Francoska policija s prehodom na Linux prihranila 50 milijonov EUR

Cold1 je 22. nov 2010 ob 15:31 izjavil:

@ Poldi112
MS licenca me ne moti, ker ne preprečuje Microsoftu, oziroma Avtorju, uspešnega delovanja na trgu.

In kako GPL preprečuje avtorju uspešno delovanje na trgu? Kak konkretno lahko naredi z programom pod MS EULA, česar ne more s programom pod GPL?

Coldie - ne imej nas za neumne. Tukajle pač nekoliko bolj poznamo zadeve kot na kakšnem 24kur.com in se boš moral bolj potruditi. Nivo je pač precej višji.

Linux ima svoje težave, definitivno, ampak to kar mu očitaš ti so čiste bedarije.

Privleci na dan realne očitke, če jih imaš. Neko nabijanje, da gre za komunizem in fašizem je pa bedasto. To lahko prodajaš na kakšnem drugem forumu, tukaj ne boš.

Te pa razumem, če imaš sam slabo izkušnjo z npr. GPL-violations.org. Ampak jebiga - piratstva noben ne tolerira.

Ja kaj naj rečem, nekateri so postali precej tečni...

@Matthai
Mattie - ne imej nas za neumne, morda ti meniš, da ponavljanje zgodovinskih zablod ni očitno, tukajle pač nekoliko bolj poznamo zgodovino (ki smo jo preizkusili na lastni koži - v smislu gospodarske katastrofe), kot na kakšnem 24kur.com in se boš moral malce bolj potruditi. Nivo je pač precej višji.

(Če je tole sprejemljiv nivo dialoga ne tem forumu, naj me takoj koklja brcne; Matthai, če te nizkoten način razprave moti, potem bi morda kazalo postopati na način, ki tega nivoja ne znižuje, mar ne? Če sam znižuješ nivo, potem je milo rečeno čudno, da se nad tem nivojem potem pritožuješ.)

-------------------------------------------------------------------

O ja, Linux ima svoje težave, vendar pa so tehnične pomanjkljivosti zlahka odpravljive v primerjavi z ideološkimi nesmisli, ki se usedejo ljudem v glavo in ne gredo ven; pa ni problem fantazija nekaterih, problem je da stare meme in laži veselo ponavljajo, zdajle gredo te stvari, če štejemo še Unix religijo, že v četrto desetletje in mnogi uporabniki tem memom nasedejo, kot sem jim nasedel tudi sam (uganite torej, zakaj me motijo, ne res, uganite, če morete...).

Realne očitke bi rad Matthai, torej si zgodovino dojel skozi komunistična rožnato obarvana očala? Kolektivizacija se je končala s gospodarskim razpadom in to ne konec 80. let, ampak takoj; kmetje v SZ so se ji uprli, komunisti pa so se odzvali z terorjem...

GNU GPL je, preko pričakovanja, da se bo počasi razširil na vse programe, čisto navadna oblika kolektivizacije; tisto, kar me moti pa niti ni destruktivnost te licence, ampak zadovoljstvo in naslajanje nekaterih, ki ob tem na moč uživajo. V razmislek: kaj bi se zgodilo, če bi Stalmanistom resnično uspelo preprečiti prodajo programske opreme?

Toliko o podobnosti s komunizmom, sedaj pa še podobnost s fašizmom:

ABM - Anything but Microsoft, je tipična oblika rasizma, tokrat pač usmerjena proti neki poslovni organizaciji. Uslužbenci MS-a, in mnogokrat tudi uporabniki, so tarče natančno takih izpadov, kot so jih bili deležni Židje (in drugi, recimo Slovenci) zgodaj v 20. stol., sicer me ne skrbi, da bi ABMerstvo preraslo v fizično nasilje, je pa definitivno prisotno ogromno psihičnega nasilja, kakšne posledice imajo lahko verbalne zlorabe pa si lahko redno prebiramo v časopisju, prispevek na to temo je bil recimo v zadnji Sobotni Prilogi časnika Delo.

