Padec direktive o patentiranju softwara

jype

> Maria: i've done my homework.

Če bi bilo to res, me ne bi spraševal stvari o katerih sem govorila tu na ST že nekajkrat. Če ti karkoli v teh argumentih ni všeč oz. se misliš, da ne držijo, povej. Ne pa vedno znova zahtevati, da ti vedno znova razlagam iste stvari.

O smiselnosti in korekcijah patentnega sistema sem prav tako govorila tu na ST. Mislim, da edina s konkretnim predlogom. Toliko o mojih argumentih.

Maria.

p.s. Brane2, tebi se marsikaj marsikdaj zdi. In največkrat niti ne 100 %.

Maria: o ja, pa sem. Ce bi jo tudi ti, ne bi govorila blesarij, kot je npr.

"Dvoklik je doprinos, ki se je prvič pojavil v patentu in ga danes koristijo vsi (no vsaj 80 % uporabnikov računalnikov), prav tako zavihki, ki jih Firefox veselo uporablja."

Kako lahko kaj takega reces? Si mar resno mozgansko poskodovana? Mar res verjames v to svojo trditev? Si sploh kdaj prebrala karkoli v zvezi s tem? Kako lahko sploh govoris o problematiki, ce ti ocitno niso poznana niti najosnovnejsa dejstva?

Pa se kopica drugih trditev je, s katerimi se ne strinjam, ker so preprosto napacne.

Da sem sam bolj posten pri upostevanju intelektualne lastnine kot si sama, pa ne dvomim: s takim jeguljastim pristopom, kot ga obicajno uporablja Thomas, itak vedno lahko pocnes vse in nikoli za nic ne odgovarjas.

7 postov nazaj sem poslal tole dvoje:

=====================================================================
Pa ker sem dobrega srca:

Maria> "Dvoklik je doprinos, ki se je prvič pojavil v patentu in ga danes koristijo vsi (no vsaj 80 % uporabnikov računalnikov), prav tako zavihki, ki jih Firefox veselo uporablja."

Prosim, da dokazes, da se pred "July 12, 2002", ko je bil vlozen patent za " Time based hardware button for application launch", ki funkcionalno opisuje dvojni klik, ta nacin interakcije z uporabnikom ni (javno) uporabljal nikjer. Tezka bo, glede na to da je prvi postopek, ki ustreza opisu, starejsi od prvega osebnega racunalnika (PARCov prototip graficnega uporabniskega vmesnika je tako funkcionalnost ze omogocal, predvsem zato, ker je trivialna za implementacijo, prakticna in ocitna vsakemu programerju).

Skratka, you're full of bullshit.
=====================================================================
Madonca sem dobra dusca.

Adobe je vlozil patent za tabe leta 1995, dobil pa ga je 2001.

Menlo Corporation je leta 1984 na trg postavila svojo aplikacijo InSearch, ki je implementirala tocno to, kar EP689133 opisuje.

Maria: se vedno si full of bullshit.

Zelo zelo vesel bom, ce mi dokazes, da se motim.
=====================================================================


Torej, v tvoji trditvi ne drzi:
- Dvoklik je doprinos, ki se je prvič pojavil v patentu
- prav tako zavihki

Prvic sta se postopka pojavila ze _bistveno_ prej. Brez resnega truda sem nasel prior art, ki ga patentni uradi niso, zakaj niso zdaj sploh ni pomembno.

Torej? Mozganska okvara? Kaj drugega?

"Dvoklik je doprinos, ki se je prvič pojavil v patentu..."

Mogoče pa je mislila kateri drugi patent, ne pa MS-ov iz 2002. Maria, prosim razčisti.

Drugače pa, Amiga je prišla na trg leta 1985 in valda, da je imela dvoklik.

Daedalus

Link na Wikipediji se konča v slepi ulici. Je to dokaz?

Ali smo na nivoju Braneta2, ki baje nekaj ve?

Maria

MrStein

Vprašaj Daedalusa, kaj je našel med prioritetami.

Maria

p.s. Dajte fantje, malo se zresnite in ne bodite tako šlampasti.

Ali smo na nivoju Braneta2, ki baje nekaj ve?

Mogoče pa se boste morali za ta nivo še malo potruditi.

