Novice » Industrijska lastnina » Padec direktive o patentiranju softwara
cahahopie ::
Torej, če greš čez lužo prodajat kakšen program, moraš upoštevati to, da so določeni segmetni tvojega programja že patentirani in se v nasprot tožbi prisiljen plačati za uporabo patenta?
Bolje živ slabič kot mrtev junak!
Maria ::
Minmax
Bodi tako dober in prilepi citat direktive.
Maria
cahahopie: ja
Bodi tako dober in prilepi citat direktive.
Maria
cahahopie: ja
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Maria ()
minmax ::
lepo... zdaj si pa poglej točko 3, zadnji dve besedi.
in ugotovi njihov pomen in videla boš, da je pomen enak kot da bi v točki 2 pisalo "(programs for computers) as such" (oklepaji dodani da se ve na kaj se as such nanaša.
in ugotovi njihov pomen in videla boš, da je pomen enak kot da bi v točki 2 pisalo "(programs for computers) as such" (oklepaji dodani da se ve na kaj se as such nanaša.
minmax ::
"A computer program as such cannot constitute a patentable invention. "
ja ?
in da dodam.. v 7. členu preambule je poudarjeno, kako je ta as such treba razumet - enako kot pri EPC, torej je za zaščito pred patentiranjem čistega softwara v očeh EPO brezpredmeten.
Under the Convention on the Grant of European Patents signed in Munich on 5 October 1973
(European Patent Convention) and the patent laws of the Member States, programs for
computers together with discoveries, scientific theories, mathematical methods, aesthetic
creations, schemes, rules and methods for performing mental acts, playing games or doing
business, and presentations of information are expressly not regarded as inventions and are
therefore excluded from patentability. This exception, however, applies and is justified only to
the extent that a patent application or patent relates to the above subject-matter or activities as
such, because the said subject-matter and activities as such do not belong to a field of
technology.
ja ?
in da dodam.. v 7. členu preambule je poudarjeno, kako je ta as such treba razumet - enako kot pri EPC, torej je za zaščito pred patentiranjem čistega softwara v očeh EPO brezpredmeten.
Under the Convention on the Grant of European Patents signed in Munich on 5 October 1973
(European Patent Convention) and the patent laws of the Member States, programs for
computers together with discoveries, scientific theories, mathematical methods, aesthetic
creations, schemes, rules and methods for performing mental acts, playing games or doing
business, and presentations of information are expressly not regarded as inventions and are
therefore excluded from patentability. This exception, however, applies and is justified only to
the extent that a patent application or patent relates to the above subject-matter or activities as
such, because the said subject-matter and activities as such do not belong to a field of
technology.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: minmax ()
minmax ::
... da nekako povežem najine argumente... oba se strinjava da je trenutna praksa EPO slaba. verjetno se strinjava enaka dikcija kot je zdaj v EPC ne bo spremenila prakse EPO. iz tega sledi ven moj argument, da je torej edino smiselno, da se preprečitev čistih programskih patentov ubesedi na nek drugačen način.
kakšen bo ta način se lahko pogovarjamo, a ne sme biti isti, ki so ga družno EPO in multinacionalke že obšle - "as such".
kakšen bo ta način se lahko pogovarjamo, a ne sme biti isti, ki so ga družno EPO in multinacionalke že obšle - "as such".
Maria ::
Minmax
Mislila sem citat direktive in pojasnila, kot sem bila informirana, da so bila predstavljena na okrogli mizi na GZS. Če nimaš, žal, škoda.
Maria
Mislila sem citat direktive in pojasnila, kot sem bila informirana, da so bila predstavljena na okrogli mizi na GZS. Če nimaš, žal, škoda.
Maria
minmax ::
na GZS ni bilo nobene okrogle mize. bila je enostranska predstavitev mnenja UIL in EICTA. bistvo besedne zveze okrogla miza je to, da so vsi sogovorniki enakovredni (pojem izhaja iz legende o kralju arturju ... ). in tega ni bilo.
no..., če govoriš o predstavitvi potem ti lahko o njeni vsebini povem, da kljub temu, da je bilo UIL poslano pismo o pripravljenosti participacije, niso hoteli imeti med panelisti nobenega kritika direktive.
predstavljenih je bilo kar nekaj že znanih dokumentov, vendar boš morala povedati točno o katerem želiš razpravljat... in ga seveda najt, ker jaz ga nimam... morda se je GZS potrudila objavit dokumente, morda ne...
no..., če govoriš o predstavitvi potem ti lahko o njeni vsebini povem, da kljub temu, da je bilo UIL poslano pismo o pripravljenosti participacije, niso hoteli imeti med panelisti nobenega kritika direktive.
predstavljenih je bilo kar nekaj že znanih dokumentov, vendar boš morala povedati točno o katerem želiš razpravljat... in ga seveda najt, ker jaz ga nimam... morda se je GZS potrudila objavit dokumente, morda ne...
minmax ::
sicer pa še vedno čakam na tvoj odgovor o as such... kako naj bi nas ta rešil, če že obstaja v EPC in nas več kot očitno ne rešuje.
Maria ::
Minmax
Za podrobnejšo razčlenitev in pojasnitev citirane dikcije direktive za razlago as such bi potrebovala citat direktive, ker moja trditev Zadeva je ravno obratna oz. v prvem primeru je koliko... nekaj x0000 patentnih vlog v Poljski s strani XX multinacionalk že vloženih in za te bo as such bistveno težje uveljavljati v EU. kaže, da je v direktivi complement množice as such bolje opisan, kot je sedaj. Zato bi bila pojasnila pripravljalca direktive, ki je bil na GZS povabljen in je direktivo predstavil, povsem primerna.
Maria
Za podrobnejšo razčlenitev in pojasnitev citirane dikcije direktive za razlago as such bi potrebovala citat direktive, ker moja trditev Zadeva je ravno obratna oz. v prvem primeru je koliko... nekaj x0000 patentnih vlog v Poljski s strani XX multinacionalk že vloženih in za te bo as such bistveno težje uveljavljati v EU. kaže, da je v direktivi complement množice as such bolje opisan, kot je sedaj. Zato bi bila pojasnila pripravljalca direktive, ki je bil na GZS povabljen in je direktivo predstavil, povsem primerna.
Maria
Maria ::
OK.
Mislim, da je ta link pravi. Stran 6 spodaj in 7 zgoraj in tu lahko vidiš, kaj direktiva prinaša več. O tem, kaj to je, smo se tu že pogovarjali.
Maria
Mislim, da je ta link pravi. Stran 6 spodaj in 7 zgoraj in tu lahko vidiš, kaj direktiva prinaša več. O tem, kaj to je, smo se tu že pogovarjali.
Maria
gpg ::
Maria, predlog komisije je bil boljši od predloga sveta predvsem v tem, da ni uzakonjal patentnih zahtevkov (claims) za računalniške programe.