Ravno ABMerstvo nas mnoge odganja od "skupnosti", zagotovo je odgnalo že mnogo takih, ki bi lahko precej prispevali.

Pa zaključimo še z eno primerjavo, tokrat z nacizmom; tako kot ABMerji so tudi nacisti odgnali mnoge sposobne ljudi iz Nemčije (mnoge pa pobili); kaj bi se zgodilo če ne bi bilo sovraštva do drugačnih, če ne bi bilo pogromov, kaj bi se zgodilo, če bi Albert Einstein ostal v Nemčiji in sodeloval v nemški vojaški industriji... Kaj bi se zgodilo, če bi ABMerji spoštovali drugačna mnenja, koliko ljudi bi ostalo del "skupnosti"? Kaj bi se zgodilo, če bi spoštovali kritiko in vsaj poskušali reševati probleme...

Razmislek prepuščam vam, se pa zavedajte, vsakič ko žalite, pridobivajo tisti, ki jih tako sovražite.

-------------------------------------------------------------------

@Poldi112

In kako GPL preprečuje avtorju uspešno delovanje na trgu? Kak konkretno lahko naredi z programom pod MS EULA, česar ne more s programom pod GPL?

Postavil si dobro vprašanje, zate in za vse tiste, ki ne poznajo te zgodbe je dobro napisati zakaj točno GNU GPL onemogoča prodajo programske opreme.
-----------

Najprej moramo poznati zahteve te licence, ki so, med drugim:

- Avtor mora dati kupcem in celotni javnosti na razpolago izvorno kodo (v teoriji je to odlično).
- Kupci (pa tudi javnost) imajo pravico, da sami ustvarjajo kopije programske opreme ter z njimi razpolagajo kakor želijo (v teoriji je to super).
- Kupci (pa tudi javnost) imajo pravico, da spreminjajo programsko opremo in jo posredujejo dalje oziroma prodajajo če želijo (tole pa je že v teoriji sporno).
- Ta licenca pa kupcem vendarle odvzema eno pravico, pravico do spremembe licence, enkrat GNU GPL, vedno GNU GPL.
-----------

Zdaj pa poglejmo kaj to pomeni za podjetje:
Investiraš, oh kaj jaz vem, recimo 20M EUR (plače programerjev in ostalih zaposlenih ter drugi stroški podjetja), na trgu svoj program prodajaš za 500 EUR, od te vsote ti ostane recimo 200 EUR dobička, prodati moraš torej 100 000 licenc, da pokriješ začetno investicijo (pri malih podjetjih bo to kar dolg bankam) potem pa se morda obeta še kakšen dobiček.

Kaj povzroči uporaba GNU GPL? Jah, točno prva stranka lahko reče: "O, tudi jaz lahko prodajam tale program?... hmm..." in v nekaj trenutkih imaš na trgu konkurenco, vendar pa ta konkurenca ni investirala dvajsetih milijonov, investirala je 500 EUR, če prodaja naprej po 50 EUR, bo z desetimi kopijami pokrila stroške in začela profitirati.

In tudi njihova prva stranka ponovi vajo in začne sama prodajati programje naprej, tokrat po 5 EUR.

V kratkem času bodo tržne sile zreducirale tržno ceno programa, ki se prodaja pod GNU GPL na veliko debelo 0 (z besedo: ničlo).

Kaj pa investicija prvega podjetja? Kaj pa dolg bankam, oziroma pričakovanja investitorjev? Kaj pa še neplačani računi?

-------------------------------------------------------------------

Delovanje GNU GPL, je primerljivo s komercialnim piratstvom, pomembna razlika je, da je GNU GPL legalen, ko ti začnejo krasti ne moreš nič.

Primer take kraje je recimo Oraclova verzija Red Hat-ovega RHELa, ki jo Oracle veselo prodaja (ja, ja, support prodajajo, mhm) in spodkopava Red Hat, ko pa bo dotični propadel pa bodo v ljubem miru lahko povišali cene in začeli ožemati kupce (in ja, vem, da si mnogi predstavljate, da je prehod med OS-i, če je le kernel Linux, povsem trivialen, nekateri pa si predstavljajo, da lahko začne katerokoli podjetje, kadarkoli ponujati podporo za katerikoli program ali pa kar celoten operacijski sistem).