Za Atarija, Amigo in še pred tem Sinclairjeve stroje sem bill kar znan serviser še v srednji šoli, Te stroje sem poznal v dušo in zanje sem imel kompletno serisno dokumentacijo, ki sem jo dostikrat dobil od uradno požgnanih serviserjev, ki so mi prinašali stroje v popravilo.

Za Atarija sem naredil kar nekaj dodatkov, Sinclairjev QL pa je bil moja najljubša izbira. Zanj sem recimo naredil kompleten vmesnik za miško, ki je počel skorajda vse sam in je kar najmanj obremenjeval CPU. Stvar je bila narejena povsem po moji zamisli, zlotana iz kupa enoastavnih logičnih čipov serije 74xx in povezana z lakirano žico iz odvrženega transformatorja (ala wirewrap- samo da gre tu namesto wrapa za lotanje).

Sem verjetno prvi, če ne edini tip v Sloveniji, ki je imel na Atariju ST multisync barvni monitor v domači predelavi, ko teh še na trgu praktičn ni bilo.

Na Ataiju sem poganjal kupe programov in kar nekaj časa zelo resno uporabljal stroj, med drugim tudi za risanje tiskanih vezij. še danes imam nekje na diskeah verjetno programe za STja, mogoče bi pa tudi kje v garaži lahko izkopal kak stroj, vendar bi bilo za poskus potrebno kar nekaj dela (iskanje primernega monitorja, miške, napajalnikov itd), zato tega nisem šel takoj probat.

Kar se dvoklika tiče, sem skoraj gotov, da sem ga uporabljal, ne morem s epa spomniti konkretnega menija v ST DOSu, kjer je bil potreben.
Spomnim se občutka pri dvokliku na Atarijevo miško in da sem zaradi tega občutka kupoval uvožene miške drugih proizvajalcev, ki sem jih prodajal profi strankam (glasbeniki itd).

Zato sem torej navedel, da "nisem 100% prepričan" in na teh osnovah stoji ta izjava.

Maria, nisem niti pod razno strokovnjak na tem področju, tako da ne bom trdil, da imam prav. Vseeno pa če uporabiš google, boš ugotovila, da ni Wikipedia edina, ki omenja InternetWorks kot prvi browser, ki je uporabil tabe. Tako da glede tega bom kar lepo počakal, da mi ti dokažeš, da nimam prav. Uporabi google in svoje znanje ter vire informacij, ki do verjetno precej boljši od mojih.

Glede dvoklika pa - prioritete? Msiliš s tem povezane patente na strani, kjer je opisan patent? Pa če maš protidokaz - nalepi sem. A je tako težko?

MrStein

Poznaš tole

> CROSS-REFERENCE TO RELATED APPLICATION

This application is a continuation of U.S. application Ser. No. 09/226,031, filed Jan. 5, 1999 now abandoned. The entire subject matter of U.S. application Ser. No. 09/226,031 is specifically incorporated herein by reference.

in to

> This application is a continuation-in-part of my copening application entitled "Computer Keyboards With Few Keys Designating Hundreds of Functions" filed Jan. 21, 1983-Ser. No. 459,998

Maria

Daj še objavi patent za zavihke... In prav tako za tabbed browsing (ni enako zavihkom). Jaz sem ti posredoval svoje informacije, kolikor jih pač premorem in enako pričakujem tudi od tebe Maria.

Brane2

Vse svoje trditve dokažem, če želim z njimi nekaj doseči.

Glede dvoklika.

Ponovno pišeš: če je res .... Se ti ne zdi, da v trditvenem dokazu ne more biti, če je res?


Daedalus

Ti želiš pri zavihkih nekaj dokazati, zato ti objavi. Ne bom podpirala tvoje lenobe.

Maria

Vse svoje trditve dokažem, če želim z njimi nekaj doseči.


Torej tu ne dokazuješ vseh svojih trditev ?

Prej si namreč napisala:


Tu je isto: postaviš trditev in jo dokažeš.


To sem razumel kot kritiko folka, ki svojih trditev tu ne dokazuje.


Kot razumem zgoraj citirano izjavo, to tvoje praivlo ne velja zate.

Vsaj ne, ko s tem nisi želela "ničesar doseči"...

Tako nekako ?

Ko tebi želim kaj dokazati, to dokažem s citati, linki in izpeljavami. Je pa res, da imam z dojemanjem na drugi strani kar nekaj problemov.

Kot jih ima Jure Koren z dojemanjem odgovorov dr. Pretnarja v Delu. Ker še kar naprej trdi stvari, ki preprosto ne držijo. In res, postavlja se vprašanje, katere interese zastopa?

