Izstop iz katoliške Cerkve

adventisti niso edini, je še kar nekaj krščanskih ločin, kjer je krst dopusten pred polnoletnostjo le izjemoma.

Mimgrede, tudi adventisti poznajo izjemo, kjer je krst možen tudi pri dojenčku (skoraj gotova smrt, naprimer)

tr33k :: včeraj, 19:51:50

Kaj če bi se o tem najprej pogovoril s svojimi starši in njim zameril, da sta te dala krstit. Jih je morda cerkev prisilila v to?

Volta, sam praviš, da je mama silila tvojo hčer k maši, zdaj pa je za to kriva cerkev?

Sicer pa se mi zdi zanimivo, da se v čisto cerkvene zadeve spuščajo tisti, ki očitno sploh ne verjamejo v boga (tako vsaj sklepam iz njihovih sporočil; ali pa morda verjamejo, zaničujejo pa RKC). Katoliki pač verjamejo, da se rodiš z izvirnim grehom in da je zato potreben krst že kmalu po rojstvu, neverujoče pa to moti. Zakaj jih pravzaprav to moti, če pa sploh ne verjamejo? Sicer pa tudi ustava daje pravico državljanom, da si sami izbirajo veroizpoved - in tudi za svoje otroke - in da se jih zaradi tega ne sme diskriminirati.

Kot smo torej videli, je izstop iz RKC formalno možen, nekatere pa moti, da ostaja neizbrisno znamenje krsta. Glede tega pa bi rekel, da staršev nihče ni silil, da morajo dat krstit otroka. Starša sta verna in želita, da je veren tudi njun otrok, zato sta ga dala krstit, zavedajoč se posledic (neizbrisnega krsta). Gnev torej mora biti uperjen v prvi vrsti proti staršem, da sta člana takšne nemogoče organizacije, ki ti da neizbrisno znamenje krsta.

Gnev torej mora biti uperjen v prvi vrsti proti staršem, da sta člana takšne nemogoče organizacije, ki ti da neizbrisno znamenje krsta.

Kakno neizbrisno znamenje?

To je le interna doktrina RKC. Če te tak nauk moti, ga avtomatsko priznavaš za veljavnega in mu daješ "moč nad sabo" pa se lahko še tako razglasaš za ateista, da si proti RKC, etc. S tem ko te moti neka interna stvar neke organizacije, ji priznavaš "moč" in veljavo nad sabo. Si neke vrste "interni upornik".

Če RKC res ne prizvnavaš, te njeni interni nauki nimajo kaj motit. Zakaj bi te le? Niso tvoja stvar in ne vplivajo nate. Lahko se jim posmehuješ in jih navajaš za razlog, zakaj nočeš biti član takšne organizacije. Vendar gnev? Pravila naj veljajo za tiste, ki so jih sprejeli po svoji volji.

MarkookraM> Tem 83% ne verjamem tudi če je to samo število krščenih. Toliko procentov verjetno še cerkve od znotraj niso vidli.

Ker je premajhna :)

WarpedOne> Če RKC res ne prizvnavaš, te njeni interni nauki nimajo kaj motit.

Moti te pa lahko, da se cerkev v tvojem imenu družbeno in politično udejstvuje. Država bi morala, če želi predstavništvom verskih skupnosti finančno pomagati. pobirati davek na religijo od ljudi, ki so ga pripravljeni plačati (in se bodo ob tem seveda tudi izrekli za točno določeno religijo, ki ji po lastni izpovedi pripadajo). Ni dovolj dobro, da število članov pove predstavnik institucije, ki religijo zastopa.

>> Moti te pa lahko, da se cerkev v tvojem imenu družbeno in politično udejstvuje

Ampak to ni problem cerkve, ampak problem države, ki ji (morda) preveč popušča.

Saj ne vem, če je že kdo vprašal:

Ali ima RKC kaj od tega, če sem jaz krščen? Dobi kaj od države zato, ker ima enega pripadnika več (ali 100.000)?

lp

Po novem zakonu o "verski svobodi" ima veliko od tega, saj je ta zakon tako in tako napisan RKC na kožo.

Zakaj bi pa imela cerkev kaj od tega, saj tebe vprasajo kaksne veroizpovedi si? Al se zdaj po novem sprasuje cerkev koliko vernikov imajo? Sem bil preprican, da je to vsak sam povedal pri popisih prebivalstva.

Najbrž sem mislil na tiste nesmiselne stavke v ustavi, da sta Cerkev in država ločena in se Cerkev naj ne bi vmešavala v državo - na noben način.