-------------------------------------------------------------------

@ Icematxyz
Veš če že trdiš, da lahko Canonical preživi, brez da bi prodajali svoj OS, pa mi povej katere famozne "postranske storitve" si sam že uporabil in tudi plačal, kako si torej lahko Canonical pomaga z uporabniki, ki ne plačujejo za uporabo programa, uporabniki, kakršnih je večina?

Sprašujem zato, ker Mandriva niti pod razno ni bila uspešna s svojimi "stranskimi storitvami".
Ravno tako ne Sun.
Red Hat sicer še živi, vendar se zastavlja vprašanje ali bo zmogel preživeti ob Oraclu.

-------------------------------------------------------------------

Moje mnenje o prosti kodi pa tudi prostih podatkih pa je takšno:

Interes nas vseh je, da bi bila proizvodnja koristnih, kakovostnih ter smiselnih podatkov vseh vrst čim večja in čim bolj uspešna. Da bi to dosegli pa potrebujemo vsaj nekaj predpogojev:

1. Informacije se mora ustvarjati, potrebni so ukrepi ki krepijo proizvodnjo le teh, oziroma, ukrepi, ki krepijo proizvajalce - pisatelje, pevce, programerje, itn.

2. Ustvarjene informacije morajo prehajati v javno domeno, postajati morajo "javna lastnina".

3. Avtorji pri tem prehodu ne smejo biti oškodovani, ravno tako se ne smejo počutiti ogoljufane.

4. Ko informacije postanejo javna lastnina, morajo biti dejansko povsem proste, brez licence, ki bi njihovo uporabo kakorkoli omejevala.

Cikel od 1 do 4 je potrebno vzpodbujati, točka štiri mora predstavljati gorivo za točko 1.

Kakor lahko vzameš klasično glasbo, jo ponovno zaigraš, igranje posnameš in posnetek prodajaš pod licenco, kljub temu da je original prost; tako mora biti možna uporaba proste programske kode v zaprtokodnih licenciranih programih.


Hvala za branje, če se je komu zljubilo, hvala Matthai-u in BigWhale-u za bolj ali manj prikrite žaljivke, zdaj pa se bom iz te debate umaknil, na tisti točki namreč, ko se začnejo ad hominem-i, ni več razloga za nadaljevanje pogovora.

In še čisto za konec: @Jype: LOL, dobra.

Cold1> Red Hat sicer še živi, vendar se zastavlja vprašanje ali bo zmogel preživeti ob Oraclu.

Ni videt, da bi imel kakšne posebne težave:
http://finance.yahoo.com/echarts?s=RHT+...

Cold1> Zdaj pa poglejmo kaj to pomeni za podjetje:

No, pa poglejmo: http://wordpress.org/about/license/ http://www.dailyfinance.com/story/micro...

Cold1 je 23. nov 2010 ob 19:54 izjavil:

V razmislek: kaj bi se zgodilo, če bi Stalmanistom resnično uspelo preprečiti prodajo programske opreme?

V razmislek: ne Free Software, ne Open Source se ne trudita tega. In se taga nikoli niti nista trudila doseci.

Cold1 je 23. nov 2010 ob 19:54 izjavil:

Uslužbenci MS-a, in mnogokrat tudi uporabniki, so tarče natančno takih izpadov, kot so jih bili deležni Židje (in drugi, recimo Slovenci) zgodaj v 20. stol.,

Ok, dobr, a se ti ne zdi, da delas dinozavra iz amebe? Mislim, ce se ti zdi, da je tistih nekaj trollov na forumih relevantnih?

