Novice » Ostala programska oprema » Francoska policija s prehodom na Linux prihranila 50 milijonov EUR
jype ::
Okapi> Samo ti se očitno sploh ne zavedaš, da so to znižanje cen omogočili ravno patenti za zdravila.
Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da so bili ti patenti pogosto (in še vedno so) plačani s človeškimi življenji.
http://www.kuro5hin.org/story/2005/7/2/...
Ne pozabit na to!
Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da so bili ti patenti pogosto (in še vedno so) plačani s človeškimi življenji.
http://www.kuro5hin.org/story/2005/7/2/...
Ne pozabit na to!
Okapi ::
To s patenti imho nima nič skupnega, ampak kvečjemu z ameriško carino in FDA. Za carino ne vem, FDA pa skrbi, da so na tržišču samo varna zdravila.
O.
O.
Cold1 ::
Končno smo na točki, ko se je priznalo, da se gre za komunizem, za težnjo po zastonj bivanju.
OK, to bi sicer lahko priznali že vnaprej namesto, da je potrebna dolga razprava, a vendarle, napredek je.
--------------------
Sedaj pa poglejmo problem celostno zastonjske družbe. V tej družbi je vsa lastnina ter tudi vsa energija (elektrika, kalorije, itd.) navoljo zastonj; hkrati pa je ves posameznikov proizvod last vseh.
Problem, seveda, nastane ko želimo menjavati ne-enakovredne dobrine, ker je vse zastonj, sta cenovno izenačena (naprimer) štruca kruha in družinska hiša, kar hitro pripelje do zlorab.
Izkoriščevalci začno jemati več kakor dajejo, tisti, ki trdo delajo, pa se počutijo ogoljufane, posledično zmanjšajo svoje delo ali pa začno rezultate svojega dela skrivati; vse to pa vodi v vzpostavitev nasilnih nadzorstvenih institucij, saj drugače deviacij ni mogoče obvladovati.
Povedano drugače: komunizem naravno vodi v totalitarno družbe, ker je delovanje trga potrebno nadomestiti z državno prisilo.
Sovjetska Zveza ni bila zločinska sama po sebi, zgolj uvedeni sistem je nujno vodil v zločin.
Popolnoma zastonjski sistem pa seveda ne bo možen niti v robotizirani prihodnosti, človeško delo bo še vedno potrebno, tisti, ki ga bodo opravljali, bodo še vedno živeli boljše življenje od tistih, ki ga ne bodo opravljali.
Opomba: tudi danes poznamo fenomen ne-delujočih ljudi - predčasno upokojeni, permanentno brezposelni ipd. - tako danes, kot tudi v prihodnosti, bodo ti ljudje živeli slabše oziroma mnogo slabše od tistih ki delajo.
To je nujno, da ne razpade motivacija za delo na strani tistih ki so dela zmožni in voljni.
--------------------
Kar pa se tiče mnenja nekaterih, da je voluntarizem možen, pa je potrebno reči, da lahko na podlagi (dovolj) udobne, (dovolj) lahke in (dovolj) dobro plačane službe, vsakdo "voluntira", vendar bi bilo bolj pošteno tako delo poimenovati sponzorirano delo, ne pa volunterstvo.
Kaj pa tisti, ki jim "žlica NI padla v med", in se morajo s svojim delom preživljati, ker pač niso sponzorirani?
Kako naj tisti preživijo ob sponzoriranih, oprostite, "volunterskih" konkurentih?
OK, to bi sicer lahko priznali že vnaprej namesto, da je potrebna dolga razprava, a vendarle, napredek je.
--------------------
Sedaj pa poglejmo problem celostno zastonjske družbe. V tej družbi je vsa lastnina ter tudi vsa energija (elektrika, kalorije, itd.) navoljo zastonj; hkrati pa je ves posameznikov proizvod last vseh.
Problem, seveda, nastane ko želimo menjavati ne-enakovredne dobrine, ker je vse zastonj, sta cenovno izenačena (naprimer) štruca kruha in družinska hiša, kar hitro pripelje do zlorab.
Izkoriščevalci začno jemati več kakor dajejo, tisti, ki trdo delajo, pa se počutijo ogoljufane, posledično zmanjšajo svoje delo ali pa začno rezultate svojega dela skrivati; vse to pa vodi v vzpostavitev nasilnih nadzorstvenih institucij, saj drugače deviacij ni mogoče obvladovati.
Povedano drugače: komunizem naravno vodi v totalitarno družbe, ker je delovanje trga potrebno nadomestiti z državno prisilo.
Sovjetska Zveza ni bila zločinska sama po sebi, zgolj uvedeni sistem je nujno vodil v zločin.
Popolnoma zastonjski sistem pa seveda ne bo možen niti v robotizirani prihodnosti, človeško delo bo še vedno potrebno, tisti, ki ga bodo opravljali, bodo še vedno živeli boljše življenje od tistih, ki ga ne bodo opravljali.
Opomba: tudi danes poznamo fenomen ne-delujočih ljudi - predčasno upokojeni, permanentno brezposelni ipd. - tako danes, kot tudi v prihodnosti, bodo ti ljudje živeli slabše oziroma mnogo slabše od tistih ki delajo.
To je nujno, da ne razpade motivacija za delo na strani tistih ki so dela zmožni in voljni.
--------------------
Kar pa se tiče mnenja nekaterih, da je voluntarizem možen, pa je potrebno reči, da lahko na podlagi (dovolj) udobne, (dovolj) lahke in (dovolj) dobro plačane službe, vsakdo "voluntira", vendar bi bilo bolj pošteno tako delo poimenovati sponzorirano delo, ne pa volunterstvo.
