Se linux trži?

Sej ti lepo piše na tej strani. SuSE Linux ni zastojn. Če hočeš zastojn uporabi openSUSE.

Tudi Suse linux je zastonj. Dobiš evaluation copy brezplačno. 30 dni imaš brezplačno podporo, potem nič več. Kolikor vem, pa nikjer ne piše, da ga ne smeš še naprej uporabljati. Niti delovati ne neha, ampak še vedno polnofunkcionalno deluje dalje.

Če ga kupiš, v bistvu kupiš podporo (vzrževanje) za npr. 1 leto. Ko to poteče, lahko kupiš spet dalje za eno leto po isti ceni kot prvič, saj je plačilo spet samo za podporo.

Svoboda pri teh plačljivih linuxih se mi zdi, da je vseeno nekoliko omejena. Ti tega ne smeš prodajati dalje. Vsak mora dobiti kopijo direktno pri njih.

Ampak spet. Softver je lahko brezplačen, oni menda licenčno osporavajo, da skupaj s softverom razširjaš tudi njigovo blagovno znamko z logotipi itd. Če to odstraniš, si spet čisto svoboden. Ampak opozarjajo, da potem oni ne garantirajo več za delovanje (kot da drugače bi )

jst že prodajam kpije ubuntujev

jst sm support + embalaža je moja

Po njegovih besedah avtorji tudi ne marajo preveč distributerjev, ker avtorji delajo, distributerji pa kasirajo za svoj žep.

Tukaj bi se vprašal o mentaliteti avtorjev ki delajo nekaj za to drugi pa to uporabljajo za lastne profit. Naivnost.

Hans Reiser je itak nekoliko čudak. Tipičen Američan, ki je jokal, ker ne more obogateti s tem, da se ukvarja z odprto kodo. Na vsak način nas je hotel prepričati, da bi bilo pošteno, da bi mu distributerji dajali del svojega zaslužka ali nekakšno rento za njegov prispevek.

To v temeljih ni v skladu s svobodo odprte kode, kjer vsakdo dela s kodo kar želi in kolikor želi. Odločitev je tako njegova, če želi za svoje delo več denarja, kakor mu ga uspe dobiti, mu pač ni treba delati, ali naj dela manj.

On je potem razlagal, da bo nov datotečni sistem reiser4 sicer open source, ki bo podpiral vtičnike, katere bo pa potrebno kupiti, če jih boš želel ali rabil. To ponavadi v tej sferi pomeni zaton produkta (razen če ni res izredno dober, nepogrešljiv ali komercialno uspešen).

Hans Reiser na svoji strani nudi zanimivo storitev. Za 25$ ga lahko vprašaš karkoli. Ni nujno da je sploh povezano z njegovim delom. Če ne zna odgovoriti, denar vrne.

Tudi strežniški linuxi so lahko brezplačni in so open source. Seveda brez vsakega vzdrževanja in garancije.

RedHad pravi za svoje produkte sledeče:
Red Hat products is open source and licensed under the GPL (or a similar license, such as the LGPL). So you always have free access to the source code. In fact you can download the source code from our FTP servers at any time. However, Red Hat does not provide free access to the binaries of Red Hat Enterprise Linux.

Suse (Novell) pa:
The only limitation of this evaluation software is the duration you will have free access to update.novell.com.

Nadaljnja uporaba preizkusne (evaluation) različice pa ni nikjer omejena niti po preteku vzdrževanja. Niti ni funkcionalno okrnjena, samo posodobitev ti ne dajo več.

Potem so vsi avtorji open source kode naivneži?

Vem za primer avtorja, ki v prostem času za linux razvija omrežne filtre (požarni zid). Njemu so iz nekega podjetja, ki proizvaja in trži komercialne požarne zidove ponudili dosmrtno rento, samo če ne bo nič več delal.

Drugače pa je moja želja taka. Jaz služim z odprto kodo, zato bi želel kot plačilo (nadomestilo) za to prispevati npr. 10% svojega delovnega časa nazaj za odprtokodne programe. V 90% pač z uporabo in vzdrževanjem z njimi služim.

Trenutno mi zaradi pomanjkanja časa tole razmerje ne gre od rok. Zato je moje odprtokodno povračilo precej manjše kot bi želel.

linux JE zastojn
ampak v license agreement piše
lahko uporabiš, spremeniš source in ga prodaš pod pogojem da še vedno ostane open source