Novice » Industrijska lastnina » Evropska komisija znova ignorira parlament glede direktive o programskih patentih
poweroff ::
gzibret: dobro si napisal, morda pa bi svoje pisanje še malce dopolnil.
Recimo s tem, kako so copyright sprejeli v ZDA. Na začetku, ko je bil njim v škodo, so se ga otepali. Kaj se je dogajalo z Markom Twainom je dovolj zgovorno.
drugič - veliko stanejo (za patentiranje v ZDA + EU + dober odvetnik = 50.000-100.000$);
To pomeni kaj? Jasno - da lahko patentirajo samo velika podjetja.
Toliko o malem podjetništvu in "vsak lahko postane podjetnik" mantri.
Predvsem pa bi bilo dobro, da pišeš o stvareh, ki jih res poznaš, ne pa o stvareh o katerih imaš ustvarjeno ideološko mnenje.
Konkretno:
Isto velja za programsko kodo. Kdo jo bo razvijal (ja, ja, Linux itd... sem probal enkrat OpenOffice pa se mi je sesuval 10X bolj kot Word), če jo lahko pol brezplačno kopiraš naokoli.
To, da si enkrat poiskusil OOo in se ti je sesuval ne pomeni nič. Ko si je moj oče naložil WinXp (v bistvu je kupil nov računalnik s prednaloženimi Xpji), so se tudi takoj sesuli. So zato zanič OS? Ne - takrat je razsajal Blaster, popravki pa niso bili naloženi.
Linuxa pa očitno še nisi probal. Probati ne pomeni enkrat naložiti in malo pogledati, pač pa intenzivno uporabljati dlje časa. Zato ne piši o stvareh, ki jih ne poznaš.
In dejstvo je, da nekateri SO pripravljeni razvijati nekaj, kar se potem brezplačno kopira naokoli. Primerov za to je veliko. Verjamem, da to v tvojo zgodbico oziroma ideološki model ne paše, samo ne moreš se delati, da realnosti ni. V realnosti se najdejo ljudje - celo veliko njih - ki delajo brezplačno. Če to ne paše v tvoj model, ga moraš prilagoditi. Model, ne realnost.
Primeri, ki jih navajaš pa kažejo zgolj na to, da je vsako stvar mogoče patentirati - vsako, ki jo je mogoče tržiti. Zato so nakladanja o tem, da ni mogoče patentirati vsega navaden buzztalk. Čisto vsega res ne, vse, kar je mogoče tržiti pa.
Sicer pa kdo govori o skupni lastnini? Očitno imate nekateri ideološke strahove pred komunizmom. Patenti in komunizem nimajo nikakršne zveze - vsaj zame ne.
Recimo s tem, kako so copyright sprejeli v ZDA. Na začetku, ko je bil njim v škodo, so se ga otepali. Kaj se je dogajalo z Markom Twainom je dovolj zgovorno.
drugič - veliko stanejo (za patentiranje v ZDA + EU + dober odvetnik = 50.000-100.000$);
To pomeni kaj? Jasno - da lahko patentirajo samo velika podjetja.
Toliko o malem podjetništvu in "vsak lahko postane podjetnik" mantri.
Predvsem pa bi bilo dobro, da pišeš o stvareh, ki jih res poznaš, ne pa o stvareh o katerih imaš ustvarjeno ideološko mnenje.
Konkretno:
Isto velja za programsko kodo. Kdo jo bo razvijal (ja, ja, Linux itd... sem probal enkrat OpenOffice pa se mi je sesuval 10X bolj kot Word), če jo lahko pol brezplačno kopiraš naokoli.
To, da si enkrat poiskusil OOo in se ti je sesuval ne pomeni nič. Ko si je moj oče naložil WinXp (v bistvu je kupil nov računalnik s prednaloženimi Xpji), so se tudi takoj sesuli. So zato zanič OS? Ne - takrat je razsajal Blaster, popravki pa niso bili naloženi.
Linuxa pa očitno še nisi probal. Probati ne pomeni enkrat naložiti in malo pogledati, pač pa intenzivno uporabljati dlje časa. Zato ne piši o stvareh, ki jih ne poznaš.
In dejstvo je, da nekateri SO pripravljeni razvijati nekaj, kar se potem brezplačno kopira naokoli. Primerov za to je veliko. Verjamem, da to v tvojo zgodbico oziroma ideološki model ne paše, samo ne moreš se delati, da realnosti ni. V realnosti se najdejo ljudje - celo veliko njih - ki delajo brezplačno. Če to ne paše v tvoj model, ga moraš prilagoditi. Model, ne realnost.