Drugače pa predvidevam, da misliš na 16. točko preambule direktive: "Furthermore, an algorithm is inherently non-technical and therefore cannot constitute a technical invention. Nonetheless, a method involving the use of an algorithm might be patentable provided that the method is used to solve a technical problem. However, any patent granted for such a method should not monopolise the algorithm itself or its use in contexts not foreseen in the patent."
Zakaj misliš, da naj bi bilo to nekaj dobrega? Glej Tamai '98.
Drugače pa predvidevam, da misliš na 16. točko preambule direktive: "Furthermore, an algorithm is inherently non-technical and therefore cannot constitute a technical invention. Nonetheless, a method involving the use of an algorithm might be patentable provided that the method is used to solve a technical problem. However, any patent granted for such a method should not monopolise the algorithm itself or its use in contexts not foreseen in the patent."
Zakaj misliš, da naj bi bilo to nekaj dobrega? Glej Tamai '98.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gpg ()
Thomas ::
No ja, vseeno je. Algoritme gojimo kot peso ali fižol. Jest nisem mislil nobenega patentirat. Pa tudi večino zamolčat.
Je pa to napačen korak. Proč od družbe lastnikov k družbi delavcev. V veselje socialističnih utopistov in v skrb techno "u"topistov.
Je pa to napačen korak. Proč od družbe lastnikov k družbi delavcev. V veselje socialističnih utopistov in v skrb techno "u"topistov.
jype ::
V Tamai 98 je se posebej zanimiv odstavek "Contributory infringement", ki nas (in mi, mali in srednji, smo vec kot 50% evropske IT industrije) postavlja v pravno negotovost.
Vsi se strinjamo, da bi direktiva morala biti sprejeta, a kaj je nase bistvo, sem ze povedal. Pod nobenimi pogoji ne sme biti pisanje ali distribucija softvera sposobno krsiti kateregakoli patenta. To je iz 52. clena EPC ocitno, a kot kaze praksa softverski patenti v zahtevkih nimajo softvera, temvec praviloma naprave in postopke. Zal to ne spremeni dejstva, da s programom za iskanje po zbirki dokumentov krsim patent za iskanje po zbirki dokumentov, ker _vsak_ tak program tece na racunalniskem sistemu in brez njega seveda nima nikakrsnega smisla.
Vsekakor obe strani dobro poznata problematiko in dejstvo, da smo od predstavitve na GZS naprej pogosto poslusali groznje druge strani da bodo ob neuspelem poskusu z direktivo pac spremenili EPC, poskrbeli za zakonodajo v vsaki drzavi posebej ali pa kako drugace dosegli legalizacijo softveraskih patentov, me ne navdaja z zaupanjem v patentne urade. Ce drzavni usluzbenci skrbijo samo za svoj posel, potem potrebujemo zelo ucinkovit mehanizem nadzora, sicer nam bodo reci usle iz rok (oz. so nam ze, ker imamo v Sloveniji ze vrsto softverskih patentov ki so videti legalni).
Vsi se strinjamo, da bi direktiva morala biti sprejeta, a kaj je nase bistvo, sem ze povedal. Pod nobenimi pogoji ne sme biti pisanje ali distribucija softvera sposobno krsiti kateregakoli patenta. To je iz 52. clena EPC ocitno, a kot kaze praksa softverski patenti v zahtevkih nimajo softvera, temvec praviloma naprave in postopke. Zal to ne spremeni dejstva, da s programom za iskanje po zbirki dokumentov krsim patent za iskanje po zbirki dokumentov, ker _vsak_ tak program tece na racunalniskem sistemu in brez njega seveda nima nikakrsnega smisla.
Vsekakor obe strani dobro poznata problematiko in dejstvo, da smo od predstavitve na GZS naprej pogosto poslusali groznje druge strani da bodo ob neuspelem poskusu z direktivo pac spremenili EPC, poskrbeli za zakonodajo v vsaki drzavi posebej ali pa kako drugace dosegli legalizacijo softveraskih patentov, me ne navdaja z zaupanjem v patentne urade. Ce drzavni usluzbenci skrbijo samo za svoj posel, potem potrebujemo zelo ucinkovit mehanizem nadzora, sicer nam bodo reci usle iz rok (oz. so nam ze, ker imamo v Sloveniji ze vrsto softverskih patentov ki so videti legalni).
jype ::
Thomas: don't be silly. Algoritmi so odkritja, ne pa izumi. Patentiranje algoritma je priblizno enako absurdno kot homoseksualne poroke, ali pa patentiranje zelve, ki jo najdes v bliznjem ribniku, ce zelis.
gpg ::
jype glede "Contributory infringement"
Predlog sveta EU je uzakonjal možnost zahtevkov za računalniške programe, kar pomeni, da bi prodaja, distribucija itd. programov predstavljala neposredno in ne zgolj posredno (contributory) kršitev (če bi bilo to zapisano v zahtevku).
Predlog sveta EU je uzakonjal možnost zahtevkov za računalniške programe, kar pomeni, da bi prodaja, distribucija itd. programov predstavljala neposredno in ne zgolj posredno (contributory) kršitev (če bi bilo to zapisano v zahtevku).
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gpg ()
gpg ::
Thomas, se strinjaš, da če že hočemo imeti programske patente, taka omejitev, kot je bila zapisana v preambuli direktive, ni smiselna?
Oz. če vprašam drugače, bi bil ti zadovoljen, če bi bila sprejeta taka direktiva, ki sicer uzakonja patentiranje programskih rešitev, a s to omejitvijo, kot je navedena v tisti točki preambule? Se ti zdi takšno razlikovanje med algoritmom in metodo, ki uporablja algoritem, smiselno?
Oz. če vprašam drugače, bi bil ti zadovoljen, če bi bila sprejeta taka direktiva, ki sicer uzakonja patentiranje programskih rešitev, a s to omejitvijo, kot je navedena v tisti točki preambule? Se ti zdi takšno razlikovanje med algoritmom in metodo, ki uporablja algoritem, smiselno?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gpg ()
Thomas ::
Jest bi debugiral (in diskutiral) celotno avtorsko in patentno zaščito. Edino na čemer vztrajam je to, da ta obstaja za vse intelektualne produkte, DOKLER obstaja za krompir in hiše.
Še več. Krompir in hiše so podložne decayu, intelktualni doneski a la "Storila bom to, oooo .." in UltraEdit macro/column system pa niti ne.
Vir bodoče blaginje niti ni delo v smislu proletarstva, niti landlordstvo, niti pridnost medicinskih sester pri praznenju kahel ... pač pa tehnološka infrastruktura, ki po eni strani zadovoljuje človeška hotenja, po drugi pa je njihova (ljudi) last.
Ne ostane nam drugega kot lastnina. Delo za mezdo bomo pokopali.
Od česa naj ljudje žive? Od revolucije ne.
Še več. Krompir in hiše so podložne decayu, intelktualni doneski a la "Storila bom to, oooo .." in UltraEdit macro/column system pa niti ne.