Kaj pa tisti, ki jim "žlica NI padla v med", in se morajo s svojim delom preživljati, ker pač niso sponzorirani?
Kako naj tisti preživijo ob sponzoriranih, oprostite, "volunterskih" konkurentih?
Okapi ::
Kako naj tisti preživijo ob sponzoriranih, oprostite, "volunterskih" konkurentih?Odgovor je v bistvu preprost - z nečim drugim se morajo začeti ukvarjati. Ker v resnici ni problem, da bi nekdo ne mogel preživeti, ampak kaj to pomeni za družbo. Imamo zaradi programerskega volonterstva na splošno boljše programe, ali ne? Imamo zaradi brezplačnih vsebin na netu boljše informacije, ali ne? Imamo zaradi brezplačnega priročnika za linux boljše priročnike za linux, ali ne?
O.
jype ::
Okapi> Imamo zaradi programerskega volonterstva na splošno boljše programe, ali ne?
To sploh ni vprašanje, s katerim se ukvarja FOSS. Vprašanje je, ali imamo zaradi programerskega volonterstva nadzor nad lastnimi napravami in vsebinami, ki smo jih ustvarili sami? Odgovor je seveda resounding yes.
Sicer pa - sliši se, kot da se debata počasi premika v smeri, kjer bo nekdo prej ali slej predlagal, da bi bilo pametno prepovedati, da ljudje sami pišejo in na svojih računalnikih poganjajo programsko opremo.
To sploh ni vprašanje, s katerim se ukvarja FOSS. Vprašanje je, ali imamo zaradi programerskega volonterstva nadzor nad lastnimi napravami in vsebinami, ki smo jih ustvarili sami? Odgovor je seveda resounding yes.
Sicer pa - sliši se, kot da se debata počasi premika v smeri, kjer bo nekdo prej ali slej predlagal, da bi bilo pametno prepovedati, da ljudje sami pišejo in na svojih računalnikih poganjajo programsko opremo.
Poldi112 ::
Seveda imamo zaradi programerskega volunterstva boljše programe. Ni nam treba uporabljat win, ampak smo lahko na linux. Darko uživa v MS Office, ki je tako napredoval ravno zaradi strahu pred konkurenco. Zaradi brezplačnih vsebin na netu seveda imamo boljše informacije. Glavnina kvalitetnih stvari se skriva po blogih, forumih ali pa člankih raziskovalnih ustanov. In zaradi brezplačnega priročnika imamo vsaj brezplačni priročnik. Ker tista knjiga, ne vem več naslova, ki sem jo kupil, je bila utter crap, potem pa leta ni bilo več slo knjig o linux-u.
Vsi ki pa niste dovolj sposobni, da bi se prilagajali na spremembe, ste si pa sami krivi. A zdaj bomo pa ukinili svobodo avtorjev, da bodo šalabajzerji lahko kupiji audija?
Vsi ki pa niste dovolj sposobni, da bi se prilagajali na spremembe, ste si pa sami krivi. A zdaj bomo pa ukinili svobodo avtorjev, da bodo šalabajzerji lahko kupiji audija?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Gandalfar ::
Rezultat je isti - sluzit je treba na helpdesku, ker v softwaru samem ni vec denarja, ker se njegova cena priblizuje nic.
Poldi112 ::
Zgolj splošnonamenski software, pa še tam MS še vedno na veliko služi. Adobe isto, pa še kdo.
In kaj je tako slabega z služenjem z supportom? V čem je taka huda razlika med Redhat in MS? Oba imata razvojni oddelek in oba imata support oddelek. Oba ti ponujata oboje, samo da ti en uradno računa licenco, drugi pa support.
In kaj je tako slabega z služenjem z supportom? V čem je taka huda razlika med Redhat in MS? Oba imata razvojni oddelek in oba imata support oddelek. Oba ti ponujata oboje, samo da ti en uradno računa licenco, drugi pa support.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Icematxyz ::
Končno smo na točki, ko se je priznalo, da se gre za komunizem, za težnjo po zastonj bivanju.
OK, to bi sicer lahko priznali že vnaprej namesto, da je potrebna dolga razprava, a vendarle, napredek je.
Še kar naprej komunizem v navezi z GPL? Ne gre to skozi žal, "komunizem" kot prvo ne (bi) pozna(l) "zasebnega lastništva" nad kodo in bi se verjetno kot prvo moral temu privilegiju odpovedati. Žal, niti osnova ni izpolnjena, da bi lahko govorili o "komunizmu".
Rezultat je isti - sluzit je treba na helpdesku, ker v softwaru samem ni vec denarja, ker se njegova cena priblizuje nic.
Ker to tako vneto ponavljaš, vsaj na tem področju je potem jasno, da GPL nima težav z služenjem denarja tam, kjer se prodajajo "storitve"? Na primer to kaj "nadnacionalne" prodajajo državam? Kaj prodajajo državam? Lastništvo ali "storitev" za recimo obdobje 3 let?
Okapi ::
Seveda imamo zaradi programerskega volunterstva boljše programe.To je tvoje mnenje, ki še zdaleč ni nujno pravilno.
Glavnina kvalitetnih stvari se skriva po blogih, forumih ali pa člankih raziskovalnih ustanov.Poudarek je pa na skriva. In ko preračunaš čas, ki ga porabiš, da jih najdeš in odfiltriraš noise in crap, ugotoviš, da te informacije sploh niso tako zelo brezplačne, kot morda misliš, da so (recimo dokler si študent in te preživljajo starši).
Če k temu prištejemo še dejstvo, da večina (vključno z mnogimi na slo-techu) kakovostnih informacij na netu ne zna poiskati, oziroma jih ne zna ločiti od slabih, pridemo do tu, kjer smo.