Primeri, ki jih navajaš pa kažejo zgolj na to, da je vsako stvar mogoče patentirati - vsako, ki jo je mogoče tržiti. Zato so nakladanja o tem, da ni mogoče patentirati vsega navaden buzztalk. Čisto vsega res ne, vse, kar je mogoče tržiti pa.
Sicer pa kdo govori o skupni lastnini? Očitno imate nekateri ideološke strahove pred komunizmom. Patenti in komunizem nimajo nikakršne zveze - vsaj zame ne.
sudo poweroff
Thomas ::
> Recimo s tem, kako so copyright sprejeli v ZDA. Na začetku, ko je bil njim v škodo, so se ga otepali. Kaj se je dogajalo z Markom Twainom je dovolj zgovorno.
Jih sflufejmo (za nazaj)!
Kako ga je eden kdaj beksal, ni argument kako ima narobe v neki konkretni zadevi zdaj.
Jih sflufejmo (za nazaj)!
Kako ga je eden kdaj beksal, ni argument kako ima narobe v neki konkretni zadevi zdaj.
username ::
Joj joj, kako eni nič ne veste o patentih... No je vsaj gzibret lepo napisal, pozorno preberite njegov post!
@matthai:
Telekom je edini, ki sme ponujati fiksno telefonijo. Patent pa ne omejuje opravljanja iste dejavnosti, le enakih rešitev se ne sme kopirati. Primer: če bi patentirali slavni Iskrin telefon, bi še vedno lahko drugi proizvajalci uporabljali tisoče drugih oblik aparatov.
Pravica do patenta ni enako državno zagarantiranemu monopolu ene firme v neki panogi. A je zdaj bolj jasno, da so to zelo različni pojmi?
@matthai:
zakon je bil sprejet, ki je Telekomu podeljeval izključno licenco za opravljanje TK storitev.Ja, in patent nikakor ni isto! Patent omejuje uporabo neke določene tehnične rešitve pri opravljanju poslovne dejavnosti, ne omejuje pa samega opravljanja poslovne dejavnosti. A vidiš razliko?
Telekom je edini, ki sme ponujati fiksno telefonijo. Patent pa ne omejuje opravljanja iste dejavnosti, le enakih rešitev se ne sme kopirati. Primer: če bi patentirali slavni Iskrin telefon, bi še vedno lahko drugi proizvajalci uporabljali tisoče drugih oblik aparatov.
zakaj je podjetje bolj tržno uspešno od konkurence. Ne zato, ker bi bilo boljše, imelo cenejše proizvode ali uspešnejši poslovni modelJa ravno patent kaže na boljšo sposobnost - nova tehnološka ali organizacijska rešitev ne pade z neba, treba je v to vložiti trud, čas in sredstva. Boljša podjetja (lahko rečeš tudi z boljšim poslovnim modelom) so tista, ki veliko inovirajo. Pogosta posledica inovacij pa je patent.
Pravica do patenta ni enako državno zagarantiranemu monopolu ene firme v neki panogi. A je zdaj bolj jasno, da so to zelo različni pojmi?
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
poweroff ::
Pravica do patenta ni enako državno zagarantiranemu monopolu ene firme v neki panogi. A je zdaj bolj jasno, da so to zelo različni pojmi?
Ja in ne. Odvisno kako gledaš.
Jaz gledam iz končnega učinka. Končni učinek je pri obeh pravzaprav enak. Nekdo pridobi monopol na podlagi pravnega pravila (ne na podlagi svojega tržnega uspeha). V obeh primerih država skrbi za uveljavljanje tega monopola in ne podjetje.
Seveda lahko patent licenciraš. Ampak tudi Telekom lahko najame poizvajalce, ki kopljejo jarke, polagajo kable, tiskajo položnice, itd...
Patent pa ne omejuje opravljanja iste dejavnosti, le enakih rešitev se ne sme kopirati.
To velja samo, če ni patentibilnost presplošna. Če pa nekdo lahko patentira indeksiranje dokumentov in iskanje ter prikaz glede na relevantnost (konkreten primer patentne prijave v Sloveniji), se pa lahko Google, Najdi.si in vsi ostali poslovijo od posla.
Torej - patentibilnost ne sme biti presplošna. In SAMO TO NEKATERI ŽE VES ČAS GOVORIMO.
Boljša podjetja (lahko rečeš tudi z boljšim poslovnim modelom) so tista, ki veliko inovirajo.
Ali pa na veliko odkupujejo in prevzemajo izume drugih. Tako se mimogrede zgodi, da pravi izumitelj dobi le drobiž, smetano pa pobere korporacija. Glede na to, da povprečen posameznik nima veliko možnosti, da uspe nekaj patentirati (stroški), hitro postane jasno, da so patenti V PRAKSI predvsem nekaj, kar ščiti korporacije in ne posameznikov.