Vir bodoče blaginje niti ni delo v smislu proletarstva, niti landlordstvo, niti pridnost medicinskih sester pri praznenju kahel ... pač pa tehnološka infrastruktura, ki po eni strani zadovoljuje človeška hotenja, po drugi pa je njihova (ljudi) last.
Ne ostane nam drugega kot lastnina. Delo za mezdo bomo pokopali.
Od česa naj ljudje žive? Od revolucije ne.
jype ::
Od skorumpiranih uradnikov in slabe zakonodaje se bistveno slabse zivi, kot od revolucije. Zato se pa revolucije dogajajo. Uradniki seveda niso neumni in se hitro ucijo - a ucimo se tudi mi, zato smo se trudili to absurdno zakonodajo spremeniti ali zavrniti.
Da je vsak program ki ga izdelas tvoja last sploh ni vprasanje. Vprasanje je samo, ali je tudi vsak program, ki ga nekdo drug napise, tvoja last, ker si patentnemu uradu in odvetnikom za ta privilegij nekaj placal. Po moje ne. Po moje je prav, da se spostuje lastnina vsakogar, ne le tistih, ki so pri koritu.
Da je vsak program ki ga izdelas tvoja last sploh ni vprasanje. Vprasanje je samo, ali je tudi vsak program, ki ga nekdo drug napise, tvoja last, ker si patentnemu uradu in odvetnikom za ta privilegij nekaj placal. Po moje ne. Po moje je prav, da se spostuje lastnina vsakogar, ne le tistih, ki so pri koritu.
minmax ::
marija... vse to še vedno ne razloži razlike med as such zdaj in prej.
da bomo čisto konkretni še enkrat prosim preberi http://www.uilsipo.si/JM_0302.pdf stran 7.
na njej vidiš kaj bi bilo patentabilno. a se strinjaš da so kompresijski algoritmi patentabilni ali ne? ali se strinjaš, da so izboljšave uporabniškega vmesnika kakršna je zavihek patentabilna ali ne?
da bomo čisto konkretni še enkrat prosim preberi http://www.uilsipo.si/JM_0302.pdf stran 7.
na njej vidiš kaj bi bilo patentabilno. a se strinjaš da so kompresijski algoritmi patentabilni ali ne? ali se strinjaš, da so izboljšave uporabniškega vmesnika kakršna je zavihek patentabilna ali ne?
Gavran ::
Thomas, ko zagovarjaš lastnino, ne pozabi, da od lastnine živi le lastnik in nihče drug. Če prevedem: softver zaradi stroškov sistematsko patentirajo v glavnem le velike firme. Kako bo potem nek povprečen Janez Programer prišel do lastnine svojega kosa softvera, če ga bo raziskava ali je kakšen kos njegovega softvera že patentiran stala toliko, da si tega ne bo mogel privoščiti ?
Looooooka ::
->> a?!?!?
mal berem poste in opazam da bi vas bla vecina najbl happy ce bi karkol bi kdorkol naredu blo lepo na voljo VSEM in ne bi meu noben patenta cez to in bi vsak lahka kr lepo programiru kopiru kar bi hotu.
pa a ste vi res vse mal zadeti(tisti ki pisete te poste).
seriously.Patenti v doloceni obliki MORJO obstajat.ja einstein?
edin nacin da zavarujes delo nekoga,ki je mogoce 10 let tm neki racunu in izumlju al pa karkol podobnega kar je ena novost pa me briga ce je to microsoft al pa janez novak(na konc koncev mors na janeza novaka mislt....) ma clovk pravico da to patentira in da sluzi procente od uporabe tega.Pa ce je to nov nacin kompresiranja al pa kriptiranja.to ma da se da vse patentirat in vsak pek,ki hoce to uporablat ma da placa(ja kr zgrazite se).Je edino fer.Sicer lahko recimo za naslednjih 50 let al pa neki ampak clovk more met pravico sluzit s tem.
razne bedarije kot so "mouse click" "mouse gestures" "klikanje na hyperlink" to seveda ne spada not ker to je zaviranje napredka.
zdej bo nekdo reku...tud to da patentiras nek besn nacin za racunanke bla bla je zaviranje napredka."mogoce" bi pa komu drugmu tud ratal to nardit.Ja...mogoce ni se nikol zajca ujel.Ce si prvi to naredu si pac car in naj ti placajo.Bojo pac okol patenta prsl ce nocjo placat.
Vazn je da se patenti uvedejo ampak se bl je vazn da se uvedejo v obliki,ki bo cim manj skodljiva.
Sicer verjamem da se razni linux dorki tlele z dobrim razlogom borite pa grizete proti cisti prepovedi take direktive(ker bo sel vas dragi OS v prafaktorje),ko se bo nekdo odlocu pogledat kok kode je blo pokradene iz bogve kje(ja ja sj vem opensource...free...we made it all....bullshit).
zdej pa nehte bit cisti freeloaderji pa mal na janeza novaka mislte =)
tud on more met razlog da ostaja za mizo in 10 let ne fuka ker racuna in pripravlja neki besno enkratnega.
mal berem poste in opazam da bi vas bla vecina najbl happy ce bi karkol bi kdorkol naredu blo lepo na voljo VSEM in ne bi meu noben patenta cez to in bi vsak lahka kr lepo programiru kopiru kar bi hotu.
pa a ste vi res vse mal zadeti(tisti ki pisete te poste).
seriously.Patenti v doloceni obliki MORJO obstajat.ja einstein?
edin nacin da zavarujes delo nekoga,ki je mogoce 10 let tm neki racunu in izumlju al pa karkol podobnega kar je ena novost pa me briga ce je to microsoft al pa janez novak(na konc koncev mors na janeza novaka mislt....) ma clovk pravico da to patentira in da sluzi procente od uporabe tega.Pa ce je to nov nacin kompresiranja al pa kriptiranja.to ma da se da vse patentirat in vsak pek,ki hoce to uporablat ma da placa(ja kr zgrazite se).Je edino fer.Sicer lahko recimo za naslednjih 50 let al pa neki ampak clovk more met pravico sluzit s tem.
razne bedarije kot so "mouse click" "mouse gestures" "klikanje na hyperlink" to seveda ne spada not ker to je zaviranje napredka.
zdej bo nekdo reku...tud to da patentiras nek besn nacin za racunanke bla bla je zaviranje napredka."mogoce" bi pa komu drugmu tud ratal to nardit.Ja...mogoce ni se nikol zajca ujel.Ce si prvi to naredu si pac car in naj ti placajo.Bojo pac okol patenta prsl ce nocjo placat.
Vazn je da se patenti uvedejo ampak se bl je vazn da se uvedejo v obliki,ki bo cim manj skodljiva.