O.
Poldi112 ::
In tvoje mnenje je pa pravilno?
Kaj sploh predlagaš? Ukiniti prosti trg? Ker vse kar slišim je neko jokanje za neko kvaliteto, ki očitno ni bila sposobna prežitevi.
Kaj sploh predlagaš? Ukiniti prosti trg? Ker vse kar slišim je neko jokanje za neko kvaliteto, ki očitno ni bila sposobna prežitevi.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Icematxyz ::
Spet delaš razlike, ki jih ni. Se pravi če uporabljaš FireFox ali IE imaš kot uporabnik podobne težave. Ne eden in ne drugi ni garancija, da bo zadovoljil vse tvoje potrebe, pa čeprav bi naj za povprečnega uporabnika oba delovala zadovoljivo.
Ne moreš pa reči, da za to zaradi enega povprečen uporabnik bistveno težje najde informacije, ki jih potrebuje, kot uporabnik drugega. Ne vidim jaz tukaj razlike zaenkrat žal. Greš na slo-tech, vprašaš in najverjetneje dobiš odgovor. V obeh primerih torej približno enak postopek in količina časa in vložen trud!
Ne moreš pa reči, da za to zaradi enega povprečen uporabnik bistveno težje najde informacije, ki jih potrebuje, kot uporabnik drugega. Ne vidim jaz tukaj razlike zaenkrat žal. Greš na slo-tech, vprašaš in najverjetneje dobiš odgovor. V obeh primerih torej približno enak postopek in količina časa in vložen trud!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Icematxyz ()
Poldi112 ::
Aha, potem si, če uporabim popularen primer s tega foruma, kot Zeleni?
Ker če samo kritiziraš GPL, boljše alternative pa nimaš, a je tvoja kritika res upravičena?
Ker če samo kritiziraš GPL, boljše alternative pa nimaš, a je tvoja kritika res upravičena?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Mavrik ::
Ker če samo kritiziraš GPL, boljše alternative pa nimaš, a je tvoja kritika res upravičena?
Seveda je. Samo zato ker obstaja ena opcija še ne pomeni, da ne more le-ta imeti pomanjkljivosti. Ne vem s kje vam ideja da v takih primerih ne smeš kritizirati. Isto kot une "naredi sam" nebuloze.
The truth is rarely pure and never simple.
Poldi112 ::
Ne pravim da ne smeš kritizirati, pravim samo, da če se obesiš na par pomankljivosti, ignoriraš pa prednosti, potem je to nekredibilno. Nič drugega.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
poweroff ::
Nič ne predlagam. Samo ugotavljam, kakšno je dejansko stanje.
Ti trdiš, da zaradi prostega programja nimamo boljših programov. Dokaži to.
sudo poweroff
poweroff ::
Končno smo na točki, ko se je priznalo, da se gre za komunizem, za težnjo po zastonj bivanju.
OK, to bi sicer lahko priznali že vnaprej namesto, da je potrebna dolga razprava, a vendarle, napredek je.
Bullshit!
Ne gre za komunizem, gre za prosti trg v absolutnem pomenu besede.
V tej družbi je vsa lastnina ter tudi vsa energija (elektrika, kalorije, itd.) navoljo zastonj; hkrati pa je ves posameznikov proizvod last vseh.
Gre za to, da cena dobrinam dolgoročno pada. Če je bila cena poleta v London pred 60 leti 500 povprečnih plač, je danes samo 1/50 povprečne plače. Za to gre.
Gre pa tudi za problem vlakov in konjskih vpreg. Pred nastopom železnice so popravljalci konjskih vpreg lepo služili. Potem pa pride železnica in ljudje nehajo uporabljati konjske vprege. Kaj se je zgodilo?
Popravljalci konjskih vpreg so bili ob posel! Ampak eni so se preusmerili in so postali kretničarji, drugi pa so vpili o komunizmu, o nepravičnosti in o tem kako bodo ubogi reveži ostali brez službe.
Na koncu so propadli. Ampak tudi danes jih je polno! Samo da se ukvarjajo z drugimi posli.
sudo poweroff
poweroff ::
Kaj pa tisti, ki jim "žlica NI padla v med", in se morajo s svojim delom preživljati, ker pač niso sponzorirani?
Kako naj tisti preživijo ob sponzoriranih, oprostite, "volunterskih" konkurentih?
Nehajo naj popravljati konjske vprege in postanejo kretničarji!
sudo poweroff
Okapi ::
Ti trdiš, da zaradi prostega programja nimamo boljših programov. Dokaži to.Zakaj bi se trudil z (brezplačnim) dokazovanjem? A bi potem prostih programov ne bilo več?
O.
Icematxyz ::
Zagotovo jih ni malo. Dnevno govorimo o bolj popularnih in splošno poznanih. Še kakšen primer glede tega:
http://www.ohloh.net/p
http://www.ohloh.net/p
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Icematxyz ()
poweroff ::
Ti trdiš, da zaradi prostega programja nimamo boljših programov. Dokaži to.Zakaj bi se trudil z (brezplačnim) dokazovanjem? A bi potem prostih programov ne bilo več?
Se pravi nekaj trdiš, ko te pa pozovem, da dokaži, pa praviš, da se ne boš trudil z dokatzovanjem? Sklicevanje na lastno avtoriteto?
sudo poweroff
Cold1 ::
Matthai:
"Prenehajte prodajati programsko opremo in postanite sponzorirani!", poreče zaposleni v javnem sektorju. Saj veš Matthai, da je tvoja plača, pa tudi služba, zgolj funkcija (obdavčenih) zaslužkov podjetij, ki delujejo na profitni način.
