saj jaz ne nasprotujem avtorski pravici kot taki, pravim le, da sem proti obstoječemu sistemu copyrighta.

Moti me to, da je copyright tako dolga - posebej v računalništvu. Da se ne upošteva osnovna ideja copyrighta, da namreč delo potem, ko je bilo nekaj časa zaščiteno v zameno za to zaščito postane javna last (public domain). Da se obseg in obdobje zaščite povečuje. Da se ne upošteva, da praktično vse intelektualne stvaritve temeljijo na intelektualnih stvaritvah drugih in da vse skupaj pogosto tvori tudi kulturo. Da je možno imeti copyright nad telefonski imenikom (in torej zaobiti pogoj kreativnosti/izvirnosti avtorskega dela!). In tako naprej. O tem je zelo lepo precej napisal Lessig v knjigi Free Culture, pa tudi Stallman v eseju Pravica brati.

In tukaj ima digitalcek prav. Nekateri pač ustvarijo neko delo (avtorsko) in ga želijo (ali pa so ga s tem namenom tudi ustvarili) tržiti.
Povsem legitmno in temu ne nasprotujem. Nasprotujem pa temu, da je danes avtor v bistvu postal talec založbe. Ker vem kako izgleda založništvo, ti lahko povem kako ravnajo založbe z avtorjem, ki napiše neko knjigo. Založba praviloma za knjigo dobi neko subvencijo. Pritisnejo tudi na tiskarja, da čimbolj zniža ceno. Ko gre založba v izdajo, ima praviloma stroške že pokrite.

Ampak avtorju postavi pogoj. Dobil boš nek beden honorar, vendar boš v zameno podpisal pogodbo, da na nas preneseš vse materialne avtorske pravice. Avtor pogosto nima druge izbire, kot da podpiše. Dobil bo nek minimalen honorarčič, za založbo pa je projekt že praktično od začetka čisti dobiček. Ki je sicer majhen, ker je pri nas založb veliko, a se vseeno da lepo živeti. In če bi avtor želel čez 10 let svojo knjigo ponovno izdati, ali pa jo prevesti in izdati v tujini, se mora iti pogajati z založbo, da mu DOVOLI izdajo njegovega dela.

Je pa res nekaj. Jaz ne pišem nekih turbofolk pesmi. Te se mi zdi iz poslovnega vidika bolj pametno zaščititi s copyrightom in potem zanje zaračunavati (čeprav tudi bendi dobro služijo z nastopi). Ampak za dela, ki jih jaz ustvarjam, se mi zdi veliko bolj smiselno, da so izdana pod CC licenco. Kot rečeno: citiranje, razpoznavnost v strokovnih krogih in s tem možnost sodelovanja v zanimivih in tudi dobro plačanih raziskovalnih projektih, to, da so moja dela brana in imajo nek vpliv na družbo, itd. To pa lažje dosežem s tem, da so moja dela čimbolj dostopna, kot pa da so nekje varno zaklenjena.

Konec koncev je tukaj tudi konkurenca. Podobnih knjig je kar nekaj (res da ne v slovenščini, a vseeno), in tiste knjige, ki so bolj dostopne, so v konkurenčni prednosti.

Imam pa seveda tudi druge razloge. Namreč moralne. Zdi se mi, da je treba obstoječemu sistemu copyrighta nasprotovati in ga na nek način "sesuti". Sem pa proti temu, da se to počne z nelegalnimi sredstvi. CC in GPL licenciranje se mi zdi idealen način, da z zakonitimi sredstvi spodkopljemo obstoječi sistem copyrighta. Še enkrat - nisem proti avtorski pravici, sem pa proti trenutnemu sistemu uveljavljanja te pravice.

Drugačen sistem bi po mojem mnenju zadovoljil uporabnike in avtorje. Založbe pa bi imele manjše dobičke. Ampak za njih me ne briga.

Aja, Barakuda, nekaj mojih avtorskih del se nahaja na ST-ju, dvomim sicer, da bi jih kdo bil pripravljen plačat, pa tudi če ja, me to ne zanima.

Bi bil pa jezen, če bi se kdo drug spodaj podpisal, to pa ja.

BTW, cela moja industrija (ker sem programer) brez avtorskih pravic pravzaprav propade, pa se mi vseeno zdijo kolobocije z avtorskimi pravicami v nekaterih primerih precej sporne.

No, to seveda ni res. Firme, ki izdajajo gpl software so dokaz za to.

Aja, nekateri tudi pravijo, da bo soft industrija propadla brez sw patentov. Se nič ne sekiram, kva pravijo.

jype: GPL materialnih pravic kopirajta ne izkorišča. Ali se motim?

Itak pa sem za to, da se varuje moralno komponentno avtorske pravice.

perci> jype: GPL materialnih pravic kopirajta ne izkorišča. Ali se motim?