Sicer verjamem da se razni linux dorki tlele z dobrim razlogom borite pa grizete proti cisti prepovedi take direktive(ker bo sel vas dragi OS v prafaktorje),ko se bo nekdo odlocu pogledat kok kode je blo pokradene iz bogve kje(ja ja sj vem opensource...free...we made it all....bullshit).
zdej pa nehte bit cisti freeloaderji pa mal na janeza novaka mislte =)
tud on more met razlog da ostaja za mizo in 10 let ne fuka ker racuna in pripravlja neki besno enkratnega.
kopernik ::
Loooooooka,
tvoji argumenti po moje niso utemeljeni. Kot prvo naj ti povem, da gre "kraja" kode predvsem v drugo smer, torej da podjetja kopirajo precej kode iz open-source projektov. Da bi nek open-source projekt kradel kodo podjetjem, še nisem slišal. Sicer je možno, ampak dvomim (mogoče posredno, ko je neko podjetje doniralo kaj kode, ki je ne bi smelo zaradi licenc).
Ja, to ti praviš. Kaj misliš, da pravi Microsoft oz. kaka druga firma ?
Večina ne, nekateri pa. Jaz sicer upam, da bo vedno več takih :-) Ja, jaz bi rad programiral kar bi hotel, na kakršen koli način bi to hotel. Želel bi tudi, da bi lahko uporabil že narejene stvari, ne pa da se vsakič znova izumlja toplo vodo ("re-invent the wheel" je ena najslabših in tudi najbolj grajanih praks pri razvoju programske opreme). Sreča, da je po svetu veliko podobno mislečih, da lahko uporabim ogromno že napisane kode za moje projekte.
tvoji argumenti po moje niso utemeljeni. Kot prvo naj ti povem, da gre "kraja" kode predvsem v drugo smer, torej da podjetja kopirajo precej kode iz open-source projektov. Da bi nek open-source projekt kradel kodo podjetjem, še nisem slišal. Sicer je možno, ampak dvomim (mogoče posredno, ko je neko podjetje doniralo kaj kode, ki je ne bi smelo zaradi licenc).
razne bedarije kot so "mouse click" "mouse gestures" "klikanje na hyperlink" to seveda ne spada not ker to je zaviranje napredka.
Ja, to ti praviš. Kaj misliš, da pravi Microsoft oz. kaka druga firma ?
mal berem poste in opazam da bi vas bla vecina najbl happy ce bi karkol bi kdorkol naredu blo lepo na voljo VSEM in ne bi meu noben patenta cez to in bi vsak lahka kr lepo programiru kopiru kar bi hotu.
Večina ne, nekateri pa. Jaz sicer upam, da bo vedno več takih :-) Ja, jaz bi rad programiral kar bi hotel, na kakršen koli način bi to hotel. Želel bi tudi, da bi lahko uporabil že narejene stvari, ne pa da se vsakič znova izumlja toplo vodo ("re-invent the wheel" je ena najslabših in tudi najbolj grajanih praks pri razvoju programske opreme). Sreča, da je po svetu veliko podobno mislečih, da lahko uporabim ogromno že napisane kode za moje projekte.
poweroff ::
Loooka, ko boš kupil ves software in vso muziko ter filme, se bomo pa naprej menili. OK?
sudo poweroff
MrStein ::
Eni zgleda ne razlikujejo kopiranje in patentiranje (in posledično govorijo o stvareh o katerih nimajo pojma).
Patent je zakonska prepoved uporabe določenega znanja, ideje ali postopka.
Pa če celo napravo sam narediš v svoji kleti. Brez bilokakršnega kopiranja.
Če si 20 let bil zaprt v kleti in delal, ter sploh nisi slišal za morebitne patente, ki so bili podeljeni POTEM, ko si ti šel v klet.
Vseeno ti takšen patent prepoveduje uporabo TVOJE naprave, ker krši patent, za katerega še slišal nisi, kaj šele videl, tako da ni govora o nobenem kopiranju.
Patent je zakonska prepoved uporabe določenega znanja, ideje ali postopka.
Pa če celo napravo sam narediš v svoji kleti. Brez bilokakršnega kopiranja.
Če si 20 let bil zaprt v kleti in delal, ter sploh nisi slišal za morebitne patente, ki so bili podeljeni POTEM, ko si ti šel v klet.
Vseeno ti takšen patent prepoveduje uporabo TVOJE naprave, ker krši patent, za katerega še slišal nisi, kaj šele videl, tako da ni govora o nobenem kopiranju.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
jype ::
MrStein: patentni pravniki te bodo hitro popravili:
- ce program uporabljas samo zase, potem ti nihce ne more nic (kar je brezveze, ker zelo malo ljudi programe pise zase, predvsem pa to v ogromni vecini primerov ni niti ekonomsko niti kako drugace smotrno).
- ce program nima nadaljnega tehnicnega ucinka, potem se nimas cesa bat (problem tega pogoja je, da ima vsak koristen program nadaljni tehnicni ucinek).
- ce si program uporabljal preden je bil patent prijavljen, ga lahko se naprej (pozabijo pa povedati, da bos moral ob morebitni tozbi sam dokazati, da si pred prijavo patenta razvil in uporabljal "izum" iz patenta, poleg tega pa bos moral pravne stroske takega dokazovanja nositi sam, tudi ce zmagas).
Skratka, noben od njihovih argumentov ni vreden pocenega grosa. Ker so pac pravniki, ki ti bodo za vsak argument, ki je kaj vreden, ustrezno zaracunali. Zato pa podpirajo tako zakonodajo, ki jim prinasa vec dela in vecji vpliv na gospodarstvo in posredno seveda politiko. Ker so ocitno v 90% primerih v sluzbi velikih (kar je pokazala studija BSA),
nam to ne bo dosti pomagalo k spodbujanju malega gospodarstva. Skoda.
- ce program uporabljas samo zase, potem ti nihce ne more nic (kar je brezveze, ker zelo malo ljudi programe pise zase, predvsem pa to v ogromni vecini primerov ni niti ekonomsko niti kako drugace smotrno).
- ce program nima nadaljnega tehnicnega ucinka, potem se nimas cesa bat (problem tega pogoja je, da ima vsak koristen program nadaljni tehnicni ucinek).
- ce si program uporabljal preden je bil patent prijavljen, ga lahko se naprej (pozabijo pa povedati, da bos moral ob morebitni tozbi sam dokazati, da si pred prijavo patenta razvil in uporabljal "izum" iz patenta, poleg tega pa bos moral pravne stroske takega dokazovanja nositi sam, tudi ce zmagas).
Skratka, noben od njihovih argumentov ni vreden pocenega grosa. Ker so pac pravniki, ki ti bodo za vsak argument, ki je kaj vreden, ustrezno zaracunali. Zato pa podpirajo tako zakonodajo, ki jim prinasa vec dela in vecji vpliv na gospodarstvo in posredno seveda politiko. Ker so ocitno v 90% primerih v sluzbi velikih (kar je pokazala studija BSA),
nam to ne bo dosti pomagalo k spodbujanju malega gospodarstva. Skoda.
Maria ::
gpg
V Tamai ´98 ne vidim nič takšnega, kar bi bilo v sporu s evropsko direktivo (če dosledno upoštevaš, kaj pravi). Dilema tam je usmerjena bolj na logiko ameriškega programskega patentiranja.