Če bi vsi delovali na način državnega sponzorstva, izdelki pa bi bili na voljo zastonj, bi se država (finančno) sesula v nekaj mesecih.
----------------
Heh, Okapi je zgolj pokazal, da zahteva po zastonjskem delu ne obrodi sadov.
Nehajo naj popravljati konjske vprege in postanejo kretničarji!
"Prenehajte prodajati programsko opremo in postanite sponzorirani!", poreče zaposleni v javnem sektorju. Saj veš Matthai, da je tvoja plača, pa tudi služba, zgolj funkcija (obdavčenih) zaslužkov podjetij, ki delujejo na profitni način.
Če bi vsi delovali na način državnega sponzorstva, izdelki pa bi bili na voljo zastonj, bi se država (finančno) sesula v nekaj mesecih.
----------------
Sklicevanje na lastno avtoriteto?
Heh, Okapi je zgolj pokazal, da zahteva po zastonjskem delu ne obrodi sadov.
Okapi ::
Se pravi nekaj trdiš, ko te pa pozovem, da dokaži, pa praviš, da se ne boš trudil z dokatzovanjem? Sklicevanje na lastno avtoriteto?A sem mogoče kje rekel, da mi moraš verjeti? A sem mogoče kje rekel, da imam 100% prav?
In moja izvirna trditev za povrhu ni bila, da nimamo boljših programov, ampak da je napredek počasnejši, kot bi lahko bil. Tudi sem napisal, na osnovi česa sem prišel do takšnega sklepa.
Ti bi pa zdaj rad, da to še dokažem, in to brezplačno. A se ti ne zdi, da si rahlo smešen? Za takšne zadeve se drago plačuje analitike.
O.
Poldi112 ::
Koliko ti pa plačajo, da z nami deliš ta svoja mnenja? A je to mogoče poslovni model, da navržeš par trditev, potem jih pa proti plačilu argumentiraš. Kot nek shareware, kjer za polno funkcionalnost hočejo denar?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Okapi ::
Koliko ti pa plačajo, da z nami deliš ta svoja mnenja?To pa počnem pro bono
A je to mogoče poslovni model, da navržeš par trditev, potem jih pa proti plačilu argumentiraš.Na nek način imaš celo popolnoma prav.
To, od česar že 15 let živim, se je pred malo manj kot 20 leti začelo natanko tako. Na nekem forumu (takrat še na BBS-u) sem kritiziral en članek v neki reviji in med drugim napisal, da bi še jaz znal bolje napisati. In urednik konkurenčne revije je rekel, naj to dokažem. Ampak za razliko od Matthaija mi je bil on to pripravljen tudi plačati. In sem mu dokazal.
O.
Poldi112 ::
Ja, samo Matthai se hoče samo argumentirano pogovarjati, za razliko od tistega strica, ki je rabil članek za revijo.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Okapi ::
Ja, samo Matthai se hoče samo argumentirano pogovarjatiA če rečeš, "dokaži", je to argumentiran pogovor? In to po tem, ko sem svojo trditev že argumentiral in na osnovi česar si ti napisal:
Ne rečem, je nekaj resnice v tem, je pa stvar daleč od črno bele.Glede na to, da nisem nikjer trdil, da je stvar črno-bela, bi lahko sklepal, da sem svojo trditev še kar dobro uspel argumentirati. Kaj dosti več kot to pa v takšnih forumskih razpravah pač ne moreš pričakovati.
O.
Poldi112 ::
Ok, potem te bom pa direkt vprašal - se ti zdi, da smo danes v splošnem zaradi gpl-a na boljšem ali na slabšem?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Okapi ::
Po mojem smo v splošnem na slabšem. Če bi bil GPL (oziroma FOSS na splošno) boljši od "zaprtih" licenc, bi morali biti prosti programi boljši od zaprtih. Pa v povprečju nekako niso. Najboljši "zaprti" programi so v večini primerov boljši od najboljših prostih. Je sicer tudi nekaj izjem, ampak v splošnem je za veliko večino uporabnikov edina prednost prostih programov to, da so cenejši. S tem, da je brezplačen lahko tudi "zaprt" program.
Prosti programi znižujejo ceno "zaprtim", oziroma jim odžirajo tržni delež, zato imajo programerji oziroma firme manj denarja za razvoj.
Prosti programi (in vse podobno volonterske zadeve) imajo poleg tega nek kakovostni prag, prek katerega praktično ne morejo. Wikipedija je recimo odlična zadeva, ampak ima kakovostni prag, prek katerega se, samo s prostovoljci, ne more prebiti. Podobno velja zelo verjetno tudi za programe. Če ti kakovost, ki jo lahko dosežeš na tak način, ustreza, je super - imaš spodoben urejevalnik besedil, enciklopledijo, operacijski sistem ali karkoli in še brezplačen je.
Če bi rad kaj boljšega, se pa začnejo težave. Bodisi sploh ni, ker je brezplačna konkurenca uničila vse druge, ali pa je dražje, kot bi bilo sicer.
S tem da, kot se nekje že omenil, moramo po mojem na FOSS nujno gledati vzporedno s piratstvom. Ker prosti programi so IMHO predvsem odziv programerjev na neuspešen boj s pirati, v smislu, jebiga, raje kot da mi oni zaslužek požrejo, bom programiral kar brezplačno (pa še kakšno imenitno filozofijo lahko zgradim okoli tega;-).
Na koliko drugih področjih še poznamo podoben pristop? Kje se skrivajo dobri samaritanski vodoinštalaterji, električarji, avtomehaniki, peki ..., ki bi iz golega veselja zastonj delali za popolne neznance?