Motiš se.

GPL licenca postavlja določene omejitve glede uporabe in distribucije kode (pa tudi dokumentacije in drugih vsebin). Predvsem gre velikemu delu industrije v nos zahteva GPL, da če distribuirajo svoje izdelke, ki vsebujejo GPL kodo, morajo _VSO_ svojo kodo licencirati _TUDI_ pod GPL (ne nujno samo GPL, ampak če kdorkoli želi, jo mora imeti možnost uporabljati pod GPL) in seveda posledično omogočiti dostop do _CELOTNE_ izvorne kode projekta, ki vsebuje kakšen košček kode, licencirane pod GPL.

Zato MacOS X ni zgrajen nad Linuxom. BSD Licenca namreč omogoča, da Apple vzame kodo, nalima gor tapeto z rožicami, in zadevo neomejeno prodaja in razvija. No, Apple ni čisto brez glave, zato dejansko vzdržujejo sam OS (imenuje se Darwin, izvorna koda je prosto dostopna) pod BSD licenco, njihov vmesnik (Aqua) in orodja za razvoj njihovega softvera (Cocoa) pa so zaprti in do izvorne kode ne moreš.

Tudi čas zaščite je nerealno dolg. Prav tako se ne ločuje glede na namen uporabe. Sam mislim, da bi morali za zadeve, kjer razvoj poteka hitro (recimo programska oprema) čas zaščite drastično zmanjšati. Recimo na 5, max 10 let.

Tle se s tabo zelo zelo strinjam.

Na nek način je sploh težko, če ne že nesmiselno, primerjati programsko opremo in neko klasično literarno, glasbeno ali likovno delo.

Osebno menim, da bi slednje morale imeti (in prav je da imajo) daljšo dobo zaščite.

Sprva se je avtorska pravica (zgodovinsko gledano) tako ali tako prvenstveno nanašala le na tovrstna avtorska dela.

Ko se je nanje "prilepilo" še ostala avtorska dela pa je nastala mala zbrka.

Osebno menim, da bi bilo potrebno avtorsko pravico obravnavati po sklopih in temu ustrezno urediti tudi njeno varovanje.

Kar se pa pogoltnosti tiče, pa bom raje sploh tiho. Zgolj za primer si poglejmo izračun avtorskih prejemkov nekoga ki izda knjigo (klasično leposlovje - roman, dramo, pesniško zbirko)

Slovenija kot majhna državica z omejenim trgom tako ali tako ni ravno obljubljena dežela za domače avtorje. Knjige, ki izidejo v nakladi 1.000 izvodov so že kar ambiciozen podvig. (razni Rokomahvi in predsednikove misli ne sodijo v to kategorijo)

Gremo torej pogledat en tak izračun za knjigo cca 200 strani.


(cene so približek srednje vrednosti za posamezne storitve na trgu)

- Tisk njige 2.500,oo - 3.000,oo €

- Oblikovanje 1.500,oo €

- Lektoriranje 700,oo €

- avtor spremenega besedila (predgovora) 100 € (po tamelem)

Proizvodna cena tako znaša mionimalno cca 5.000,oo €

No s tem lepote zgodbe sploh še ni konec.

Ko določiš ceno knjige (povsod v prodaji mora biti enaka in je obdavčena z 8 % DDV, ti knjigarne vzamejo maržo za komisijsko prodajo (od prodajne cene) cca 30, pa tudi do 45 %.

Svoj, ne ravno majhen delež, vzame še založba. Če si se uspel dobro dogovoriti, tam nekje okoli 15 do 20 % prodajne cene.

Če torej prodajaš knjigo po 20 € (kar je relativno visoka cena za tovrstne knjige), si lahko vsak sam izračuna kolikšen je sedaj "zaslužek" avtorja.

Pod pogojem, da bodo prodani vsi izvodi in dodatnim pogojem, da se je avtor dobro dogovoril z založbo, bo uspel iztržiti za svojo knjigo, v najboljšem primeru okoli 3.000,oo €

Tolk o tem, kako lahko kulturniki od svojega avtorstva dobro živijo.
Brez subvencij družbe, bi kratkomalo lahko pocrkali od lakote. No, saj nekateri bi morda tudi to najraje videli.
Nenazadnje, kaj pa če nekemu narodu lastna kultura, a ne.

jype

se popolnoma strinjam s tabo.

Zato pa sem (posebej nekatere diskutante) opozoril na razkorak, ko gre za avtorske pravice, recimo temu, klasičnih umetnikov - literatov na eni in na avtorje, ki se ukvarjajo s takšno ali podobno dejavnostjo kot ti (čeprav rad vrjamem, da tudi vam ni lahko).