Maria
V Tamai ´98 ne vidim nič takšnega, kar bi bilo v sporu s evropsko direktivo (če dosledno upoštevaš, kaj pravi). Dilema tam je usmerjena bolj na logiko ameriškega programskega patentiranja.
Maria
Maria ::
jype
> Vsi se strinjamo, da bi direktiva morala biti sprejeta, a kaj je nase bistvo, sem ze povedal. Pod nobenimi pogoji ne sme biti pisanje ali distribucija softvera sposobno krsiti kateregakoli patenta.
Se strinjam. Lahko postaviš takšno zahtevo. Vendar boš potem moral sprejeti tudi zahtevo, da nikakršnega znanja, ki je objavljeno v patentih ali je posledica dela za patente, tako direktno kot posredno, ne boš smel in ne boš uporabljal. Fair enough?
Maria
> Vsi se strinjamo, da bi direktiva morala biti sprejeta, a kaj je nase bistvo, sem ze povedal. Pod nobenimi pogoji ne sme biti pisanje ali distribucija softvera sposobno krsiti kateregakoli patenta.
Se strinjam. Lahko postaviš takšno zahtevo. Vendar boš potem moral sprejeti tudi zahtevo, da nikakršnega znanja, ki je objavljeno v patentih ali je posledica dela za patente, tako direktno kot posredno, ne boš smel in ne boš uporabljal. Fair enough?
Maria
minmax ::
maria: ŠE VEDNO nisi komentirala slajdov patentnega preizkuševalca g. Maleševića. prosim povej, ali se strinjaš, da so stvari navedene tam patentabilne ali ne?
Maria ::
minmax
> marija... vse to še vedno ne razloži razlike med as such zdaj in prej.
Seveda jo, če to želiš videti. Prav tako ti je predstavnik UIL na okrogli mizi na Heureki lepo razložil, kaj lahko oni z direktivo pozitivno preprečujejo zlorabo patentnega prava na računalniško izvedenih izumih, kar je bilo do sedaj težje in bo očitno to sedaj še naprej.
> ali se strinjaš, da so izboljšave uporabniškega vmesnika kakršna je zavihek patentabilna ali ne?
O tem sem na ST že govorila in si lahko pogledaš. Ne mika me za vsakega posebej vedno znova ponavljati.
Maria
> marija... vse to še vedno ne razloži razlike med as such zdaj in prej.
Seveda jo, če to želiš videti. Prav tako ti je predstavnik UIL na okrogli mizi na Heureki lepo razložil, kaj lahko oni z direktivo pozitivno preprečujejo zlorabo patentnega prava na računalniško izvedenih izumih, kar je bilo do sedaj težje in bo očitno to sedaj še naprej.
> ali se strinjaš, da so izboljšave uporabniškega vmesnika kakršna je zavihek patentabilna ali ne?
O tem sem na ST že govorila in si lahko pogledaš. Ne mika me za vsakega posebej vedno znova ponavljati.
Maria
CCfly ::
Seveda jo, če to želiš videti.
Se pravi rabiš domišljijo
Se pravi rabiš domišljijo
"My goodness, we forgot generics!" -- Danny Kalev
Nejc Pintar ::
Sicer nisem bral celega topika, ampak za softverske patente je žal prepozno, ker bo prišlo do zlorab (patentiraš nekaj kar si je izmislil nek xy osebek) direktiva pa bi morala dopuščati razvoj brezplačne programske opreme.
Lahko je biti prvi, če si edini!
minmax ::
maria nehaj se skrivati.
ŠE VEDNO nisi komentirala slajdov patentnega preizkuševalca g. Maleševića. prosim povej, ali se strinjaš, da so stvari navedene tam patentabilne ali ne?
odgovori prosim z da/ne. če je potrebno za vsako alienjo posebej, saj jih ni veliko.
tak odgovor bo precej krajši od tvojega sklicevanja na druge vire. ... samo dve črki.
da ali ne?
ŠE VEDNO nisi komentirala slajdov patentnega preizkuševalca g. Maleševića. prosim povej, ali se strinjaš, da so stvari navedene tam patentabilne ali ne?
odgovori prosim z da/ne. če je potrebno za vsako alienjo posebej, saj jih ni veliko.
tak odgovor bo precej krajši od tvojega sklicevanja na druge vire. ... samo dve črki.
da ali ne?
jype ::
Saj se ne skriva. Lepo ti je povedala, da nimas pojma in da preberi drugje.
No, prebrali smo:
http://www.european-patent-office.org/l...
In seveda
http://www.uil-sipo.si/JM_0302.pdf
Oba dokumenta jasno kazeta, da imajo patentni preizkusevalci navodila, da morajo softverske patente podeljevati.
Maria: strinjam se, da ne bom uporabil nobenega znanja, ki obstaja v patentnih zbirkah, ce se ti strinjas, da ne bos nikoli uporabila nobenega znanja, ki ga v patentnih zbirkah NI (npr. recepta za kokosjo juho, slovenske abecede, zemljevida Ljubljane in trigonometricnih funkcij). To je vsekakor "fair", ni pa prevec smiselno.
Ne razumem, kaj hoces s tem povedati. Da so tisti, ki patentnim uradom podarijo doloceno vsoto denarja, priviligirani in lahko znanje v tistih zbirkah uporabljajo? A ni _bistven namen_ patentnega sistema napredek druzbe? Ce drzava tak sistem vzpostavi, tega zagotovo ne naredi zato, da bodo patentni uradniki imeli sluzbo, ali pa da bo s tem ustanovila nek ceh tistih, ki bodo znotraj tega ceha lahko izmenjevali tehnicne inovacije pod dolocenimi pogoji, ker to lahko naredijo ljudje tudi sami. Drzava regulativo ustvari zato, da ima od tega druzba korist.
Vsekakor do danes nisi pokazala niti ene potencialne koristi, ki je brez patentnega sistema na podrocju IT ne bi imeli.
No, prebrali smo:
http://www.european-patent-office.org/l...
In seveda
http://www.uil-sipo.si/JM_0302.pdf
Oba dokumenta jasno kazeta, da imajo patentni preizkusevalci navodila, da morajo softverske patente podeljevati.
Maria: strinjam se, da ne bom uporabil nobenega znanja, ki obstaja v patentnih zbirkah, ce se ti strinjas, da ne bos nikoli uporabila nobenega znanja, ki ga v patentnih zbirkah NI (npr. recepta za kokosjo juho, slovenske abecede, zemljevida Ljubljane in trigonometricnih funkcij). To je vsekakor "fair", ni pa prevec smiselno.