Ja in ne. Odvisno kako gledaš.
Jaz gledam iz končnega učinka. Končni učinek je pri obeh pravzaprav enak. Nekdo pridobi monopol na podlagi pravnega pravila (ne na podlagi svojega tržnega uspeha). V obeh primerih država skrbi za uveljavljanje tega monopola in ne podjetje.
Seveda lahko patent licenciraš. Ampak tudi Telekom lahko najame poizvajalce, ki kopljejo jarke, polagajo kable, tiskajo položnice, itd...
Patent pa ne omejuje opravljanja iste dejavnosti, le enakih rešitev se ne sme kopirati.
To velja samo, če ni patentibilnost presplošna. Če pa nekdo lahko patentira indeksiranje dokumentov in iskanje ter prikaz glede na relevantnost (konkreten primer patentne prijave v Sloveniji), se pa lahko Google, Najdi.si in vsi ostali poslovijo od posla.
Torej - patentibilnost ne sme biti presplošna. In SAMO TO NEKATERI ŽE VES ČAS GOVORIMO.
Boljša podjetja (lahko rečeš tudi z boljšim poslovnim modelom) so tista, ki veliko inovirajo.
Ali pa na veliko odkupujejo in prevzemajo izume drugih. Tako se mimogrede zgodi, da pravi izumitelj dobi le drobiž, smetano pa pobere korporacija. Glede na to, da povprečen posameznik nima veliko možnosti, da uspe nekaj patentirati (stroški), hitro postane jasno, da so patenti V PRAKSI predvsem nekaj, kar ščiti korporacije in ne posameznikov.
sudo poweroff
Jux ::
sorry fantje za crossposting, nisem opazil da ste se tukaj razpisali : mogoče je bolje da komentarji ostanejo vtej temi.
gzibert:
Nažalost si patentni uradi razlagajo zadeve takole:
A) novost v svetovnem merilu :-> Nimamo še med patenti
B) industriabilnost, kar pomeni, da mora patent biti vezan na konkretno rabo oziroma konkrtni izdelek (tak, da ga lahko držiš v roki; penicilina ne moreš patentirat, tabletko lahko); kar se uporablja v zasebnem življenju (ščetka, glavnik...) ni industriabilno; funkcionalnega principa zato ne moremo patentirat;
-> mora biti vezan na konkretni izdelek, ki ga lahko držiš v roki? Ja, računalnik lahko držiš v roki. :)
C) inventivna stopnja (angl. inventic step, obvious): patent ne sme biti "obvious" oziroma popolnoma logičen vsakemu H. sapiensu. Zraven mora biti vedno kreativnost.
-> glej točko A
Pa kako ne razumete tega, da velike koorporacije uporabljajo svoj patenti portfelj kot orožje proti malim podjetjem. A vam tako težko potegne da razen redkih softwareskih podjetji je večina le-teh iz ZDA? Sam Gates je dejal mnogo let nazaj:
Mislm, a je tako težko potegnit skupaj ena plus ena in dojet, da je področje patentov izjemnega pomena za evropski računalniški trg? In da sprejeti direktivo o patentiranju na vrat na nos le ni tako pametna zadeva, da prej potrebujemo še mogoče kakšno makroekonomsko raziskavo al pa kej podobnega. Ali bomo kar na slio spravili skozi EU parlament nekaj proti čemer se večina stroke bori?
PS: gzibret:
Pred sedmimi leti smo imeli kaj? 386 in windowse 3.11. Ne, 7 let v računalništvu sploh ni dolga doba. To je praktično en dva tri.
Krasno, torej bom sigurno lahko patentiral mojo kul idejo. AHAHAHAAHA, tudi če dobim kul idejo nimam poogojev je patentirat.
Še posebej ne stvari ki že obstajajo, rajt? :)
gzibert:
Nažalost si patentni uradi razlagajo zadeve takole:
A) novost v svetovnem merilu :-> Nimamo še med patenti
B) industriabilnost, kar pomeni, da mora patent biti vezan na konkretno rabo oziroma konkrtni izdelek (tak, da ga lahko držiš v roki; penicilina ne moreš patentirat, tabletko lahko); kar se uporablja v zasebnem življenju (ščetka, glavnik...) ni industriabilno; funkcionalnega principa zato ne moremo patentirat;
-> mora biti vezan na konkretni izdelek, ki ga lahko držiš v roki? Ja, računalnik lahko držiš v roki. :)
C) inventivna stopnja (angl. inventic step, obvious): patent ne sme biti "obvious" oziroma popolnoma logičen vsakemu H. sapiensu. Zraven mora biti vedno kreativnost.
