Občutek, da te nekdo opazuje

predavanje The extended mind

wikipedia: Rupert Sheldrake

Predno se začnete dret BULL, CRACKPOT, ... me zanima a je kdo ponovil njegove poskuse/raziskave in dobil drugačne rezultate? Take, ki jih pojasni navadna statistična verjetnost in ne slučaj z verjetnostjo 1 : nekaj milijonov.

Zaenkrat me NE zanima kako in zakaj se naj bi to dogajalo, ampak ali je pojav resničen?
Štejejo le kontrolirane raziskave, ki bi kazale da ne. Najde kdo kakšno?

Easy. Osebo, ki se je obrnila proti tebi, vidiš s perifernim vidom in reagiraš, brez da bi zavestno vedel, od kje ti informacija.

WarpedOne:
A v ostalih 6 torej ne verjameš (več) ?

Ignorirajo ga. Večina new-age znanstvenikov je vnaprej obsojena na propad. Vsakršna tema o nadnaravnem, ESP, itd, je preveč "ljudska", da bi se z njo ukvarjali "resni" znanstveniki in izgubili sloves, ker so se ukvarjali s takim "bullom".

Je pa mislim da ta možakar delal eno ogromno ogromno anketo in na ta način dobil tudi nekaj izsledkov raziskav. (vprašanja pa so bila npr: ali vaš pes ve kdaj pridete domov, se čutite povezani z njim itd)

IMHO napačen pristop.

Od kje? Od naivnih tepčkov, ki finančno podpirajo take raziskave. Z donacijami seveda. Potem pa dobijo zatonj kratko majico z napisom "PARANORMAL RESEARCH INSTITUTE SENIOR MEMBER". To je to.

da bi kdo lepo na glas povedu kaj je naredu narobe, ga pa ni junaka.

ker imajo ljudje z resnimi znanstvenimi nameni dovolj drugega dela...
drugac si pa tole preberte vsi ki zelo hitro verjamete vsaki stvari ki vam jo servirajo: Million Dollar Challange
junaka ki bi dobil miljoncek se ni bilo... to pa veliko pove.

7. What role does expectation play in obtaining the results of experiments?
v pravih znanstvenih eksperimentih, je ne bi smelo, v resnici jo pa imajo pričakovaja raziskovalca veliko vlogo, tudi financerji raziskave

Pricakovanje vedno vpliva na rezultat. Ravno zato so izumili double-blind teste, da se ta efekt iznici.

Citiram wikipedio:

[...]cause of phantom pain involved the cut nerve endings in the stump. The cut nerve ends grow nodules which are known as neuromas. These neuromas continue to generate impulses. The impulses flow through the spinal cord into parts of the brain. These brain areas include the thalamus (a central way station of the brain); then onto the somatosensory areas of the cortex, the presumed centers for sensation.

Edit: sem hotel samo povedati da ne gre za nobeno posebno reč, noben "extended mind" ampak čisto običen pojav

Vremenske razmere pogosto spremlja tudi sprememba pritiska. Veliko ljudi tega (razlike pritiska) sploh ne opazi. Nekateri (sploh pri poskodbah se to velikokrat opaza) pa vsakic ko se pritisk hitro zniza zacnejo stokati da bo slabo vreme...

Treba bi blo zbrat take ljudi na kup in jih dat v pressure chamber in narest double blind test ce je res kriv tlak.

Kirlianovo fotografijo pa v kako drugo temo spravi...

Fantomska oz. nevropatska bolečina ni samo omejena na primere zaznavanja bolečin v amputiranih udih. Jaz sem rabu dobrih 5 let protibolečinske terapije od narkotikov, epiduralnih katetrov, takšnih in drugačnih blokad, da so se možgani končno sprijaznil z dejstvom, da trebušne muskulature in pripadajočega živčevja na eni strani ni več, ker jih je tumor pojedu in da je tam zdaj en ornk komad Goretex™-a.

Glede teh fantomskih bolečin:

enkrat sem gledal neko oddajo, kjer so nekomu amputirali roko. Tik, preden so mu jo amputirali, jo je imel stisnjeno v pest in potem je nekaj let doživljal bolečine, kot bi imel ful stisnjeno pest, ko se ti nohti zarijejo v meso na roki. No, nekaj takega.