Ne razumem, kaj hoces s tem povedati. Da so tisti, ki patentnim uradom podarijo doloceno vsoto denarja, priviligirani in lahko znanje v tistih zbirkah uporabljajo? A ni _bistven namen_ patentnega sistema napredek druzbe? Ce drzava tak sistem vzpostavi, tega zagotovo ne naredi zato, da bodo patentni uradniki imeli sluzbo, ali pa da bo s tem ustanovila nek ceh tistih, ki bodo znotraj tega ceha lahko izmenjevali tehnicne inovacije pod dolocenimi pogoji, ker to lahko naredijo ljudje tudi sami. Drzava regulativo ustvari zato, da ima od tega druzba korist.
Vsekakor do danes nisi pokazala niti ene potencialne koristi, ki je brez patentnega sistema na podrocju IT ne bi imeli.
_sem_ ::
Dr. Pretnar v današnjem Delu vehementno brani svoje pravniško birokratske pozicije...
http://www.delo.si/index.php?sv_path=43...
Ima smolo, da se je njegovo pisanje znašlo prav na strani, ki pretežno slavi nedavno dobljeno bitko v evropskem parlamentu
. Ne glede na to, da je proti glasovala tudi večina zagovornikov Direktive (ker so se ustrašili "grozečih" amandmajev), je očitno, da argumenti kapitala, patentnih pravnikov in tehnokracije poslancev niso prepričali.
Da poslanci direktive niso potrdili z omenjenimi amandmaji, po drugi strani kaže, da tudi niso neskončno naklonjeni protiprogramskopatentni strani. Kar precej očitno je, da sta prisotni dve strani, ki imata vsaka svoja stališča in argumente, ki so tako daleč narazen, da bi se usklajevanje direktive z amandmaji znalo končati slabo. Kje postavit mejo patentiranja je politično vprašanje (vezano na prednosti in slabosti patentnega sistema in drugih načinov varstva intelektualne lastnine), šele potem se ima smisel ukvarjat s podrobnostmi. Pomembna razlika med enimi in drugimi je, da FFII to lepo pove, druga stran z dr. Pretnarjem vred pa ves čas zamegljuje.
Se kar strinjam, da bi moralo vodstvo in UO EPO leteti. Kar počnejo, je precej neodgovorno. Sprejemajo prijave za patente s pomanjkljivo pravno podlago, zanje kasirajo pristojbine, pri tem dobro vedo, da na sodišču "še" ne zdržijo. Nekako tako kot da bi na upravni enoti izdajali gradbena dovoljenja za hiše na zemljišču parka, mestnemu svetu pa priporočili, naj ga kmalu prekvalificira v zazidljivo (se dogaja tudi pri nas
). Seveda s takim početjem spodbujajo apetite kapitala...
Dr. Pretnar bi lahko vedel, da po patentnih uradih po svetu in seveda tudi pri nas hodijo ljudje, ki bi radi monopolizirali vse živo, ne glede na to, ali je to pošteno in zakonito ali ne. Delitev monopolov je problematična zadeva. Enemu Janezku bi programski patent mogoče odebelil denarnico, ampak na globalni softverski sceni bi od softverskih patentov (pa kakor koli se jih že kliče) največ imeli tisti, ki so že de facto monopolisti... Monopol za zaščito monopola... Veliko Janezkov bi jih namreč tudi dobilo po nosu, še zlasti, če bi jim malo preveč dobro šlo... Še več Janezkov pa bi softver plačevalo dražje kot brez patentov...
Dr. Pretnar bi lahko malo razglabljal tudi o tem, za čigave interese se zavzema on sam
. Nič kaj ne kaže, da bi se dobro spoznal na informatike in programerje ter njihove interese.
Najbolj velja dr. Pretnarju zameriti stališče, da se patentnopravni strokovnjaki smejo vmešavati na področje informatike, informatiki in programerji pa nikakor ne v patentno pravo. Nasprotno, menim, da se imajo informatiki pravico ščititi pred samovoljnim vmešavanjem arogantnih patentnih pravnikov v informatiko, čeprav je potrebno pri tem včasih "pisati brezvezne amandmaje". Za pravnega strokovnjaka njegovega položaja je sprenevedanje glede nujnosti razmejitve in koristnosti direktive precej pod nivojem - direktivo bi radi tudi nasprotniki Direktive, vendar z drugačno razmejitvijo kot on.
Kot velik strokovnjak za patente naj se rajši začne ukvarjati s krizo patentnega sistema, ki se je izpostavila ob njegovem trčenju z informatiko (problem eksaktnosti definicije na "mehkih" področjih in pomanjkljivega preizkušanja, posledična inflacija nekvalitetnih patentov za že znane stvari ali z zanemarljivim tehničnim prispevkom, problem težavnosti iskanja številnih potencialnih kršitev, previsoki stroški prijavljanja, nesramno visoki stroški sodnega reševanja sporov, netransparentnost licenciranja patentov, patentno izsiljevanje, razraščanje pravniških firm, ki zbirajo patentne portfelje, nič ne inovirajo, tudi ne tržijo tehnologij, ampak le tožarijo potencialne kršitelje... in druge stvari, ki povzročajo, da patenti dušijo inovacijsko okolje, namesto da bi ga spodbujali).
LP, Sem
P.S.: Ne vem zakaj se ljudje tule še vedno ukvarjajo s slavnim "as such" - sem mislil, da je že vsem jasno, da si tu vsak izbere tisto interpretacijo, ki mu je bolj všeč. V direktivi je bilo seveda zamišljeno, da programa ne moreš patentirat kot takega (t.j., zapečeš na CD in ga prineseš na urad, tako kot za avtorske pravice), ampak se moraš še majčkeno potrudit in spacat nekaj zahtevkov, v čem naj bi se tvoj program posebej odlikoval. Zamegljevalci so za "rajo" seveda najprej slovesno oznanili, da patentiranje programov na podlagi direktive ne bo mogoče, potem pa nadaljevali s floskulami...
http://www.delo.si/index.php?sv_path=43...
Ima smolo, da se je njegovo pisanje znašlo prav na strani, ki pretežno slavi nedavno dobljeno bitko v evropskem parlamentu
. Ne glede na to, da je proti glasovala tudi večina zagovornikov Direktive (ker so se ustrašili "grozečih" amandmajev), je očitno, da argumenti kapitala, patentnih pravnikov in tehnokracije poslancev niso prepričali. Da poslanci direktive niso potrdili z omenjenimi amandmaji, po drugi strani kaže, da tudi niso neskončno naklonjeni protiprogramskopatentni strani. Kar precej očitno je, da sta prisotni dve strani, ki imata vsaka svoja stališča in argumente, ki so tako daleč narazen, da bi se usklajevanje direktive z amandmaji znalo končati slabo. Kje postavit mejo patentiranja je politično vprašanje (vezano na prednosti in slabosti patentnega sistema in drugih načinov varstva intelektualne lastnine), šele potem se ima smisel ukvarjat s podrobnostmi. Pomembna razlika med enimi in drugimi je, da FFII to lepo pove, druga stran z dr. Pretnarjem vred pa ves čas zamegljuje.