-> glej točko A
Pa kako ne razumete tega, da velike koorporacije uporabljajo svoj patenti portfelj kot orožje proti malim podjetjem. A vam tako težko potegne da razen redkih softwareskih podjetji je večina le-teh iz ZDA? Sam Gates je dejal mnogo let nazaj:
"If people had understood how patents would be granted when most of today's ideas were invented and had taken out patents, the industry would be at a complete standstill today. ... The solution is patenting as much as we can. A future startup with no patents of its own will be forced to pay whatever price the giants choose to impose. That price might be high. Established companies have an interest in excluding future competitors."
Mislm, a je tako težko potegnit skupaj ena plus ena in dojet, da je področje patentov izjemnega pomena za evropski računalniški trg? In da sprejeti direktivo o patentiranju na vrat na nos le ni tako pametna zadeva, da prej potrebujemo še mogoče kakšno makroekonomsko raziskavo al pa kej podobnega. Ali bomo kar na slio spravili skozi EU parlament nekaj proti čemer se večina stroke bori?
PS: gzibret:
prvič - niso večni, trajajo okoli 7 let z možnostjo podaljšanja (max=20 let);
Pred sedmimi leti smo imeli kaj? 386 in windowse 3.11. Ne, 7 let v računalništvu sploh ni dolga doba. To je praktično en dva tri.
drugič - veliko stanejo (za patentiranje v ZDA + EU + dober odvetnik = 50.000-100.000$);
Krasno, torej bom sigurno lahko patentiral mojo kul idejo. AHAHAHAAHA, tudi če dobim kul idejo nimam poogojev je patentirat.
in tretjič - ne moreš patentirati, kar ti srce poželi.
Še posebej ne stvari ki že obstajajo, rajt? :)
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Jux ()
username ::
Jaz gledam iz končnega učinka. Končni učinek je pri obeh pravzaprav enak.To sploh ni res. Monopol prinaša mrtve izgube preko višjih cen za potrošnike in stagnacijo razvoja/inovacij. Patenti pa spodbujajo inovacije.
Nekdo pridobi monopol na podlagi pravnega pravila (ne na podlagi svojega tržnega uspeha).Ne. Pridobi ga na podlagi svoje inovacije/tehnološke izboljšave.
Tako se mimogrede zgodi, da pravi izumitelj dobi le drobiž, smetano pa pobere korporacija.Ja in? si je že sam kriv, če ne zna oceniti vrednosti svoje inovacije.
Tudi tebi se lahko zgodi, da prodaš omaro od svoje prababice za pol gajbe pira, kasneje pa en zbiratelj ugotovi, da je starina, vredna milijone - ki jih pobere nekdo drug.
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
BigWhale ::
> To sploh ni res. Monopol prinaša mrtve izgube preko višjih cen za
> potrošnike in stagnacijo razvoja/inovacij. Patenti pa spodbujajo
> inovacije.
*cringe* Inovacije? Cesa, bizarnih nacinov guganja, mazanja masla na kruh, dvojnih marel, doubleklikov?
Hmmm, jap, ti patenti so res fajn, zdaj moram samo se par mio dolarjev dobit, da patentiram svoje ideje,...
> potrošnike in stagnacijo razvoja/inovacij. Patenti pa spodbujajo
> inovacije.
*cringe* Inovacije? Cesa, bizarnih nacinov guganja, mazanja masla na kruh, dvojnih marel, doubleklikov?
Hmmm, jap, ti patenti so res fajn, zdaj moram samo se par mio dolarjev dobit, da patentiram svoje ideje,...
Brane2 ::
IMHO ne/patenti globalno ne bodo spremenili veliko, bodo pa mnogim zagrenili življenje.
Gre za umetno tvorbo, ki se ji je moč prilagoditi. V naslabšem primeru se bo za OS skupnostjo postavila industrija, ki bo financirala prijavo patentov v pod OS in ta bo lahko postala najmočnejši ali vsaj bistveni igralec.
Ko bo treba koga "sesuti" se ga bodo lahko lotili ravno tako kot se danes dogajajo dirigirani DDOS napadi- napadale bo moral računati z možnostjo mnogih patentov v OS lasti in vse večji bo interes prijave novih patentov pod OS ali podobno zastavo. Počasi bo vse manj rizično posati OS in vse bolj druge vrste softverja. Razvila se bo nova umetna tvorba kot odgovor na prvotno...