Maria

"This application is a continuation of U.S. application Ser. No. 09/226,031, filed Jan. 5, 1999 now abandoned. The entire subject matter of U.S. application Ser. No. 09/226,031 is specifically incorporated herein by reference."

Maria: torej ce napisem "to je nadaljevanje US patenta stevilka 1" imam prednostno pravico do prakticno vsega, kar je bilo objavljeno v patentni zbirki USPTO? Seveda ne. Preberi si prosim zahtevke omenjene prijave, da ti bo jasno, da "dvoklik" tam notri ni omenjen.

Hvala.

Maria: pozabila si odgovoriti na bistvena vprasanja:
- zakaj je tak patentni sistem smiseln in kaj so njegove koristi
- zakaj vecina patentnih pravnikov (plus ti) trdijo, da softverski patenti niso mozni, ce lahko vsak kompetenten informatik najde vec kot 30.000 takih patentov pri EPO in ce lahko vsak pismen clovek prebere navodila za patentne preizkusevalce EPO, kjer je opisano, kako se podeljuje softverske patente

"Dvoklik je doprinos, ki se je prvič pojavil v patentu in..."
Aha, dokaz... Kje je ? Ga je kdo videl ? Za kateri patent sploh gre ? Kje je dokaz, da pred njim ni bilo dvoklika ?

"Ko tebi želim kaj dokazati, to dokažem s citati, linki in izpeljavami."
A meni pa ne ?

Torej : "U.S. application Ser. No. 09/226,031, filed Jan. 5, 1999"
Kje se to da videt ? Jaz ne najdem. A to omenja dvoklik ? Sicer pa je leto 1999 malo pozno, a ne ? Tak 15 let prepozno.

This application is a continuation-in-part of my copening application entitled "Computer Keyboards With Few Keys Designating Hundreds of Functions" filed Jan. 21, 1983-Ser. No. 459,998
To je iz patenta US 4,549,279 : Single hand, single finger stroke alphameric data processing keyboard system, ki nima veze ne z dvoklikom, ne z miškami.
Omenja pa patent US 4,547,860 : Computer keyboards with few keys designating hundreds of functions ki spet nima veze z miškami ali dvoklikom.

Torej, gospa. Čakamo na dokaze.

Brane2

> Vse svoje trditve dokažem, če želim z njimi nekaj doseči.


Torej tu ne dokazuješ vseh svojih trditev ?

Prej si namreč napisala:


Tu je isto: postaviš trditev in jo dokažeš.


To sem razumel kot kritiko folka, ki svojih trditev tu ne dokazuje.


Kot razumem zgoraj citirano izjavo, to tvoje praivlo ne velja zate.

Navedla sem primer, ko svoje trditve nisem podkrepila z dokazom. Pa je trditev vseeno bila postavljena.
So pa trditve, ki jih želim dokazati, ker želim argumentirati svoja stališča. V relaciji do tebe mi ni bilo potrebno ničesar argumentirati, ker so tvoja izhodišča neargumentirana (glej verjetno, baje, če je res...) in jih ne morem apriori sprejeti kot veljavna izhodišča.

Maria

Daedalus

> Kako smo arogantni Jaz sem svoje gradivo, ki sem ga včeraj nabrskal dal na razpolago. Zdaj pa čakam, da mi ti dokažeš svojo trditev o zavihkih. Razumeš? In ne igrat neke vzvišene arogance proti meni. Ker se tako ne debatira. Razen če si kaka uradnica na kakem GZS in drugače kot tako "debatirat" ne znaš.

O zavihkih sem v eni temi na ST že diskutirala in smo prišli do nekaterih zaključkov. Ker je škoda časa, da pričnemo od začetka, si preberi, kaj je tam zapisano in nadaljuj od tam kjer smo končali. Samo to želim.

To ni aroganca, to je racionalnost. Ker bi lahko drugače določeno temo pričeli vsakih 14 dni vedno znova.