Se kar strinjam, da bi moralo vodstvo in UO EPO leteti. Kar počnejo, je precej neodgovorno. Sprejemajo prijave za patente s pomanjkljivo pravno podlago, zanje kasirajo pristojbine, pri tem dobro vedo, da na sodišču "še" ne zdržijo. Nekako tako kot da bi na upravni enoti izdajali gradbena dovoljenja za hiše na zemljišču parka, mestnemu svetu pa priporočili, naj ga kmalu prekvalificira v zazidljivo (se dogaja tudi pri nas
). Seveda s takim početjem spodbujajo apetite kapitala...Dr. Pretnar bi lahko vedel, da po patentnih uradih po svetu in seveda tudi pri nas hodijo ljudje, ki bi radi monopolizirali vse živo, ne glede na to, ali je to pošteno in zakonito ali ne. Delitev monopolov je problematična zadeva. Enemu Janezku bi programski patent mogoče odebelil denarnico, ampak na globalni softverski sceni bi od softverskih patentov (pa kakor koli se jih že kliče) največ imeli tisti, ki so že de facto monopolisti... Monopol za zaščito monopola... Veliko Janezkov bi jih namreč tudi dobilo po nosu, še zlasti, če bi jim malo preveč dobro šlo... Še več Janezkov pa bi softver plačevalo dražje kot brez patentov...
Dr. Pretnar bi lahko malo razglabljal tudi o tem, za čigave interese se zavzema on sam
. Nič kaj ne kaže, da bi se dobro spoznal na informatike in programerje ter njihove interese. Najbolj velja dr. Pretnarju zameriti stališče, da se patentnopravni strokovnjaki smejo vmešavati na področje informatike, informatiki in programerji pa nikakor ne v patentno pravo. Nasprotno, menim, da se imajo informatiki pravico ščititi pred samovoljnim vmešavanjem arogantnih patentnih pravnikov v informatiko, čeprav je potrebno pri tem včasih "pisati brezvezne amandmaje". Za pravnega strokovnjaka njegovega položaja je sprenevedanje glede nujnosti razmejitve in koristnosti direktive precej pod nivojem - direktivo bi radi tudi nasprotniki Direktive, vendar z drugačno razmejitvijo kot on.
Kot velik strokovnjak za patente naj se rajši začne ukvarjati s krizo patentnega sistema, ki se je izpostavila ob njegovem trčenju z informatiko (problem eksaktnosti definicije na "mehkih" področjih in pomanjkljivega preizkušanja, posledična inflacija nekvalitetnih patentov za že znane stvari ali z zanemarljivim tehničnim prispevkom, problem težavnosti iskanja številnih potencialnih kršitev, previsoki stroški prijavljanja, nesramno visoki stroški sodnega reševanja sporov, netransparentnost licenciranja patentov, patentno izsiljevanje, razraščanje pravniških firm, ki zbirajo patentne portfelje, nič ne inovirajo, tudi ne tržijo tehnologij, ampak le tožarijo potencialne kršitelje... in druge stvari, ki povzročajo, da patenti dušijo inovacijsko okolje, namesto da bi ga spodbujali).
LP, Sem
P.S.: Ne vem zakaj se ljudje tule še vedno ukvarjajo s slavnim "as such" - sem mislil, da je že vsem jasno, da si tu vsak izbere tisto interpretacijo, ki mu je bolj všeč. V direktivi je bilo seveda zamišljeno, da programa ne moreš patentirat kot takega (t.j., zapečeš na CD in ga prineseš na urad, tako kot za avtorske pravice), ampak se moraš še majčkeno potrudit in spacat nekaj zahtevkov, v čem naj bi se tvoj program posebej odlikoval. Zamegljevalci so za "rajo" seveda najprej slovesno oznanili, da patentiranje programov na podlagi direktive ne bo mogoče, potem pa nadaljevali s floskulami...
Brane2 ::
Se strinjam. Lahko postaviš takšno zahtevo. Vendar boš potem moral sprejeti tudi zahtevo, da nikakršnega znanja, ki je objavljeno v patentih ali je posledica dela za patente, tako direktno kot posredno, ne boš smel in ne boš uporabljal. Fair enough?
Not fair enough. S tem bi v bistvu dosegel, da bi patetne omejitve zate veljale, kot da bi tudi sam priznaval softverske patente. Če patentiranih stvari ne smeš uporabljati (brez dovoljenja lastnika patenta) potem tovrstno početje priznavaš.
Če pa softveerskih patentov ne priznavaš, to pomeni da se po eni strani ne oziraš na tovsrtne patente, po drugi pa tudi sam ne patentiraš takih stvari. To je že bolj fair enough IMHO.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Maria ::
jype
> strinjam se, da ne bom uporabil nobenega znanja, ki obstaja v patentnih zbirkah, ce se ti strinjas, da ne bos nikoli uporabila nobenega znanja, ki ga v patentnih zbirkah NI (npr. recepta za kokosjo juho, slovenske abecede, zemljevida Ljubljane in trigonometricnih funkcij). To je vsekakor "fair", ni pa prevec smiselno.
Ljudje, ki ustvarjajo znanje, niso vedno pripravljeni to znanje deliti naokoli zastonj in komurkoli. Zato je dogovor, da ga delijo pod določenimi pogoji. So pa ljudje, ki sledijo ustvarjenemu znanju in na podlagi le tega služijo. Ti so to pripravljeni početi vedno in povsod. In hkrati vse prepričevati, da je to najbolj normalno početje.
Tu je dilema (na to je opozoril že Thomas) in dokler ne razčistiš te dileme, je vse ostalo nepomemebno.
So pa ljudje, ki so vedno pripravljeni vse deliti naokoli in to tudi počnejo. Pri tem jih nihče neovira. Njihova pozicija je povsem legitimna.
Maria
> strinjam se, da ne bom uporabil nobenega znanja, ki obstaja v patentnih zbirkah, ce se ti strinjas, da ne bos nikoli uporabila nobenega znanja, ki ga v patentnih zbirkah NI (npr. recepta za kokosjo juho, slovenske abecede, zemljevida Ljubljane in trigonometricnih funkcij). To je vsekakor "fair", ni pa prevec smiselno.
Ljudje, ki ustvarjajo znanje, niso vedno pripravljeni to znanje deliti naokoli zastonj in komurkoli. Zato je dogovor, da ga delijo pod določenimi pogoji. So pa ljudje, ki sledijo ustvarjenemu znanju in na podlagi le tega služijo. Ti so to pripravljeni početi vedno in povsod. In hkrati vse prepričevati, da je to najbolj normalno početje.
Tu je dilema (na to je opozoril že Thomas) in dokler ne razčistiš te dileme, je vse ostalo nepomemebno.
So pa ljudje, ki so vedno pripravljeni vse deliti naokoli in to tudi počnejo. Pri tem jih nihče neovira. Njihova pozicija je povsem legitimna.
Maria
Maria ::
jype
> Vsekakor do danes nisi pokazala niti ene potencialne koristi, ki je brez patentnega sistema na podrocju IT ne bi imeli.