Gre za umetno tvorbo, ki se ji je moč prilagoditi. V naslabšem primeru se bo za OS skupnostjo postavila industrija, ki bo financirala prijavo patentov v pod OS in ta bo lahko postala najmočnejši ali vsaj bistveni igralec.
Ko bo treba koga "sesuti" se ga bodo lahko lotili ravno tako kot se danes dogajajo dirigirani DDOS napadi- napadale bo moral računati z možnostjo mnogih patentov v OS lasti in vse večji bo interes prijave novih patentov pod OS ali podobno zastavo. Počasi bo vse manj rizično posati OS in vse bolj druge vrste softverja. Razvila se bo nova umetna tvorba kot odgovor na prvotno...
On the journey of life, I chose the psycho path.
gzibret ::
Naj dam repliko:
> A) novost v svetovnem merilu :-> Nimamo še med patenti
če ni novost, lahko izpodbijaš patent na sodišču.
> B) industriabilnost.... -> mora biti vezan na konkretni izdelek, ki ga lahko držiš v roki? Ja, računalnik lahko držiš v roki. :)
Saj veš, kaj to pomeni. Bom pa še enkrat povedal: ideje ali naravnega zakona se ne da patentirati. Mora biti izdelek. Ne moreš patentirati teorije o evoluciji. Prav tako ne RTG žarkov. Lahko pa patentiraš rentgenski aparat.
> C) inventivna stopnja (angl. inventic step, obvious): patent ne sme biti "obvious" oziroma popolnoma logičen vsakemu H. sapiensu. Zraven mora biti vedno kreativnost.
> -> glej točko A
Glej točko A!
> prvič - niso večni, trajajo okoli 7 let z možnostjo podaljšanja (max=20 let);
> Pred sedmimi leti smo imeli kaj? 386 in windowse 3.11. Ne, 7 let v računalništvu sploh ni dolga doba. To je praktično en dva tri.
Pred sedmimi leti smo imeli pentiume in WIN98 in WIN NT 4.0. Sedem let se mladim morda zdi dolga doba, ko pa boste stari 50 let, pa se vam ne bo več zdelo toliko. Kdo pa bi še patentiral, če bi patent veljal 1 leto????? Sicer pa bo po izteku patenta ideja dostopna in razložena vsakemu zemljanu in jo bo lahko svobodno uporabil. To je fora. Izumitelj da izum javnosti, vendar ima zato nekaj časa izključno pravico uporabe. To je to!
> drugič - veliko stanejo (za patentiranje v ZDA + EU + dober odvetnik = 50.000-100.000$);
> Krasno, torej bom sigurno lahko patentiral mojo kul idejo. AHAHAHAAHA, tudi če dobim kul idejo nimam poogojev je patentirat.
To je zato, da ne more vsak patentirati glupih idej. Če imaš idejo, boš šel v banko, dobil kredit in idejo patentiral. Če je ideja dobra, se ti bodo stroški povrnili. Če je ideja zelo dobra, boš lahko veliko zaslužil. Če ideja ni dobra, ne boš patentiral (razen, če imaš starše, ki ne vejo, kam z denarjem). Sicer pa 50.000$ tudi ni tako velik in nedostopen znesek.
>in tretjič - ne moreš patentirati, kar ti srce poželi.
> Še posebej ne stvari ki že obstajajo, rajt? :)
Res je. Kar že obstaja, ne moreš patentirat. Sicer pravniki lahko zastarelo idejo ovijejo v malo drugačen celofan, da izgleda nova. Vendar načeloma lahko patentirano zastarelo idejo spodbijaš.
> A) novost v svetovnem merilu :-> Nimamo še med patenti
če ni novost, lahko izpodbijaš patent na sodišču.
> B) industriabilnost.... -> mora biti vezan na konkretni izdelek, ki ga lahko držiš v roki? Ja, računalnik lahko držiš v roki. :)
Saj veš, kaj to pomeni. Bom pa še enkrat povedal: ideje ali naravnega zakona se ne da patentirati. Mora biti izdelek. Ne moreš patentirati teorije o evoluciji. Prav tako ne RTG žarkov. Lahko pa patentiraš rentgenski aparat.
> C) inventivna stopnja (angl. inventic step, obvious): patent ne sme biti "obvious" oziroma popolnoma logičen vsakemu H. sapiensu. Zraven mora biti vedno kreativnost.
> -> glej točko A
Glej točko A!
> prvič - niso večni, trajajo okoli 7 let z možnostjo podaljšanja (max=20 let);
> Pred sedmimi leti smo imeli kaj? 386 in windowse 3.11. Ne, 7 let v računalništvu sploh ni dolga doba. To je praktično en dva tri.