Skratka, na splošno smo na slabšem. Ampak se ne da kaj dosti narediti, ker prepovedati se tega verjetno ne da. Bi bilo pa zanimivo videti, kaj bi se zgodilo, če bi nekdo pogruntal preprosto in ceneno tehnologijo, ki bi zanesljivo onemogočila vsakršno piratiziranje. Koliko programerjev bi še vedno svoje programe licencirala z GPL, in koliko bi se jih odločila za to hipotetično protipiratsko zaščito?
O.
Prosti programi znižujejo ceno "zaprtim", oziroma jim odžirajo tržni delež, zato imajo programerji oziroma firme manj denarja za razvoj.
BOSTON, MA--(Marketwire - April 16, 2008) - "Open Source software is raising havoc throughout the software market. It is the ultimate in disruptive technology, and while to it is only 6% of estimated trillion dollars IT budgeted annually, it represents a real loss of $60 billion in annual revenues to software companies," said Jim Johnson, Chairman, The Standish Group International, Boston, MA
Prosti programi (in vse podobno volonterske zadeve) imajo poleg tega nek kakovostni prag, prek katerega praktično ne morejo. Wikipedija je recimo odlična zadeva, ampak ima kakovostni prag, prek katerega se, samo s prostovoljci, ne more prebiti. Podobno velja zelo verjetno tudi za programe. Če ti kakovost, ki jo lahko dosežeš na tak način, ustreza, je super - imaš spodoben urejevalnik besedil, enciklopledijo, operacijski sistem ali karkoli in še brezplačen je.
Če bi rad kaj boljšega, se pa začnejo težave. Bodisi sploh ni, ker je brezplačna konkurenca uničila vse druge, ali pa je dražje, kot bi bilo sicer.
S tem da, kot se nekje že omenil, moramo po mojem na FOSS nujno gledati vzporedno s piratstvom. Ker prosti programi so IMHO predvsem odziv programerjev na neuspešen boj s pirati, v smislu, jebiga, raje kot da mi oni zaslužek požrejo, bom programiral kar brezplačno (pa še kakšno imenitno filozofijo lahko zgradim okoli tega;-).
Na koliko drugih področjih še poznamo podoben pristop? Kje se skrivajo dobri samaritanski vodoinštalaterji, električarji, avtomehaniki, peki ..., ki bi iz golega veselja zastonj delali za popolne neznance?
Skratka, na splošno smo na slabšem. Ampak se ne da kaj dosti narediti, ker prepovedati se tega verjetno ne da. Bi bilo pa zanimivo videti, kaj bi se zgodilo, če bi nekdo pogruntal preprosto in ceneno tehnologijo, ki bi zanesljivo onemogočila vsakršno piratiziranje. Koliko programerjev bi še vedno svoje programe licencirala z GPL, in koliko bi se jih odločila za to hipotetično protipiratsko zaščito?
O.
Poldi112 ::
Pa lahko daš kakšen primer? MS Office še vedno prinaša lepe vsote, prav tako Adobe zbirka, Oracle baza, Autodesk Autocad, VmWare, ...
Kamorkoli pogledam, povsod imaš komercialne ponudnike, za katere težko rečeš, da životarijo. In ti kot kupec imaš več izbire. Oni kot ponudniki pa več konkurence. Kako je to lahko slabo? Razen če misliš, da bodo vse, kar dobijo od prodaje, dali v razvoj, in se bo potencialno slabša prodaja neposredno preslikala v kvaliteto. Samo tega verjetno tudi ti ne verjameš?
Poleg tega se moramo zavedati, da so komercialni ponudniki s svojimi pederskimi omejitvami, kjer ti niti havbe ne dovolijo odpreti, zanetili gpl. In odprta koda je za velik del trga velik plus. Brez tega bi bilo precej podjetih precej manj konkurenčnih. Tega tudi ne smemo zanemariti.
Wikipedia je čisto svoja kategorija. Enciklopedije je v glavnem sesul internet, ne wikipedia. Koliko ljudi poznaš, ki je zadnjih 10 let kupilo enciklopedijo v papirnati izdaji? To je bilo uporabno včasih, danes je pa več ali manj dinozaver. Wikipedia uspeva, ker je free. Če ne bi bila, bi večina raje sama poiskala drugje tisto, kar jih zanima.
EDIT:
Še to - konkurenca se verjetno strinjava, da je zdrava? To smo že nekajkrat videli, kako se je razvoj praktično ustavil, ko ni bilo konkurence. In vidimo tudi, da komercialni ponudniki precej raje delajo na tem, da ubijejo/kupijo/onesposobijo konkurenco, kot da bi investirali v razvoj in jo deklasirali s kvaliteto. Je pač ceneje kupiti in zapreti uspešen startup, ki grozi da se bo razvil v potencialno grožnjo. Gpl je pa tu spet sesul ustaljeno prakso in dejansko sili komercialna podjetja, da tekmujejo na področju kvalitete.
Kamorkoli pogledam, povsod imaš komercialne ponudnike, za katere težko rečeš, da životarijo. In ti kot kupec imaš več izbire. Oni kot ponudniki pa več konkurence. Kako je to lahko slabo? Razen če misliš, da bodo vse, kar dobijo od prodaje, dali v razvoj, in se bo potencialno slabša prodaja neposredno preslikala v kvaliteto. Samo tega verjetno tudi ti ne verjameš?
Poleg tega se moramo zavedati, da so komercialni ponudniki s svojimi pederskimi omejitvami, kjer ti niti havbe ne dovolijo odpreti, zanetili gpl. In odprta koda je za velik del trga velik plus. Brez tega bi bilo precej podjetih precej manj konkurenčnih. Tega tudi ne smemo zanemariti.