Dvoklik je doprinos, ki se je prvič pojavil v patentu in ga danes koristijo vsi (no vsaj 80 % uporabnikov računalnikov), prav tako zavihki, ki jih Firefox veselo uporablja.
Maria
> Vsekakor do danes nisi pokazala niti ene potencialne koristi, ki je brez patentnega sistema na podrocju IT ne bi imeli.
Dvoklik je doprinos, ki se je prvič pojavil v patentu in ga danes koristijo vsi (no vsaj 80 % uporabnikov računalnikov), prav tako zavihki, ki jih Firefox veselo uporablja.
Maria
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Maria ()
Brane2 ::
To še ne pomeni, da jih brez patenta ne bi bilo.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Maria ::
Če čebula ne bi imela na začetku če, bi bila samo bula.
Maria
Maria
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Maria ()
Brane2 ::
Maš to pod kako patentno prijavo ali mi ta kos znanja podarjaš ?
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
jype ::
Maria: i've done my homework. Poznam patente, skupaj z zahtevki in spremnim besedilom, vendar jih nimam pri roki. Kot strokovnjak s podrocja vem, da je obstajal prior art za oba patenta, ki ju omenjas. Poznam se kakih 1000 patentov, ki sem jih predelal v dveh letih odkar se z direktivo ubadam, ki imajo popolnoma enak problem.
Zdaj pa se ti naredi domaco nalogo in povej, kaksen smisel ima tak patentni sistem?
Podeljevanje pravic, ki posegajo v pravice, ki izhajajo iz avtorstva, mora biti izredno premisljeno.
Maria: pozabila si odgovoriti na vsa bistvena vprasanja:
- zakaj je tak patentni sistem smiseln in kaj so njegove koristi
- zakaj vsi patentni pravniki (vkljucno s tabo) trdijo, da softverski patenti niso mozni, ce lahko vsak kompetenten informatik najde vec kot 30.000 takih patentov pri EPO
Pa se zate:
- zakaj pravico do monopola nad idejo smatras kot naravno pravico, ce je to pravica, ki jo drzava podeli za dosego tocno dolocenega efekta, pod tocno dolocenimi pogoji in v tocno dolocenih okoliscinah, ki eksplicitno izkljucujejo matematicne znanosti (in racunalniske programe, ki so del matematicnih znanosti)?
Ocitno nisi sposobna voditi argumentirane razprave. Do zdaj se nisi pokazala pripravljenosti na dialog, temvec opletas s pavsalnimi argumenti (podobno kot to pocne dr. Pretnar, na primer).
Pa ker sem dobrega srca:
Maria> "Dvoklik je doprinos, ki se je prvič pojavil v patentu in ga danes koristijo vsi (no vsaj 80 % uporabnikov računalnikov), prav tako zavihki, ki jih Firefox veselo uporablja."
Prosim, da dokazes, da se pred "July 12, 2002", ko je bil vlozen patent za " Time based hardware button for application launch", ki funkcionalno opisuje dvojni klik, ta nacin interakcije z uporabnikom ni (javno) uporabljal nikjer. Tezka bo, glede na to da je prvi postopek, ki ustreza opisu, starejsi od prvega osebnega racunalnika (PARCov prototip graficnega uporabniskega vmesnika je tako funkcionalnost ze omogocal, predvsem zato, ker je trivialna za implementacijo, prakticna in ocitna vsakemu programerju).
Skratka, you're full of bullshit.
Zdaj pa se ti naredi domaco nalogo in povej, kaksen smisel ima tak patentni sistem?
Podeljevanje pravic, ki posegajo v pravice, ki izhajajo iz avtorstva, mora biti izredno premisljeno.
Maria: pozabila si odgovoriti na vsa bistvena vprasanja:
- zakaj je tak patentni sistem smiseln in kaj so njegove koristi
- zakaj vsi patentni pravniki (vkljucno s tabo) trdijo, da softverski patenti niso mozni, ce lahko vsak kompetenten informatik najde vec kot 30.000 takih patentov pri EPO
Pa se zate:
- zakaj pravico do monopola nad idejo smatras kot naravno pravico, ce je to pravica, ki jo drzava podeli za dosego tocno dolocenega efekta, pod tocno dolocenimi pogoji in v tocno dolocenih okoliscinah, ki eksplicitno izkljucujejo matematicne znanosti (in racunalniske programe, ki so del matematicnih znanosti)?
Ocitno nisi sposobna voditi argumentirane razprave. Do zdaj se nisi pokazala pripravljenosti na dialog, temvec opletas s pavsalnimi argumenti (podobno kot to pocne dr. Pretnar, na primer).
Pa ker sem dobrega srca:
Maria> "Dvoklik je doprinos, ki se je prvič pojavil v patentu in ga danes koristijo vsi (no vsaj 80 % uporabnikov računalnikov), prav tako zavihki, ki jih Firefox veselo uporablja."
Prosim, da dokazes, da se pred "July 12, 2002", ko je bil vlozen patent za " Time based hardware button for application launch", ki funkcionalno opisuje dvojni klik, ta nacin interakcije z uporabnikom ni (javno) uporabljal nikjer. Tezka bo, glede na to da je prvi postopek, ki ustreza opisu, starejsi od prvega osebnega racunalnika (PARCov prototip graficnega uporabniskega vmesnika je tako funkcionalnost ze omogocal, predvsem zato, ker je trivialna za implementacijo, prakticna in ocitna vsakemu programerju).
Skratka, you're full of bullshit.
jype ::
Madonca sem dobra dusca.
Adobe je vlozil patent za tabe leta 1995, dobil pa ga je 2001.
Menlo Corporation je leta 1984 na trg postavila svojo aplikacijo InSearch, ki je implementirala tocno to, kar EP689133 opisuje.
Maria: se vedno si full of bullshit.
Zelo zelo vesel bom, ce mi dokazes, da se motim.
Adobe je vlozil patent za tabe leta 1995, dobil pa ga je 2001.
Menlo Corporation je leta 1984 na trg postavila svojo aplikacijo InSearch, ki je implementirala tocno to, kar EP689133 opisuje.
Maria: se vedno si full of bullshit.
Zelo zelo vesel bom, ce mi dokazes, da se motim.
MrStein ::
Jaz (in milijon drugih) pa sem krepko pred 2002 imel "limited resource device" ki se je drugače odzival, odvisno če si gumb pritisnil kratko ali dlje. (navadna zapestna ura)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | "Tole tu je kot v kriminalki" (INTA predlagala zavrnitev ACTE) (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Avtorsko pravo | 44098 (39987) | bluefish |
| » | Patenti programske opreme ? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Problemi človeštva | 10389 (7430) | Gandalfar |
| » | Svet ministrov sprejel sporno direktivo o programskih patentih (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 13287 (10907) | Thomas |
| » | Evropska komisija znova ignorira parlament glede direktive o programskih patentih (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 14982 (12258) | Jux |
| » | Alarm: nam bo vstop v EU prinesel programske patente? (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 10267 (10267) | krho |