Maria

jype

Tole je tisto kar dr. Pretnar pove:

V intervjuju časnika Delo z zgornjim naslovom na dan 1. julij 2005 je Jure Koren izrekel vrsto netočnosti in nesmislov. Omejujem se le na tiste, ki najbolj bodejo v oči.
1. Koren pravi, da se Iniciativa programski patenti zavzema za takšna dopolnila besedila evropske direktive, ki naj bi »preprečila možnost patentiranja abstraktnih rešitev.« Nikjer na svetu ni nikoli bilo in tudi ne bo mogoče patentirati abstraktnih rešitev, brez ozira na področje tehnike. Temeljno pravilo patentnega prava (ki se ga, jasno, direktiva sploh ne dotika) je, da se patent lahko podeli izključno za izum, ki je industrijsko uporabljiv – in abstraktne rešitve (najmanj) tega pogoja ne izpolnjujejo.
2. Koren meni, da je bolje, da direktiva ni sprejeta, ker »trenutne zakonodaje v večini držav članic EU ne dovoljujejo patentiranja računalniške opreme. Direktiva pa državam članicam naroča, naj v zakonodajo uvedejo prakso Evropskega patentnega urada (EPO), ki že podeljuje patente za računalniške programe.« Prav vse države članice EU imajo v tem delu patentne zakonodaje identične določbe kot jih vsebuje Evropska patentna konvencija (EPK), ki v 52. členu izrecno prepoveduje patente za računalniške programe kot takšne. Enotnost nacionalne zakonodaje v državah članicah EU z EPK je logična, saj vsak Evropski patent velja (v točno takšni obliki, v kakršni je podeljen) v katerikoli državi članici EU (in tudi Švici itd), ki jo imetnik patenta izbere. Vsak Evropski patent je nato avtomatsko veljaven v okviru nacionalne zakonodaje izbrane države. Torej Koren preprosto pripoveduje patentnopravne nesmisle. In naprej: kolikor direktiva ne bo sprejeta, bo formalnopravno teoretično možno, da EPO, ki ni institucija EU, eventuelno spremeni 52. člen EPK in uveljavi ameriško-japonsko prakso podeljevanja patentov tudi za programe kot takšne. Koren se torej zavzema za zavrnitev direktive in s tem za možnost, da se lahko potem zgodi natanko tisto, proti čemur se bori.
3. Koren pogumno trdi, da je EPO doslej podelil naravnost neverjetno število 30.000 (tridesettisoč!) »dvomljivih« patentov s področja računalniško izvedenih izumov. Če ima Koren prav, je pri tako nezaslišanem početju vsekakor potrebno celotno vodstvo in Upravni Odbor EPO (v katerem sedijo več ali manj vsi direktorji nacionalnih patentnih uradov držav članic) takoj in nemudoma odstaviti, morda EPO celo ukiniti in odpustiti cca. 6.000 strokovnjakov, ki tam delajo…
Sicer pa Koren na tem mestu kot »napačen« patent navaja tudi slovenski patent za iskanje po zbirki dokumentov, ki je sestavljen iz računalnika in programa (pat. št. SI 21285). Slovenski patent seveda ni isto kot Evropski patent z veljavnostjo v Sloveniji. Zaradi procesne specifičnosti slovenskega zakona o industrijski lastnini navedeni Slovenski patent (v nasprotju z Evropskim patentom) še ni bil vsebinsko preizkušen. Dokler takšen preizkus ni opravljen, je (katerikoli) Slovenski patent dejansko dvomljiv (in ga zato po zakonu tudi ni mogoče uveljavljati proti morebitnim kršiteljem). Zato je omemba tega patenta s strani Korena zavajajoče in pravno nedopustno početje.
S povsem drugega zornega kota pa je citirani slovenski patent dobrodošel dokaz (ki ga potrjujejo moje vsakodnevne izkušnje), da v Sloveniji mnogi posamezniki in mala podjetja želijo pridobiti patente za varstvo svojih računalniških izumov, da, celo izumov, ki so res zgolj računalniški programi kot takšni (slednji še zlasti po sprejetju sporne direktive ne bodo mogli biti patentirani). Za čigave interese se torej Koren sploh zavzema?
4. Koren pravi, da imajo nasprotniki direktive izdelano precej obsežno pravno mnenje …« kjer je dokazano, da sta računalniško izveden izum in računalniški program s stališča informacijske znanosti – in v nasprotju s pravnimi pogledi – ista stvar.« Če pustim ob strani protislovje, da obsežno pravno mnenje dokazuje nekaj, kar je v nasprotju s pravnimi pogledi, se bom v tem oziru z Korenom strinjal. On je programer in strokovnjak na področju informacijskih znanosti, jaz pa ne (mimogrede, za svojo diplomo sem uporabil računalnik in spisal dva programčka v Fortranu).
Toda takoj nato mi Koren (prijazno) ne zameri, da ne razumem, kakšna je razlika med programskim patentom in patentom za računalniško izveden izum, ker pač nisem programer. Hopla, nenadoma se Koren ne strinja več sam s seboj, ko prizna, da obstajajo razlike med obema vrstama patentov – in začuda so te razlike razodete le programerjem, za katere sta sicer obe vrsti izumov »ista stvar!«
Korenu sem pravzaprav hvaležen za izrečeni nesmisel, saj bodo bralci brez težav lahko razumeli bistvo polemike. Ravno zaradi dejstva, da so računalniški programi in računalniško izvedeni izumi s stališča informacijske znanost »ista stvar,« je ustrezna patentnopravna razmejitev nujno potrebna. In to je bistvo in cilj direktive. Brez te delikatne razmejitve bi morda res obstajala možnost, da se v Evropi navkljub cit. 52. členu EPK patentno varstvo sčasoma (gl. zgoraj) razširi na računalniške programe kot takšne. Naj ponovim: računalniško izvedeni izumi so lahko predmet patenta, računalniški programi kot takšni pa ne. Toda ne pozabimo, da se tu se zgodba o patentih šele prav začne: opis, patentni zahtevki …
5. Jasno, to pomembno razliko seveda razumejo in korektno interpretirajo predvsem tisti, ki kaj vedo o patentih. Zanesljivo pa te razlike ne morejo kar tako »na pamet« razumeti, kaj šele korektno interpretirati programerji, ki o patentih ne vedo (skoraj) nič – in še najmanj tisti, za katere je predmet varstva enih in drugih tovrstnih patentov »ista stvar.«
Tudi jaz Korenu ne zamerim, če ne pozna patentnega prava. Vendar se jaz v razpravi o direktivi v informacijske znanosti nisem spuščal, ker za to ni bilo nobene potrebe (niti ne bi tega znal); nasprotno pa Koren v svojem intervjuju govori skoraj izključno o patentnem pravu. To je načeloma logično, saj gre vendar za patentnopravno zgodbo. Toda Koren je s svojim intervjujem dokazal, da o patentih nima pojma. Res škoda, da Koren in njegovi somišljeniki nočejo prisluhniti argumentom patentnih strokovnjakov, ki jih zaman prepričujejo, da je direktiva konec koncev njihovim deklariranim ciljem v prid. Namesto tega pa neodgovorno ravnajo s patentnim pravom kot svinja z mehom: pišejo brezvezne amandmaje, trosijo popolno neresnico in nesmisle … Žal gre vse to predvsem njihovim ciljem v škodo. Je pa koristno, da je po zaslugi strokovno katastrofalnega intervjuja Korena s tem dejstvom sedaj seznanjena širša slovenska javnost. To Korenu pravzaprav lahko štejemo v dobro.
Bojan Pretnar, WIPO