Upokojenci pa žal niso ločeni od države po ustavi...

Po zakonu o "verski svobodi" se deli verstva po velikosti/številu pripadnikov. Zato ni čisto vseeno, plus že prej omenjeno.

>> Najbrž sem mislil na tiste nesmiselne stavke v ustavi, da sta Cerkev in država ločena in se Cerkev naj ne bi vmešavala v državo - na noben način.

Aha, sedaj mi je končno jasno zakaj levičarji nimajo nič proti Islamu! Islam NI LOČEN od države, niti naše. Naša ustava mu ne preprečuje poseganje v politiko, to baje preprečuje le Cerkvi.

Resno: se bi splačalo, ko bi se začel pravilno izražat. Kje točno naša ustava omenja Cerkev?

41. člen
... ...
Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.

Tukaj krst dojenckov pade. Dojencek se versko ne more opredeliti.

7. člen

Država in verske skupnosti so ločene.
Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.

Enkrat sem o tem že pisal, pa bom še enkrat:

"Ločenost cerkve [verske skupnosti] in države" oz. načelo "laične države" pomeni, da ne poznamo "državne veroizpovedi" oz. neke obvezne in edine priznane religije. Pomeni, da se država ne spušča v vprašanja, ali je neka politika skladna z nauki izbrane religije ali ne, svojim prebivalcem pa ne zapoveduje določenega verskega obnašanja.

Ne pomeni pa to tega, da se cerkev ne sme spuščati v politično življenje (in obratno): katerakoli cerkev lahko - tako kot vsak drug subjekt (interesne skupine, mladi, upokojenci, satanisti, politične stranke) - izraža in širi svoje mnenje. Enako se lahko nosilci državne oblasti religiozno udejstvujejo (hodijo k maši ...).

V nasprotju z načeli demokratične ureditve je mišljenje, da cerkev in njeni pripadniki ne smejo izražati svojega mnenja, češ da naj bi se tako "nedopustno" vmešavali v državo.

V nasprotju z načeli demokratične ureditve je mišljenje, da cerkev in njeni pripadniki ne smejo izražati svojega mnenja, češ da naj bi se tako "nedopustno" vmešavali v državo.

Še več, to je direktno kršenje človekovih pravic, ki zajema tudi svobodo veroizpovedi.

Smo že imeli debato, če lahko župnik kandidira za predsednika ali ne. In se je vrla inteligenca ST na trepalnice postavljala, kako da ne smejo, ker da je to kontra z ločenostjo cerkve in države.

"Ločenost cerkve [verske skupnosti] in države" oz. načelo "laične države" pomeni, da ne poznamo "državne veroizpovedi"

Enako tudi ateizem NI državna veroizpoved, kot je zelo popularno mišlenje.
Država ne pravi "jaz ne verjamem v Boga" ampak pravi "o tem se ne bom izrekala, ker to na moje delovanje ne vpliva in ne sme vplivat".

Pomeni, da se država ne spušča v vprašanja, ali je neka politika skladna z nauki izbrane religije ali ne.

Je pa tole lahko problem.
Država kot subjekt ne obstaja, obstajajo le nosilci posameznih funkcij - ljudje, ki pa imajo vse pravice svobodnega državljanja in s tem tudi pravico do svobodnega izražanja svoje vere. Svojo funkcijo opravljajo po svojih najboljših močeh in v skladu s svojo vestjo, ki pa nujno vključuje tudi verska načela, ki so lastna verskim učenjem "izbrane" vere.
Lahko rečemo da je to kršitev načela ločenosti? Po moje da ne. Dokler ta oseba ne zaostruje osnovnih demokratični pravil (mandat, volilna pravica, pristojnosti) bodo njegova dejanja na tehtnici ob naslednih volitvah. Če so državljani sprejeli njegove odločitve (ki so bile v skladu z njegovo vero) je vse OK. Sicer bo pa na to funkcijo izvoljen nekdo drug. Pa je spet vse OK.

Ločenost religije in države bi definiral malo drugače:
V moderni državi je osnovni koncept demokracija, katere se ne da ukinit niti z demokratično odločitvjo. Ta koncept demokracije pa lahko spreminja vse ostale postulate družbe, tudi ustavo. V vseh religijah pa je osnovni postulat hierarhija. Ni demokratičnega odločanja v širšem obsegu, odloča in vodi "posvečena" manjšina. Odločitve niso nikoli predane v presojo podrejenim, kvečjemu nadrejenim. Za mešanje religije in države bi štel, da se v javne službe začne uvajat (s predpisi) interna načela neke religije.