Wikipedia je čisto svoja kategorija. Enciklopedije je v glavnem sesul internet, ne wikipedia. Koliko ljudi poznaš, ki je zadnjih 10 let kupilo enciklopedijo v papirnati izdaji? To je bilo uporabno včasih, danes je pa več ali manj dinozaver. Wikipedia uspeva, ker je free. Če ne bi bila, bi večina raje sama poiskala drugje tisto, kar jih zanima.
EDIT:
Še to - konkurenca se verjetno strinjava, da je zdrava? To smo že nekajkrat videli, kako se je razvoj praktično ustavil, ko ni bilo konkurence. In vidimo tudi, da komercialni ponudniki precej raje delajo na tem, da ubijejo/kupijo/onesposobijo konkurenco, kot da bi investirali v razvoj in jo deklasirali s kvaliteto. Je pač ceneje kupiti in zapreti uspešen startup, ki grozi da se bo razvil v potencialno grožnjo. Gpl je pa tu spet sesul ustaljeno prakso in dejansko sili komercialna podjetja, da tekmujejo na področju kvalitete.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Poldi112 ()
Okapi ::
konkurenca se verjetno strinjava, da je zdravaJa, monopoli zaprtih programov so tudi slabi, seveda. In potem imaš kot mala firma, ki bi hotela uspeti s svojim programom, na eni strani Microsoftov ali Adobov (skoraj) monopol in na drugi "dumpinške cene" prostih programov (vmes pa še pirate). Nekako ni videti neke perspektive za vlaganje v razvoj
O.
Poldi112 ::
Kot mala firma itak ne moreš konkurirati velikanom z dolgoletno zgodovino vlaganja tako v razvoj kot v marketing. Lahko tekmuješ edino na nišnih trgih oz. z odprtimi ali prostimi rešitvami, kjer se development stroško porazdelijo. Sploh OS je čisti samomor. Zato pa razen odprtih/free rešitev Windowsi nimajo konkurence. Kar je bilo je vse neslavno propadlo.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
poweroff ::
Koliko ti pa plačajo, da z nami deliš ta svoja mnenja?To pa počnem pro bono
A je to mogoče poslovni model, da navržeš par trditev, potem jih pa proti plačilu argumentiraš.Na nek način imaš celo popolnoma prav.
Hehe, jaz isto počnem s svojimi knjigami, Jype pa s programi (služi s podporo).
Kot mala firma itak ne moreš konkurirati velikanom z dolgoletno zgodovino vlaganja tako v razvoj kot v marketing. Lahko tekmuješ edino na nišnih trgih oz. z odprtimi ali prostimi rešitvami, kjer se development stroško porazdelijo. Sploh OS je čisti samomor. Zato pa razen odprtih/free rešitev Windowsi nimajo konkurence. Kar je bilo je vse neslavno propadlo.
Ja, točno to je problem. Z Adobom ena majhna programerska hiša sploh ne more konkurirat. Nima vstopnih pogojev za to. Težnja velikih firm pa je, da pokupijo konkurenco, z zaprto kodo pa še zvišajo vstopne pogoje. Zato zaprta koda vodi k monopolom.
Edina varianta da se razsuje njihov monopol je ta, da se začne razvijati nek program pod GPL licenco. Ker vsaj na začetku bo edina konkurenčna prednost tega izdelka nizka cena. Počasi bo kvaliteta rasla, cena pa bo ostala ista. In ko bo nek plafon kvalitete prebit (ala pri OpenOffice), se bo monopol začel rušiti.
GPL je torej (edina realna) strategija za uničenje škodljivih monopolov.
sudo poweroff
Okapi ::
GPL je torej (edina realna) strategija za uničenje škodljivih monopolov.Samo ni videti, da bi delovala
Predstavlja samo še eno dodatno oviro za vse programerje, ki si ne morejo privoščiti luksuza, da bi programirali brezplačno.O.
Poldi112 ::
Kako ni videti, da bi delovala? Winsi se dobro razvijajo, Office tudi, Oracle tudi, ... To je najboljši pokazatelj.
Nihče pa ne pravi, da morajo programerji programirati brezplačno, če je njihov osnovni izdelek brezplačen. Vedno lahko živijo od prodaje storitev, supporta, ali pa se zaposlijo pri komercialnem ponudniki in programirajo zaprtokodno aplikacijo.
Ker nazadnje ko sem gledal je bilo povpraševanje po programerjih višje od ponudbe.
Nihče pa ne pravi, da morajo programerji programirati brezplačno, če je njihov osnovni izdelek brezplačen. Vedno lahko živijo od prodaje storitev, supporta, ali pa se zaposlijo pri komercialnem ponudniki in programirajo zaprtokodno aplikacijo.
Ker nazadnje ko sem gledal je bilo povpraševanje po programerjih višje od ponudbe.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
darkolord ::
GPL je torej (edina realna) strategija za uničenje škodljivih monopolov.Zakaj že GPL?
Celo OpenOffice, ki ga omenjaš, ne uporablja GPLja...
Icematxyz ::
Samo ni videti, da bi delovala;(( Predstavlja samo še eno dodatno oviro za vse programerje, ki si ne morejo privoščiti luksuza, da bi programirali brezplačno.
Seveda deluje. Če ne se mi nebi tukaj o tem pogovarjali. O programiranju brezplačno pa kje bova začela znova. Pri piramidni shemi ali pri Red Hat in letnem poročilu...
Celo OpenOffice, ki ga omenjaš, ne uporablja GPLja...
In ne bi neke razlike bilo, če jo bi. Nenazadnje to je projekt, ki zahteva "copyright assignment"...