Pred sedmimi leti smo imeli pentiume in WIN98 in WIN NT 4.0. Sedem let se mladim morda zdi dolga doba, ko pa boste stari 50 let, pa se vam ne bo več zdelo toliko. Kdo pa bi še patentiral, če bi patent veljal 1 leto????? Sicer pa bo po izteku patenta ideja dostopna in razložena vsakemu zemljanu in jo bo lahko svobodno uporabil. To je fora. Izumitelj da izum javnosti, vendar ima zato nekaj časa izključno pravico uporabe. To je to!
> drugič - veliko stanejo (za patentiranje v ZDA + EU + dober odvetnik = 50.000-100.000$);
> Krasno, torej bom sigurno lahko patentiral mojo kul idejo. AHAHAHAAHA, tudi če dobim kul idejo nimam poogojev je patentirat.
To je zato, da ne more vsak patentirati glupih idej. Če imaš idejo, boš šel v banko, dobil kredit in idejo patentiral. Če je ideja dobra, se ti bodo stroški povrnili. Če je ideja zelo dobra, boš lahko veliko zaslužil. Če ideja ni dobra, ne boš patentiral (razen, če imaš starše, ki ne vejo, kam z denarjem). Sicer pa 50.000$ tudi ni tako velik in nedostopen znesek.
>in tretjič - ne moreš patentirati, kar ti srce poželi.
> Še posebej ne stvari ki že obstajajo, rajt? :)
Res je. Kar že obstaja, ne moreš patentirat. Sicer pravniki lahko zastarelo idejo ovijejo v malo drugačen celofan, da izgleda nova. Vendar načeloma lahko patentirano zastarelo idejo spodbijaš.
Vse je za neki dobr!
gzibret ::
Pa še nekaj glede patentne pravne prakse v ZDA in EU.
V ZDA podelijo patent tistemu, ki ga prvi izumi (first of discover). Če ti nekdo izum ukrade in ga patentira, lahko s pomočjo npr. laboratorijskih dnevnikov patent izpodbijaš na sodišču. Torej, če uspeš dokazati, da si ga ti prvi izumil, patent pripada tebi.
V EU in ostalem svetu pa je praksa drugačna. Tam podelijo patent tistemu, ki ga prvi prijavi (first of file).
Ala, pa še neki: dajmo debatirat o patentih le v tej temi. Da ne bo zmede.
V ZDA podelijo patent tistemu, ki ga prvi izumi (first of discover). Če ti nekdo izum ukrade in ga patentira, lahko s pomočjo npr. laboratorijskih dnevnikov patent izpodbijaš na sodišču. Torej, če uspeš dokazati, da si ga ti prvi izumil, patent pripada tebi.
V EU in ostalem svetu pa je praksa drugačna. Tam podelijo patent tistemu, ki ga prvi prijavi (first of file).
Ala, pa še neki: dajmo debatirat o patentih le v tej temi. Da ne bo zmede.
Vse je za neki dobr!
Thomas ::
> V ZDA podelijo patent tistemu, ki ga prvi izumi (first of discover).
> V EU in ostalem svetu pa je praksa drugačna. Tam podelijo patent tistemu, ki ga prvi prijavi
Majo oni boljš uštiman ama skoraj vse.
And may God continue to bless America!
> V EU in ostalem svetu pa je praksa drugačna. Tam podelijo patent tistemu, ki ga prvi prijavi
Majo oni boljš uštiman ama skoraj vse.
And may God continue to bless America!
gzibret ::
Ja, res je, čeprav je stranski produkt lahko dolgotrajno pravdanje, kdo je bil prvi (na veliko veselje pravnikov ). Pri datumu prijave ni takih nejasnosti.
Vse je za neki dobr!
BigWhale ::
Ceneje bi bilo, ko se ti ne bi bilo treba na sodiscu prerekati ali je tvoja stvar patentabilne in dokazovati prior arta.
Ampak, kaj ko nekateri tukaj vztrajate pri tem, da ce ze imamo zavozen sistem, dajmo imet zavozenega se nekaj casa. Sprejmimo to direktivo, bomo ze potem flikali in sprejemali se eno....
Ampak, kaj ko nekateri tukaj vztrajate pri tem, da ce ze imamo zavozen sistem, dajmo imet zavozenega se nekaj casa. Sprejmimo to direktivo, bomo ze potem flikali in sprejemali se eno....
gzibret ::
No, moja teza je, da je bog ustvaril svet enostaven. Ljudje so tu, da ga zakomplicirajo. Pravniki pa so še posebej usposobljeni za to.