Cold1 je 23. nov 2010 ob 19:54 izjavil:

Zdaj pa poglejmo kaj to pomeni za podjetje:
Investiraš, oh kaj jaz vem, recimo 20M EUR (plače programerjev in ostalih zaposlenih ter drugi stroški podjetja), na trgu svoj program prodajaš za 500 EUR, od te vsote ti ostane recimo 200 EUR dobička, prodati moraš torej 100 000 licenc, da pokriješ začetno investicijo (pri malih podjetjih bo to kar dolg bankam) potem pa se morda obeta še kakšen dobiček.
Kaj povzroči uporaba GNU GPL? Jah, točno prva stranka lahko reče: "O, tudi jaz lahko prodajam tale program?... hmm..." in v nekaj trenutkih imaš na trgu konkurenco, vendar pa ta konkurenca ni investirala dvajsetih milijonov, investirala je 500 EUR, če prodaja naprej po 50 EUR, bo z desetimi kopijami pokrila stroške in začela profitirati.

Torej, ce ze startas iz taksnega izhodisca potem si fejst falil in bolje, da se ne pecas z razvojem programske opreme. Drugo pa, 'your logic is flawed'. Prva stranka, ki bo tvoj program kupila bo program uporabljala in se ne bo sla trgovine s programsko opremo, ker to ni njihova dejavnost. Ce pa to je njihova dejavnost in ce bi se ti tak primer v resnici zgodil, bi pa ona druga firma vidla, da imajo precej manj znanja o tem programu. Vprasanje, ce ga znajo sami sploh namestiti in potem vzdrzevati in posodabljati.

No, pa dajmo debato dvigniti na višji nivo.

Cold1 je 23. nov 2010 ob 19:54 izjavil:

- Kupci (pa tudi javnost) imajo pravico, da spreminjajo programsko opremo in jo posredujejo dalje oziroma prodajajo če želijo (tole pa je že v teoriji sporno).
- Ta licenca pa kupcem vendarle odvzema eno pravico, pravico do spremembe licence, enkrat GNU GPL, vedno GNU GPL.

Cold1 je 23. nov 2010 ob 19:54 izjavil:

Kaj povzroči uporaba GNU GPL? Jah, točno prva stranka lahko reče: "O, tudi jaz lahko prodajam tale program?... hmm..." in v nekaj trenutkih imaš na trgu konkurenco, vendar pa ta konkurenca ni investirala dvajsetih milijonov, investirala je 500 EUR, če prodaja naprej po 50 EUR, bo z desetimi kopijami pokrila stroške in začela profitirati.

Tole si zelo dobro opisal.

Vendar pa prosim pojasni: KDO sili podjetje, da svoj software izda pod GPL licenco?

Namreč, pravna teorija (in seveda praksa) pravi takole. Ko jaz napišem nek program, imam nad njim avtomatično moralne in materialne avtorske pravice. S temi pravicami prosto razpolagam (razen po evropski zakonodaji z moralnimi avtorskimi pravicami, ki se jim ne morem odreči, lahko pa se odrečem njihovemu uveljavljanju).

Torej še enkrat - zakaj se ti zdi, da podjetje ne bi smelo svoje kode preprosto podariti oziroma izdati pod GPL licenco? Saj kot avtorji vendar sami razpolagajo z vsemi materialnimi pravicami, ne?

Cold1 je 23. nov 2010 ob 19:54 izjavil:

Delovanje GNU GPL, je primerljivo s komercialnim piratstvom, pomembna razlika je, da je GNU GPL legalen, ko ti začnejo krasti ne moreš nič.

Ja, samo pozabljaš, da tebe nihče ne sili, da SVOJO kodo izdaš pod GPL licenco. Ti si se za to odločil prostovoljno in pač sprejel vse posledice v zvezi s tem, ne?

Ali misliš drugače - dokaži prosim.

BigWhale> Psihicno nasilje, nadlegovanje?

Ja ampak je res, jaz sem že videl enkrat uslužbenca Microsofta, ko je v trgovini kupoval ene delikatese, potem je pa prišel na blagajno, in je tam moral gledati, kako mu streže Linux! Dobesedno prisiljen je bil to požreti, čeprav nikoli ne bi tega naredil prostovoljno, zdaj mora pa vso svojo kodo objavlat pod GPL, če ne ga loh tožjo!