Kot mala firma itak ne moreš konkurirati velikanom z dolgoletno zgodovino vlaganja tako v razvoj kot v marketing. Lahko tekmuješ edino na nišnih trgih oz. z odprtimi ali prostimi rešitvami, kjer se development stroško porazdelijo. Sploh OS je čisti samomor. Zato pa razen odprtih/free rešitev Windowsi nimajo konkurence. Kar je bilo je vse neslavno propadlo.
Ja začeti ne moreš in kar biti Microsoft ali Google... To je res. Ima pa Windows v odprtih/(F)OSS rešitvah konkurenco ja. Tudi na namizju. Nenazadnje ta novica je dokaz temu. Torej v čem je problem?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Icematxyz ()
Okapi ::
Winsi se dobro razvijajo, Office tudi,A se res? Zame šminka ni noben pravi napredek. Koliko koristnih novosti ima Office 2010 v primerjavi z Office 2003 ali XP?
Predvsem pa, koliko teh novosti so si izmislili "prosti programerji" pri OpenOffice?
O.
Poldi112 ::
Predvsem pa, koliko teh novosti so si izmislili "prosti programerji" pri OpenOffice?
O.
Zakaj je to pomembno? Odgovora ne vem, ampak že samo prisotnost "good enough" & cenejše rešitve sili MS v to, da naredi svoj izdelek boljši od konkurence.
A se res? Zame šminka ni noben pravi napredek. Koliko koristnih novosti ima Office 2010 v primerjavi z Office 2003 ali XP?
O.
Zame nobene in bi se kar strinjal, če ne bi imel kar nekaj kolegov/znancev, ki so čisto navdušeni nad novim interface-om in mi zatrjujejo, da so zdaj bolj produktivni. So pa res advanced userji, za razliko od mene in mojih strank, ki office-a skoraj ne uporaljamo.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Icematxyz ::
Predvsem pa, koliko teh novosti so si izmislili "prosti programerji" pri OpenOffice?
Se pravi zagovarjaš idejo, da nekdo ki profesionalno ali amatersko dela ne nekem projektu. Da živi v ločenem svetu od ostalega sveta in ne črpa idej iz okolja? In da je smer "znanja in idej" zagotovo enosmerna ulica? Žal...
Okapi ::
Jaz sem advanced user Worda, pa mi za šminko dol visi, uporabnih novosti pa v glavnem ni. Koliko med njimi so si jih prvi izmislili prosti programerji pa je pomembno zato, ker eni trdijo, da je FOSS dober za razvoj programske opreme.
O.
Se pravi zagovarjaš idejo, da nekdo ki profesionalno ali amatersko dela ne nekem projektu. Da živi v ločenem svetu od ostalega sveta in ne črpa idej iz okolja? In da je smer "znanja in idej" zagotovo enosmerna ulica?Od kje si pa to pobral??? Jaz se samo sprašujem, na kateri strani, zaprti ali odprti, so pogruntali več koristnih novosti. Ker kot eni mislijo, bi se jih morali precej več na odprti strani, kjer tisoči zanesenjakov z vsega sveta sodeluje pri razvoju. Pa nekako ni vidite, da bi to kaj pomagalo. Mogoče malo hitreje zatirajo hrošče in krpajo varnostne luknje, pri uporabnih & koristnih novostih pa se jim hitro ustavi.
O.
darkolord ::
Koliko koristnih novosti ima Office 2010 v primerjavi z Office 2003 ali XP?Zelo veliko.
Poldi112 ::
Jaz sem advanced user Worda, pa mi za šminko dol visi, uporabnih novosti pa v glavnem ni. Koliko med njimi so si jih prvi izmislili prosti programerji pa je pomembno zato, ker eni trdijo, da je FOSS dober za razvoj programske opreme.
O.
Tudi če predpostavimo, da floss striktno samo kopira in nič ne inovira, a ni to dobro za razvoj komercialnih rešitev? Ker to (konkurenca in njihov izdelek) jih direkt sili v inovacije, ker se drugače ne morejo ločiti od zastonjskih alternativ in zahtevati premium cene.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Poldi112 ()
Cold1 ::
A hkrati je slabo za FOSS, ker je pač venomer v zaostanku in temu primerno manj oziroma celo ne-uporaben.
To pa je tudi razlog neuveljavljenosti "odprtokodnih" projektov ala Linux.
Se pa strinjam, da je konkurenca vedno dobrodošla, samo kateri OS je že konkuriral Visti, saj res, Windows XP; in kaj konkurira Pisarni 2010, MSO 2007...
To pa je tudi razlog neuveljavljenosti "odprtokodnih" projektov ala Linux.
Se pa strinjam, da je konkurenca vedno dobrodošla, samo kateri OS je že konkuriral Visti, saj res, Windows XP; in kaj konkurira Pisarni 2010, MSO 2007...
jype ::
KDE je vedno bil nekaj korakov pred OS X in Windows lupino. Še vedno je. Windows 7 je eno leto po predstavitvi tehnologij v KDE v lupino vključil en kup preprostih uporabniških elementov, ki jih pred KDE ni pokazal še nihče. OS X je prav tako "iznašel" nove elemente vmesnika slabo leto po predstavitvi odprtih Xgl/compiz tehnologij. Vse kaže, da razvoj v FOSS nič ne zaostaja za mainstreamom, pogosto celo obratno.
OpenOffice ima pa PDF export, zato je boljši od vsega, kar je do zdaj naredil Microsoft, pravi nek uporabnik OpenOffice paketa, katerega mnenje je globalni kriterij.
Če proste programske opreme ne bi bilo, tudi podjetja, v katerem sem trenutno zaposlen, ne bi bilo, ker bi rešitev, s katero se je prodrlo na trg, stala veliko več, kot so ustanovitelji imeli na voljo za prepričat VCje, da so vredni več milijonov investicij.