Kar se kaže tudi pri patentih, saj lahko dober pravnik "zaobide" zakone in napiše takšno patentno prijavo, da lahko patentira tudi tisto, kar drugače ni patentabilno. Vendar se bodo takšne stvari dogajale, dokler imamo zakone (in pravnike). Tako svet zaenkrat funkcionira, pa če je v redu ali ni. Stvar lahko spreminjaš, vendar moraš krmariti med nešteto interesi in zmeraj, ne glede na to, kakšna je rešitev, nekdo ni zadovoljen.
Sicer pa, če nekdo s sistemom ni zadovoljen, naj poda predlog novega, zbere podporo in gre z obema v parlament.
Kar se kaže tudi pri patentih, saj lahko dober pravnik "zaobide" zakone in napiše takšno patentno prijavo, da lahko patentira tudi tisto, kar drugače ni patentabilno. Vendar se bodo takšne stvari dogajale, dokler imamo zakone (in pravnike). Tako svet zaenkrat funkcionira, pa če je v redu ali ni. Stvar lahko spreminjaš, vendar moraš krmariti med nešteto interesi in zmeraj, ne glede na to, kakšna je rešitev, nekdo ni zadovoljen.
Sicer pa, če nekdo s sistemom ni zadovoljen, naj poda predlog novega, zbere podporo in gre z obema v parlament.
Vse je za neki dobr!
Daedalus ::
> Sicer pa, če nekdo s sistemom ni zadovoljen, naj poda predlog novega, zbere podporo in gre z >obema v parlament.
He he, si me nasmejal Lej, tud če z novim predlogom prideš do EU parlamenta, obstaja en "manjši" problem - EU komisija ima namreč več moči od parlamenta. Kar je sicer vsaj čudno in nedemokratično, je pa dobro za tiste, ki imajo neposreden dostop do komisije (recimo lobisti velikih korporacij). Tako da na žalost tvoj sicer tvoj predlog, ki je za demokratične razmere povsem na mestu, v EU pogori. Ker ni demokratična (imenovani pwnajo neposredno izvoljene).
He he, si me nasmejal Lej, tud če z novim predlogom prideš do EU parlamenta, obstaja en "manjši" problem - EU komisija ima namreč več moči od parlamenta. Kar je sicer vsaj čudno in nedemokratično, je pa dobro za tiste, ki imajo neposreden dostop do komisije (recimo lobisti velikih korporacij). Tako da na žalost tvoj sicer tvoj predlog, ki je za demokratične razmere povsem na mestu, v EU pogori. Ker ni demokratična (imenovani pwnajo neposredno izvoljene).
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
Thomas ::
> v EU pogori. Ker ni demokratična
Jah maš pač ministre demokratično izvoljenih vlad in komisarje, ki jih demokratično izvoljene vlade podpirajo, ki odločajo.
Če pa želiš preoblikovati EU tako, da bo federacija, podobna USA - sem jest tazadnji, ki bi bil proti.
(Čeprav jest se še vedno sekiram, ker se Quebecku ni uspelo odcepiti od Kanade, nekaj let nazaj. Na ta način bi veliki deli Kanade prešli pod ZDA in transatlantska unija (Super NATO) bi realno lahko postal čisto politična organizacija ... no, bo že!)
Jah maš pač ministre demokratično izvoljenih vlad in komisarje, ki jih demokratično izvoljene vlade podpirajo, ki odločajo.
Če pa želiš preoblikovati EU tako, da bo federacija, podobna USA - sem jest tazadnji, ki bi bil proti.
(Čeprav jest se še vedno sekiram, ker se Quebecku ni uspelo odcepiti od Kanade, nekaj let nazaj. Na ta način bi veliki deli Kanade prešli pod ZDA in transatlantska unija (Super NATO) bi realno lahko postal čisto politična organizacija ... no, bo že!)
Daedalus ::
> Če pa želiš preoblikovati EU tako, da bo federacija, podobna USA - sem jest tazadnji, ki bi bil proti.
Se strinjam. Samo to še ne bo kmal...
Za začetek bi že bilo dobro to, da ima palament EU dejanske pristojnosti parlamenta. Ne pa da je tam po načelu "barok, prehrana naroda." (pač zato, da ma folk občutek, da njihov glas vsaj nekaj velja, medtem ko vlade funkcijo izvrševanja zakonodaje preko še ene ravni spreminjajo v zakonodajno funkcijo. In to prekleto arogantno zakonodajno funkcijo).
Se strinjam. Samo to še ne bo kmal...