Fora je v tem, kako so mu te bolečine ozdravili. Zdavo desno roko je dal v eno škatlo, kjer so z zrcali preslikali zdravo roko tudi na stran amputirane roke, tako, da ko si pogledal not je izgledalo, kot da imaš obe roki. Enostavno je potisnil zdravo roko, stisnjeno v pest v tisto škatlo, pogledal not (videl je dve roki) ter razprl pest. Nikoli več ni čutil bolečin.

Zanimivo ne.... Bilo pa je na Discovery-ju samo ne me vprašat, kako se reče oddaji. Bilo pa je kaki 2 ali 3 leta nazaj.

Tistih +/- 180 stopinj popravi na kaj manjsega od polnega kroga pa bo teorija cisto OK.

Ko je nekdo za tabo, je kot definitivno večji od 180. Že sam preizkus, ko gledaš naravnost predse in če daš roke v zrak, zdaj pa jih premikaj od zadaj do naprej. Pri kotu 180 nekje bos ze videl/zaznal roko v tvojem vidnem polju.

dodatek kot pojasnilo: _._ (pika je glava, črtki pa sta roki oz. kot 180 stopinj, vse kar je torej spodaj (na tej "slikci") je že od 180 do 360)

Dobro, kaj pa pravite na slednje:

Oseba1 sedi z zaprtimi ocmi. Je umirjena- osredotocena in meditira.
Nenadoma oseba1 cuti dlan pri obrazu. Vprasa osebo2, kaj pocne. Oseba dva prvo odgovori da nic. Oseba1 ena pove da je cutila roko pred obrazom, in ce je to oseba2 storila.
Oseba2 pove, da dejansko fizicno ni storila, je pa pomislila da bi storila.

KAko si razlagate to?

No, ko boš dal dokaze v smislu kakšnega double blind testa, se bomo pa pogovarjali.

Kaj tukaj ni jasno? Povedal sem kaj se je zgodilo.
Kateri parametri menis da so vplivali na potek dogodkov in to tako, da podani dogodek ne mores vzeti kot verodostojen; resnicen?

Kje se pojavi dvom?
Prosim razlozi.

Dal si prevec absurden primer, in ga absurdno enacil z mojim, a vem kam meris.

Podal sem primer, ki se je zgodil. Believe me.

Zdaj pa na podlagi teh podatkov, katerih sem ti dal, skusaj ugotoviti za kaksen pojav je slo.

Meni in mojemu očetu se je dostikrat zgodilo, da sva v istem trenutku rekla isto besedo oziroma stavek.
Pa nisma telepatsko povezana, sam dosti časa sva prebila skupaj in podobno misliva ob določenih situacijah.
Na vsake toliko, pa se to zgodi tudi dvema naključnima človekoma.

Si mogoče zdajle pomislil da bi moral na WC? Glej ga zlomka, nekdo iz New Yorka je res v tem trenutku šel na WC! Telepatija ti povem!

Kot je rekel fizikalko: dvojno slep test na dovolj velikem vzorcu, potem ima smisel postavljati teorije.

Naj si gre k Randiju po miljon.

Sem skeptik in verjamem, da imajo vprašanja Ruperta Shaldrake-a enostavne odgovore. Ker pa iščeš gradivo, podajam stran, kjer so se stvari lotili nekoliko bolj metodično.

KLIK

Enkrat sem bral eno zgodbico v ZIT o nekih rokavicah, ki si si jih nadel in si dobil obcutek preganjavice, potem je pa nesrecnik z rokavicami odsel k psihiatru, preprical psihiatra, da mu je rokavice snel. Pri tem so se rokavice obrnile, psihiater si jih je potem iz radovednosti nadel in dobil obcutek, da on nekoga preganja...

Hecna stvar. :)

MarkV

Prvo definiraj nakljucje, ko to storis, bos uvidel, da tvoj stavek nima vec smisla.
Drugo, kar pa je glede ponovitve, se pa pojavi problem parametrov, ker jih je veliko v podanem trenutku. Ce se vmesavas v podani sistem tako imenovanega "toka", potem pride do popacenj, in so rezultati lahko nepravilni.
To je isto, kot ce bi posegel v nek sistem kjer bi imel recimo prenos nekega valovanja in bi ti z dolocenimi posegi inteferiral v ta naravni cikel valovanja. Kaj bi s tem povzrocil? Ne tisto, kar bi zelel, temvec nasprotno.NEgativni rezultat.