K sreči je velika večina bleeding edge tehnoloških projektov danes na voljo pod prostimi licencami in ne, z GPL nimamo nobenih težav, čeprav distribuiramo tudi programje.
Cold1> samo kateri OS je že konkuriral Visti, saj res, Windows XP; in kaj konkurira Pisarni 2010, MSO 2007...
Koliko let pa že uporabljaš Linux namizje, da si tako suveren v tem? Ker jaz sem od leta 2003 praktično ves čas tipkal v Linux namizje in nisem opazil, da bi mi kaj manjkalo (res pa je, da sem pogosto sam popravljal reči, ki so delovale slabo ali pa drugače, kot bi si želel - in hvaležen sem bil, da to možnost sploh imam, ker če bi uporabljal Windows bi se lahko zanjo obrisal pod nosom).
OpenOffice ima pa PDF export, zato je boljši od vsega, kar je do zdaj naredil Microsoft, pravi nek uporabnik OpenOffice paketa, katerega mnenje je globalni kriterij.
Če proste programske opreme ne bi bilo, tudi podjetja, v katerem sem trenutno zaposlen, ne bi bilo, ker bi rešitev, s katero se je prodrlo na trg, stala veliko več, kot so ustanovitelji imeli na voljo za prepričat VCje, da so vredni več milijonov investicij.
K sreči je velika večina bleeding edge tehnoloških projektov danes na voljo pod prostimi licencami in ne, z GPL nimamo nobenih težav, čeprav distribuiramo tudi programje.
Cold1> samo kateri OS je že konkuriral Visti, saj res, Windows XP; in kaj konkurira Pisarni 2010, MSO 2007...
Koliko let pa že uporabljaš Linux namizje, da si tako suveren v tem? Ker jaz sem od leta 2003 praktično ves čas tipkal v Linux namizje in nisem opazil, da bi mi kaj manjkalo (res pa je, da sem pogosto sam popravljal reči, ki so delovale slabo ali pa drugače, kot bi si želel - in hvaležen sem bil, da to možnost sploh imam, ker če bi uporabljal Windows bi se lahko zanjo obrisal pod nosom).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Icematxyz ::
Če kje "zaostaja" FOSS je kvečjemu pri implementaciji kakšnih "vendor-lock-in" rešitev, ki ponavadi dobro "sodelujejo" z monopolnim položajem na tržišču.
Torej ta "zaostanek", kot ga marsikdo dojema kot "zaostanek" ima korenine čisto drugje in ne v pomanjkanju idej, znana ali denarja.
Torej ta "zaostanek", kot ga marsikdo dojema kot "zaostanek" ima korenine čisto drugje in ne v pomanjkanju idej, znana ali denarja.
darkolord ::
Tudi če predpostavimo, da floss striktno samo kopira in nič ne inovira, a ni to dobro za razvoj komercialnih rešitev? Ker to (konkurenca in njihov izdelek) jih direkt sili v inovacije, ker se drugače ne morejo ločiti od zastonjskih alternativ in zahtevati premium cene.Ne, ni to avtomatsko dobro - samo do neke mere. Npr. sedaj Kitajci povzročajo kar precejšnje težave, ko s svojimi cenenimi kopijami poskušajo konkurirati na trgu, njihova edina prednost pa je cena (jasno na račun inovativnosti, kvalitete, varnosti, uporabnosti, ...). Inovacije, za katere potrebuješ tudi več let, pa lahko Kitajci približno skopirajo v enem mesecu. Seveda tudi oni zelo velikokrat ne preživijo, ampak ker rastejo kot gobe po dežju, se sproti pojavljajo novi... Tako mimogrede celo zavirajo razvoj, saj si nekateri mislijo "ah, se mi ne splača inovirat, saj me bodo Kitajci takoj začeli kopirati".
Pri softveru ni prav dosti drugače - en primer so npr. dijaki ali študetje, ki delajo (seveda nizko kakovostne) spletne strani dobesedno za drobiž ali celo zastonj, ker imajo samo preveč časa.
Windows 7 je eno leto po predstavitvi tehnologij v KDE v lupino vključil en kup preprostih uporabniških elementov, ki jih pred KDE ni pokazal še nihče. OS X je prav tako "iznašel" nove elemente vmesnika slabo leto po predstavitvi odprtih Xgl/compiz tehnologij.No ja, po mojih izkušnjah so tiste xgl/compiz/kde in podobne zadeve (vsaj nazadnje, ko sem jih uporabljal) bile bolj za eye candy ("glej kaj znamo narest!"), pri Aeru so pa sicer bolj minimalistične/enostavne, ampak bolj uporabne in nemoteče - npr. Aero Flip vs. tista kocka; ali pa wobbly efekt pri premikanju oken, ko je vsebina blurry in slabo berljiva, dokler se ne ustavi popolnoma; ali pa Aero Snap, ki ti animirano nakaže, do kod bo segalo okno (če imaš velik monitor, ti ni treba gledat do robov), ...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: darkolord ()
Icematxyz ::
Compiz je čisto solidna zadeva. Do katere mere boš ga uporabljal si pa prilagodiš kot uporabnik sam. Zagotovo pa po zmožnostih ki jih ponuja v splošnem ne zaostaja za "konkurenčnimi" rešitvami. Prej obratno.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Barcelona gre na Linux (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Ostale najave | 19055 (15015) | noraguta |
| » | Tegobe münchenske migracije na Linux in končni triumf (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 24392 (21911) | Daedalus |
| » | Francozi in Švedi s prehodom na odprto kodo nižajo IT stroške (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 19142 (16036) | hruske |