Za začetek bi že bilo dobro to, da ima palament EU dejanske pristojnosti parlamenta. Ne pa da je tam po načelu "barok, prehrana naroda." (pač zato, da ma folk občutek, da njihov glas vsaj nekaj velja, medtem ko vlade funkcijo izvrševanja zakonodaje preko še ene ravni spreminjajo v zakonodajno funkcijo. In to prekleto arogantno zakonodajno funkcijo).
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
Jux ::
replika:
Naj dam repliko:
Ja, če imaš dovolj denarja. Skratka velika podjetja si lahko to privoščijo, ti kot mali človek sigurno ne.
Glej točko A :)
7 let (MINIMALNO!) je v računalništvu dolga doba!
Povrnejo se ti, če imaš to priložnost iztržit. Torej če si s tem pridobiš veliko prednost pred ostalimi konkurenti. Ampak problem je, ker si pred konkurenti ne pridobiš nobene prednosti, ker imajo oni toliko patentov da te lahko prisiljo v cross-licensing.
Lahko, vendar rabiš veliko denarja, veliko resursov in za povrh še prior art.
Naj dam repliko:
> A) novost v svetovnem merilu :-> Nimamo še med patenti
če ni novost, lahko izpodbijaš patent na sodišču.
Ja, če imaš dovolj denarja. Skratka velika podjetja si lahko to privoščijo, ti kot mali človek sigurno ne.
> C) inventivna stopnja (angl. inventic step, obvious): patent ne sme biti "obvious" oziroma popolnoma logičen vsakemu H. sapiensu. Zraven mora biti vedno kreativnost.
> -> glej točko A
Glej točko A!
Glej točko A :)
> prvič - niso večni, trajajo okoli 7 let z možnostjo podaljšanja (max=20 let);
> Pred sedmimi leti smo imeli kaj? 386 in windowse 3.11. Ne, 7 let v računalništvu sploh ni dolga doba. To je praktično en dva tri.
Pred sedmimi leti smo imeli pentiume in WIN98 in WIN NT 4.0. Sedem let se mladim morda zdi dolga doba, ko pa boste stari 50 let, pa se vam ne bo več zdelo toliko. Kdo pa bi še patentiral, če bi patent veljal 1 leto????? Sicer pa bo po izteku patenta ideja dostopna in razložena vsakemu zemljanu in jo bo lahko svobodno uporabil. To je fora. Izumitelj da izum javnosti, vendar ima zato nekaj časa izključno pravico uporabe. To je to!
7 let (MINIMALNO!) je v računalništvu dolga doba!
> drugič - veliko stanejo (za patentiranje v ZDA + EU + dober odvetnik = 50.000-100.000$);
> Krasno, torej bom sigurno lahko patentiral mojo kul idejo. AHAHAHAAHA, tudi če dobim kul idejo nimam poogojev je patentirat.
To je zato, da ne more vsak patentirati glupih idej. Če imaš idejo, boš šel v banko, dobil kredit in idejo patentiral. Če je ideja dobra, se ti bodo stroški povrnili. Če je ideja zelo dobra, boš lahko veliko zaslužil. Če ideja ni dobra, ne boš patentiral (razen, če imaš starše, ki ne vejo, kam z denarjem). Sicer pa 50.000$ tudi ni tako velik in nedostopen znesek.
Povrnejo se ti, če imaš to priložnost iztržit. Torej če si s tem pridobiš veliko prednost pred ostalimi konkurenti. Ampak problem je, ker si pred konkurenti ne pridobiš nobene prednosti, ker imajo oni toliko patentov da te lahko prisiljo v cross-licensing.
>in tretjič - ne moreš patentirati, kar ti srce poželi.
> Še posebej ne stvari ki že obstajajo, rajt? :)
Res je. Kar že obstaja, ne moreš patentirat. Sicer pravniki lahko zastarelo idejo ovijejo v malo drugačen celofan, da izgleda nova. Vendar načeloma lahko patentirano zastarelo idejo spodbijaš.
Lahko, vendar rabiš veliko denarja, veliko resursov in za povrh še prior art.
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Evropska direktiva o avtorskih pravicah dokončno pod strehoOddelek: Novice / Avtorsko pravo | 8664 (6478) | Matevžk |
» | Patenti programske opreme ? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Problemi človeštva | 11051 (8092) | Gandalfar |
» | Svet ministrov sprejel sporno direktivo o programskih patentih (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 13786 (11406) | Thomas |
» | Slovensko stališče do programskih patentov: aktivno državljanstvo je učinkovitoOddelek: Novice / Industrijska lastnina | 3563 (3563) | BigWhale |
» | Alarm: nam bo vstop v EU prinesel programske patente? (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 10719 (10719) | krho |