Vseeno pa je najbolj pristno svojestveno izkustvo. Ce si zavesten vsak trenutek, torej si v alerted coginitive state of mind, potem zagotovo lahko opazis spremembe. Ce si iskren, toliko bolje.

A ves, kaj je najvecji hec, tudi ce bi dozivel vec teh ponovitev, bi vedno dvomil v resnicnost le teh, ker taksen dogodek, ni obicajen za cloveka, je nekaj kar ne poznamo in nerazumemo, zato je nas dvom se toliko vecji.

V vsakem danem trenutku je veliko veliko parametrov, ki vplivajo na nek dogodek in od teh je odvisno kaj se zgodi, kaksno je sekvecna, zaporedje teh parametrov, in njihova interakcija, ki sprozi neko nam razumljivo ali nerazumljivo akcijo.
V podanem trenutku morajo vsi parametri sovpadati, potem opazovalec izkusa proces.

Ne pozabimo, da je vse valovanje.

Nakljucje je vse kar se ne da preverljivo ponoviti na dovolj velikem vzorcu v tocno dolocenih okoliscinah.

Zato pa imamo statistiko: Ponovi vajo nekajkrat (ubistvu velikokrat) in imej zdraven nekoga (najbolje eno masino; objektivnost pa to) ki bo meril rezultate. Na koncu podatke analiziraj in bos kmalu ugotovil da je tvoje "nenakljucje" nic vec kot nesrecni outlayer, statisticna napaka, nic vec.

Ce si preprican da pri tebi ni slo za nakljucje, potem le brz k Randyju po tisti milijoncek. Ce si slicajno ze "nad" denarjem ga pa lahko meni doniras, oblubim da ga bom pametno zapravil!

"Gibanje zivljenja"??!? Kaj je pa to?

Drugace pa: Statistika obravnava vecje vzorce in na podlagi meritev teh vzorcev podaja raznorazne rezultate, napovedi,... Pri vseh teh silnih rezultatih je VEDNO treba upostevati prednosti in slabosti statistike in tocno vedeti kaj dolocen rezultat/napoved pomeni.

Ce hoces primer iz narave: Recimo razpolovni cas je en cisto lep statisticno rezultat/napoved. Pove nam, da bo cez x casovnih enot razpadlo tocno 1/2 vseh delcev, katere opazujemo. Tukaj moramo vedeti da potrebujemo veeeeelik vzorec,...

Za zveplo-35 je razpolovna doba 87,32 dni.

Zdaj pa dve vprasanji:
1.) Imamo veliko stevilo atomov zvepla-35. V koliko casa se bo stevilo atomov zvepla-35 zmanjsalo na 1/2 zacetnega stevila?
2.) Imamo 1 (en) atom zvepla-35. V koliksnem casu bo ta atom razpadel?

Ko odgovoris na obe vprasanji se lahko vrnes na tvoj "cudez" zaznavanja da te nekdo gleda. Ce to (ali karkoli drugega) ugotovis enkrat, potem bos vedel ravno toliko kot pti vprasanju st.2 (glej zgoraj). Ce bos pa vajo velikokrat ponovil (pod nadzorovanimi pogoji, objektivne meritve,...), bos pa vedel toliko kot pri vprasanju st.1.

O možganskih stanjih smo govorili v temi o binauralnih tonih.

Vedi pa, da človeška percepcija nima veze z realnostjo in je NE spreminja. Če je nekdo v Theta stanju npr., bo lahko videl omaro, ki hodi in govori. Ampak v "objektivni" realnosti bo omara stala pri miru. Ajin, vidim da ti razlikovanje teh dveh stvari dela velike preglavice...

Še mojih 5 centov, ker se ravno podajate v te vode...

Ne strinjam se s tem, da je vse okrog nas, naša "realnost" edino in tisto pravo. Jasno, veljajo fizikalni zakoni, ampak vprašanje se ne začne tukaj, ampak kakih 14-15 milijard let nazaj. Kar je sicer že offtopic.