Nimam kaj dodati

Maria

To kar ti navajaš ni dokaz. To je trditev, ki ni z ničemer dokazana. Sploh kar se tiče InSearcha.
ODLIČNO. Zdaj smo dobili dokaz od kje izvira temeljni problem patentnega sistema.

Če nečesa - pa naj bo še tako očitno - v njihovem sistemu ni, potem to kao ne obstaja.
Torej, nekdo pride s patentom za miško in trdi, da ni bilo prior arta. Patentni uradniki pobrskajo po svojem sistemu in ga res ne najdejo. Ker pa niso strokovnjaki za računalništvo ne vedo, da miške obstajajo že 15 let.
Bo šel torej patent lepo skozi?
Če da, potem je to dokaz, da patentni uradniki niso kompetenti opravljati svoje delo.

Pa pe nekaj. Če je človek pošten in reče mislim, da sem videl miško pred 15 leti, potem tega patentni uradniki "ne morejo sprejeti kot veljavno izhodišče". Če pa človek laže, da je leta 1999 on izumil miško, bo pa v navezi z nekompetentnim uradnikom pridobil patent.

Ah, kakšno brezvezno izogibanje...

(moj post je lahko tako kratek zaradi prispevkov Braneta, ja, kot mulc sem dvoklikal na Amiga Workbenchu (A500 najprej, potem A1200), Matthaia in jype-a)

Maria : " Želela bi le, da se izjave, ki se postavljajo tudi argumentirajo"
Ja, jaz bi tudi to želel, ampak bulšit se pač ne da argumentirat, a ne ?