Tako kot Cold1, ki vsak dan uporablja Linux ko googla, uporablja elektronsko pošto, bere novičarske portale in se pri tem počuti moralno praznega in izdanega, ker uporablja fašistično-komunistično programje, ki velikim korporacijam onemogoča zaslužek (delnice Appla rastejo zgolj zaradi božje intervencije, op.a.), pa je v to praktično prisiljen!

poweroff je 24. nov 2010 ob 13:57 izjavil:

No, jaz še vedno čakam, da mi Cold odgovori na moje vprašanje. Ker se mi zdi, da eden od naju ne razume licence GPL, in bi rad to razčistil.

Licence ne rabis razumeti, da je NE BI sprejel. Moras pa razumeti nekaj malega o avtorskih pravicah. :>

1. No, pri vendor lockinu je ena manjhna "težavica". Nekatera podjetja so z OEM politiko dejansko potrošnikom omejevala svobodo izbire. Ampak ja, načeloma se je imel vedno vsak potrošnik pravico odločit in se je lahko odločil za namestitev odprte kode namesto zaprte. Le da je v praksi to precej neizvedljivo. Ampak pustimo to - teoretično je možno.

2. Jaz načeloma z vendor-lockinom nimam problemov, dokler se ljudje zanj odločijo zavestno. Se pravi - novoustanovljeno podjetje nakupi računalnike in je že takoj opozorjeno, da bo čez par let prišlo do lockina. Potem naj se pa svobodno odločijo kako in kaj. Opozarjam pa (in to zelo glasno) na problem, ker se ga večina ljudi ne zaveda. To se mi zdi pa problematično. Zato pogosto opozarjam na problem. Če se potem nekdo zavestno odloči da mu je to OK - naj se. Njegova informirana odločitev je sveta. Samo večini ljudi to ni všeč, ko se problema zavedo.

3. Primerjava vendor lock-ina in GPL licence je dejansko zelo dobra. Vendar obstaja pomembna razlika. Pri GPL licenci si ti že vnaprej seznanjen z vsemi posledicami. Pri vendor lockinu pa ne. Tam se problema zaveš šele čez nekaj časa. Recimo, ko imaš na disku 100.000 DisplayWrite dokumentov, ki bi jih rad izvozil v TXT format in ugotoviš, da to ni mogoče. Ker šele takrat izveš, da se bo program nehal proizvajati, da je format "tajen" in da ti proizvajalec niti za plačilo ne bo napisal exporterja.

Pri GPL pa že takoj veš - moja koda bo postala javna, vsakdo bo lahko z njo počel karkoli.

Licenc itak noben ne bere. Samo pravniki in mi, zealoti, ... :>

Tam se problema zaveš šele čez nekaj časa. Recimo, ko imaš na disku 100.000 DisplayWrite dokumentov, ki bi jih rad izvozil v TXT format in ugotoviš, da to ni mogoče. Ker šele takrat izveš, da se bo program nehal proizvajati, da je format "tajen" in da ti proizvajalec niti za plačilo ne bo napisal exporterja.

Je pa tu se ena stvar. Nikoli nisem delal v/za majhna podjetja. Kot vecje podjetje se lahko popolnoma drugace pogovarjas in marsikaj se dejansko da narediti. Za eno stranko je recimo ESET dejansko napisal nov dll, ker namescena verzija ni delovala v specificni konfiguraciji. Podoben primer sem imel z MS.

Hocem reci to, da ce si veliko podjetje se lahko s ponudniki drugace pogovarjas. Ce pa imas 10 racunalnikov potem pa verjamem, da te tile ne bodo povohali.

Ne govorimo o navadnih uporabnikih. Govorimo o razvijalcih, ki jih kasneje tepe, da so vzeli gpl kodo in niso prebrali licence. Sploh o tistih, ki jih omenja Cold1, ki investirajo 20M. Če to ni neodgovorno, potem pa tudi ne vem kaj je. A boš na sodišču rekel, da zate licenca ne velja, ker je predolga in da je posledično kriv avtor, ki jo je spisal?