@MarkV: Hja, da naša percepcija nima veze z realnostjo... OK, strinjam se, da če jaz na neko zadevo gledam iz svojega gledišča, to objektivno ne spremeni zadeve same. Ampak kljub temu - če me nekdo užali, pa me pravzaprav ni želel užaliti, ampak je to storil nehote... Ali to spremeni dejstvo, da sem jaz užaljen? Če je Hitler v "svoji realnosti" sodil, da je treba Jude pobit in mu je v tem sledila večmilijonska nacija - ali ni to že nekakšna realnost...? OK, malo bluzim Mogoče se stvari zakomplicirajo, če vzameva za izhodišče npr. nogometno žogo: lahko sem jaz na LSD-ju in jo bom videl veliko kot 3-nadstropno bajto, pa še smejala se mi bo, ampak, boš rekel, žoga je še vedno okrogla, bela in normalnih fuzbalskih dimenzij. Hmmm, ampak, kaj pa če ljudje v osnovi vidimo različno? Recimo, da moji možgani valovno dolžino zelene barve interpretirajo tako, kot tvoji rdečo in obratno? Oba veva, da je trava zelena, ampak jo vidiva drugače. In obema je samoumevno, da je takšna - nisva barvno slepa, pač pa jo le drugače interpretirava...? Zanimivo...

@ajin: morda zastavljaš napačna vprašanja napačnim ljudem v napačni temi...? Vse skupaj se ne začne z možganskim valovanjem in teorijo kaosa, pač pa mnogo mnogo prej, reciva ob pojavu vesolja. Fizika velja, to je enkrat ena, oz. veljajo fizikalni zakoni, zelo natančno jih znamo opisati s formulami, posledično zelo natančno znamo napovedati mnoge dogodke, za katera poznamo dovolj spremenljivk... Naše vesolje je torej podvrženo nekim zakonom, seveda pa ni rečeno, da smo že vse odkrili in pojasnili, niti ni rečeno, da naše vesolje ni morda podvrženo še kakšnim zakonom, ki so toliko transcendentni, da jih z napravami enostavno ne moremo zaznati in jih ne bomo mogli nikdar meriti, opisati in računati. Tudi sam se strinjam, da "naključij ni", kljub temu pa tega ne želim razumeti v takšnem smislu, da bi to potrjevalo determinizem. Če se namreč v našem vesolju niti ena stvar ne pripeti absolutno random, potem je pač vse predeterminirano. Oz. takole: če bi imeli dovolj velik in zmogljiv računalnik, v katerega bi lahko vnesli vse vektorje za vse delce v našem vesolju, vključno z atomi in elektroni ter ostalimi subatomskimi delci, ki sestavljajo naše telo (izključimo za trenutek možnost obstoja duše), bi lahko z danes poznanimi zakoni opisali naslednje stanje oz. poljubno prihodnost. Moje misli namreč definirajo električni impulzi v možganih, ki so prav tako podvrženi fizikalnim zakonom, navidez "naključne" interakcije z bitji okoli mene niso prav nič naključne, saj je celotno delovanje vsakega bitja predeterminirano s predhodnim stanjem tega bitja... Skratka, če v našem vesolju ni niti eno dogajanje popolnoma random, potem še kako drži, da ti je usoda položena v zibko... Je radioaktivni razpad naključen, ali pa ga z današnjim znanjem ne znamo opisati? Potem res upam, da imam dušo in da vsaj ta ni predeterminirana, torej da lahko v determiniranem svetu reagiram vsaj malo po svoji volji in ne povsem kot robot, determinirano na podlagi svojega prejšnjega stanja.

Bistvo vsega, IMHO, se pa res začne s temeljnimi vprašanji, med drugim npr. Od kod vesolje, zakaj obstajamo (ožje - ljudje, širše - naša realnost), kakšen je namen vsega skupaj... Samo v tem je rešitev, potem, ko bomo ovrgli trditev, da je vesolje nek naravni pojav, ki se zgodi iz niča, kar tako, ker je niču dolgčas da je nič. Naravni/fizikalni zakoni potem lahko mirno ostanejo, ampak bo pa morda treba samemu sebi priznati, da mogoče določenih stvari naše naprave ne morejo zaznati...