Krst in obrezovanje dojenckov ni po njihovi vesti in ni njihova odlocitev.

Mešaš stvari ki ne spadajo skupaj. Prvo je objektivno gledano neškodljiv obred, ki paše skupaj z rojstnodnevno torto, drugo je pa nepotreben poseg v telesno nedotakljivost mladoletne osebe, kar je protizakonito in kršenje človekovih pravic.

Ti otroka nisi dal krstit, ker ti krst nič ne pomeni. Prav.
Nekdo drug živi in diha vse nauke, ki jih sliši od župnika in bo dal otroka krstit. Tudi prav.
Nekdo tretji pa bo svojega otroka dal (brez medicinske potrebe) pod nož, ker tako uči njegova religija. Ni prav.

'Notranja zakrementalna vez'

Tole je lahko problem le, če država nebi bila ločena od veroizpovedi. Ker pa je, takšna vez na ne-člane nima in ne more met nobenega vpliva.
Ravno problematiziranje internih cerkvenih naukov s strani nečlanov, je mešanje posvetnega in Cerkve. V nekem smislu tudi mešanje države in "cerkve". Pravpzaprav želijo da se država (posvetna družbena sfera) vplete v cerkev in prepove takšno početje. To pa ni nobena ločitev več ampak direktno vpletanje in odločanje države o naukih neke točno določene religije.

Prepoved obrezovanja al pa mutiliranja deklic je povsem druga reč. Osnova prepovedi tega so človekove pravice.

Jure, o konfliktu med otrokovo pravico in pravico staršev poglej 41. člen.

Warped, po ustavi je RKC izenačena z vsemi ostalimi cerkvami (in prav je tako), zato ne more biti posebej omenjena.

Takoj za volitvami.

"Ne biti krščen" seveda ne pomeni "biti vpisan med ateiste".

Zame je sporen vsak krst, za katerega se krscenec ne odloci sam in po svoji presoji - posebej v luci tega, da te pripadniki xxx religije lahko zaradi "izpisa" ubijejo.

Zame je sporen vsak krst, za katerega se krscenec ne odloci sam in po svoji presoji - posebej v luci tega, da te pripadniki xxx religije lahko zaradi "izpisa" ubijejo.

Kakšne ukrepe predlagaš proti takšnim (...) praksam?

A misliš, da če v Ustavi določimo, da starši otrok ne smejo vpeljat v versko življenje, da bo to preprečilo takšne primere?

mene pa zanima, ali je za levičarske nestrpneže sporen samo katoliški krst otrok, ali pa tudi pravoslavni in evangeličanski, saj oni tudi krščujejo otroke?

Takole kvasenje je enako, kot bi jaz, ki nisem veren, vprašal ali je za desne inkvizitorske klavce nevaren vsak, ki je krščen.

Dej no bit omejen no.

+1

Krst je stvar posameznika oz. staršev krščenca.
Sam imam vse zakramente in nisem čisto nič boljši/slabši človek od moje matere, ki je ateist.
K spovedi ne hodim, ker ni potrebe, da se "opravičujem" za svoje grehe uslužbencu cerkve in ne božjemu služabniku.
Živim po načelih božjih zapovedi (česar se pa Cerkev še približno ne drži) in mi v življenju res nič ne manjka.
Krst pa ni nič slabega. Je del tradicije, ki je lepa, ljudska.
Moja ženska ni krščena, najin otrok pa bo. Ker to ni nič slabega.

Je pa veliko lepega v krščanskem svetu.

Sam ne gledam na vse slabosti cerkve v preteklosti in sedanjosti, na zaposlene in vernike, na licemerja ipd.

Če se vse to "zbriše", biti kristjan je nekaj lepega. Prazniki, čaščenja.

Pax

Vera je vera, nenormalnost ali spolna neuravnovešenost je drugo.
A zdej boš pa rekel, da je bit kristjan, musliman, pravoslavc ali kaj četrtega nenormalno?

Nemoralno..OK, a pol tud ne boš otroka našeškal po ritki, če ti po negajal?

Potem je tudi nemoralno, da otroka pošiljaš v vrtec ali šolo, ker mu ukazujejo varuške kaj naj dela in kaj ne, učitelji ocenjujejo njegovo znanje/neznanje...

Konec koncev, ko ima človek otroka, lahko govori o morali in nemorali.
Starši najbolje vedo, kaj je za otroka dobro in kaj ne.
Ne more otrok učit starša, mar ne?