Nekje se ne razumeva, ampak jasno da ni ok, da se krade od GPL. Zato pa imajo pri GPL legalni oddelek, ki za avtorje preganja kršitelje.

In tudi MS se ne strinja, da je kraja GPL kode ok. So bili nedavno precej nezadovoljni, ko so ugotovili, da je en njihov podizvajalec uporabil GPL.

Huh?, pa saj ravno v tem je problem - ne moreš se prostovoljno odločiti, da boš sprejel GNU GPL, če ne uporabljaš standardnih komponent (že napisane kode) potem izumljaš toplo vodo, kdo bo to počel, kdo bi kaj takega plačal?

In ker boš uporabil že pripravljene komponente, boš, če bodo le te pod GNU GPL, prisiljen deliti svojo kodo z vsemi, ki bodo to želeli - in to je _prisilna_ nacionalizacija.*

Na to nacionalizacijo avtorji, popolnoma upravičeno, gledajo kot krajo, zato pa se izogibajo GNU GPL "prosti" kodi.

Potrebujemo pravo prosto kodo, tako, ki ne pride obremenjena s kakršnokoli licenco.


*Ker me je Poldi112 vprašal: kolikor razumem lahko uporabiš standardne komponente v Microsoftovem OS-u, pa te zaradi tega ne veže nobena licenčna omejitev, kaj šele da bi MS postal lastnik tvoje kode.

@Cold1,

se pravi, ti bi rad uporabljal že napisane komponente, ki so pod GPL, napisal 5 vrstic svoje avtorske kode, potem bi pa kodo zaprl in prepovedoval ostalim kopirat "tvoje žulje"?

Al kva bi rad povedal?

Cold1 je 25. nov 2010 ob 13:09 izjavil:

Huh?, pa saj ravno v tem je problem - ne moreš se prostovoljno odločiti, da boš sprejel GNU GPL, če ne uporabljaš standardnih komponent (že napisane kode) potem izumljaš toplo vodo, kdo bo to počel, kdo bi kaj takega plačal?

Kakorkoli se vrtis, rit imas vedno zadaj.

Dokler ti uporabljas kodo, ki je pod GPL, posredno ali ne-posredno, mora biti tvoj izdelek tudi pod GPL. Ce je neka knjiznica pod LGPL, lahko clo linkas nanjo brez da bi ti izdajal svojo kodo pod GPL.

To je neke vrste placilo za to, da ti uporabis delo nekoga drugega in 'ne izumljas tople vode'. V vsakem primeru lahko od avtorja dobis (ce je avtor to pripravljen narediti) njegovo kodo pod kaksno drugo licenco. Ampak jo bos pa ustrezno placal.

Saj zadeva je prosta. Večinoma prosta na uporabo in implementacijo. Vendar pogostoma ne za trženje.

In če ti kodo nadgrajuješ imaš da pod istimi pogoji daš naprej, vi bi pa kar vse skupaj zaprli in deklarirali 'naše', kot da je GPL community vreča brez dna iz katere se lahko jemlje kakor se želi.

Seveda ni popolnoma prosta. Nihče ne trdi, da je. Kako je pa tu pravica uporabnika omejena mi pa tudi ni jasno. Uporabnik lahko uporablja kodo povsem prosto, licenca govori o distribuciji.

In še enkrat, zakaj je tu MS ok, GPL pa evil, če ti GPL ponuja veliko več svobode, kot MS Eula? Kje je tu logika? Ker GPL ni brez omejitev, pri MS-ju nas pa ne motijo?

Primerjava z Mozartom je pa tudi mimo, ker je model že predolgo mrtev. Probaj nadgrajevati Metallica pesmi, misliš da bi tudi šlo?

Potrebujemo pravo prosto kodo!

za GPL vemo kateri problem resuje. Kateri problem pa resuje tvoja popolnoma prosta koda?

> "za GPL vemo kateri problem resuje. Kateri problem pa resuje tvoja popolnoma prosta koda? "

To je pravo in edino vprašanje, na katerega si Cold1 ne zna odgovorit.