(mi je poteklo potrpljenje glede DOKAZA, da dvoklik pred tem ali onim patentom ni obstajal)

Maria: pozabila si odgovoriti na bistvena vprasanja:
- zakaj je tak patentni sistem smiseln in kaj so njegove koristi
- zakaj vecina patentnih pravnikov (plus ti) trdijo, da softverski patenti niso mozni, ce lahko vsak kompetenten informatik najde vec kot 30.000 takih patentov pri EPO in ce lahko vsak pismen clovek prebere navodila za patentne preizkusevalce EPO, kjer je opisano, kako se podeljuje softverske patente

Samo tolk, da te spomnim.

jype

> Maria:
- se strinjas, da je software abstrakten?
- se strinjas, da za software pri EPO dobis patent?
- se strinjas, da sta npr. patenta EP803105 in EP738446 podeljena za nekaj, kar je izkljucno softverska resitev, pa se to dolgo po tem, ko je resitev uporabljana v praksi?

1. Da
2. Ne
3. V EP803105 piše: A network-based sales system includes at least one buyer computer for operation by a user desiring to buy a product, at least one merchant computer, and at least one payment computer. The buyer computer, the merchant computer, and the payment computer are interconnected by a computer network. Jype, to ni software in o tehničnem efektu sem ti razlagala v eni od tem, ki sem ti jih linkala v zgornjem postu.

> Ce ne, potem tudi ti nimas pojma, ali pa namerno zavajas javnost (podobno kot to pocne dr. Pretnar).

Zanimivo stališče. Torej, če ne mislim tako kot ti nimam pojma ali zavajam. Na možnost, da bi bil v zmoti ti, seveda takoj pozabiš. Zmota je seveda vrednostna in to je tu največji problem. Morda celo ni zmota, je pač drug svet. Jaz te ne silim, da ga ne smeš živeti, vendar tudi ti od mene ne pričakuj, da bom živela tvojega (kar velja tudi na vse moje rezultate dela ..., pusti jih pri miru - to velja za vse meni enako misleče).

Maria

V tistih treh temah si na moje substancialno vprasanje o smiselnosti patentnega sistema, ki varuje tistega, ki prvi zbere denar za prijavo trivialnega patenta (trivialno lahko definiram sam kot strokovnjak za informacijske tehnologije nekaj, kar je ocitno vsakemu strokovnjaku informacijske tehnologije, ne pa nujno patentnemu preizkusevalcu) odgovorila z Sem ravno prišla in sedaj nimam veliko časa, zato začenjam s tabo [Matthai].. Tam sem napisal, da je nujno, da se sistem, preden se razsiri, popravi tako, da bo patentni preizkusevalec prior art nasel sam, ali pa da bo izpodbijanje patenta zastonj.

Ker sta obe resitvi utopicni, je edina resitev, ki jo trenutno vidim, omejevanje patentnega sistema tako, da ne posega v avtorske pravice programerjev, po drugi strani pa ni razlogov, da bi se patentni sistem razsiril na podrocje softvera (razen Thomasovih filozofskih, ki jih povsem razumem in priznavam, ki pa zal niso prakticni).

Se vedno sem brez odgovora na tisto vprasanje, prav tako pa tvoj odgovor:
1. Da
2. Ne
3. V EP803105 piše: A network-based sales system includes at least one buyer computer for operation by a user desiring to buy a product, at least one merchant computer, and at least one payment computer. The buyer computer, the merchant computer, and the payment computer are interconnected by a computer network. Jype, to ni software in o tehničnem efektu sem ti razlagala v eni od tem, ki sem ti jih linkala v zgornjem postu.

izrazito nestrokovno odpravi s softverskim patentom za poslovno metodo. Vsak software tece na racunalniku in danes veliko softvera tece na omrezjih, a to ni razlog, ki bi pravno gledano dovolil patentiranje, saj je v nasprotju z 52. clenom EPC. Ce podrobno preberes patent vidis, da je v zahtevkih edina novost izvedena v softveru, pa se ta novost je dejansko prenos obicajnega trgovskega postopka v racunalnisko omrezje. Ce se ne strinjas prosim napisi, kaksno resitev izvedeno s kaksnimi sredstvi naj bi ta patent pokrival.