Cold1, vzameš prosto kodo, jo malo popraviš, dodelaš, zapakiraš v svoj produkt in izdaš pod zaprto licenco. V nekaj korakih prosta koda (razen stare, obsolete) izgine. Poljubni avtor dela na žuljih tistega, ki je nekaj izdal pod prosto licenco, nato pa končni izdelek proda zaprt. Pri tem načinu ne nastane noben velik projekt, Apache, OpenOffice, Linux... Ne nastanejo napredne komponente. Vse, kar lahko vzameš, je nekaj posameznih drobcev izvirne, stare, obsolete proste kode. Kako je taka situacija drugača od klasičnih zaprtih licenc?

imagodei: V bistvu kar precej velikih projektov deluje pod LGPL, ki dovoljuje točno to: "zapiranje" kode v proprietary software. Med drugim pa je zraven še precejšnje število BSD projetkov, ki niti ne zahtevajo še tiste malenkosti, kot jo LGPL. Pa prav nič kode ne "izgine". Kvečjemu imamo bolj barvit ekosistem aplikacij in več konkurence namesto GPL in EULA fašizma.

A zdaj pa še celo moderatorji serjejo s fašizmom. A lahko prosim poveš, kaj imata skupnega GPL in fašizem?

To da mi nekdo si predstavlja govorit, pod katero licenco naj jaz dam MOJ kos kode. Ne NJEGOV - MOJ. To je tista moteča razlika. Ja LGPL ti ne dovoli zapreti kode (kar je jasno in razumljivo). Ti pa tudi ne govori o tem, kako moraš ti svojo kodo licencirat - kar ti GPL pa. In to nas razvijalce moti - da bi tam neki Stallmani radi nam vsiljevali licenco za našo kodo.

Poleg tega je GPL še nekompatibilen s precej prostimi licencami in prihaja do debilizmov kot je recimo pri FAAC enkoderju (praktično edinem AAC enkoder libu ki ni del softwara) - knjižnica ne sme biti vključena v GPL projekte, saj je osnova algoritma bazirana na prosti licenci (ki omogoča vso spreminjaje), a vseeno ni GPL kompatibilna.

Še večja bedarija: ko sem nazadnje hotel spisati GPL kos kode sem pogruntal, da mi dopovedujejo, da jaz niti closed kode ne smem linkati - ne smem klicati zaprtih knjižnic ker "to ni v duhu odprte kode (sic)". Fašizem.

Cold1 je 25. nov 2010 ob 20:10 izjavil:

Tako kot mnogi vzamejo Mozartove note, jih sploh ne spremenijo in uporabijo za podlago (izvor) svojega glasbenega izdelka, pa so v celoti lastniki tega izdelka, če želijo dodajo svojo, ali katerokoli, licenco izdelku, ter, če želijo, prepovedo kopiranje drugim in veselo prodajajo.

Hihi, malo podlage o avtorskih pravicah ti manjka. Pa saj, to smo ze ugotovili.

Ko bo Stallman toliko casa mrtev kot je Mozart, bos lahko njegovo kodo uporabljal kakor te je volja. Se prej v bistvu.

Avtorske pravice 50 let po smrti avtorja prenehajo in delo pride v 'public domain'.

Prosta in odprta koda to preneha biti isti moment ko jo zapreš. Bolj odprto kot s prisilo odprtosti derivatov pač ne gre.

Če hočeš derivat zapret pa to ni več odprta/prosta koda.

Avtorske pravice 50 let po smrti avtorja prenehajo in delo pride v 'public domain'.

Po 70 letih, če smo čisto natančni. Zato pa so patenti boljši, ker postanejo public domain po 20 letih od registracije;-)

Pa ko se že ravno oglašam - glavni problem za razvoj programske opreme pri vseh teh prostih programih (in licencah) so dumpinške cene. S stališča (nezahtevnega) uporabnika, ki bi rad imel brezplačen izdelek, je to seveda OK, s stališča uporabnika, ki bi rad imel čim boljši izdelek (za neko razumno ceno) pa niti najmanj.

O.