» »

strani: 1 ... 8 9 10 11

Matthai ::

Zgodbica od kolega - sistemca v državni upravi, ki kaže silne prednosti Windows tehnologije.

Tip za šefe nabavi par prenosnikov, valjda 64-bit in valjda 64-bit Vista gor.

Vendar pa za dostop do internega omrežja potrebujejo nekega VPN klienta. Ki je pa - šment - na voljo samo za 32-bitne sisteme. Baje je nekje 64-bitna testna verzija. Ampak baje se je ne da dobit.

Hecno - jaz za free software iz 32-bitnih Ubuntu repozitorijev še nisem naletel na to, da bi manjkala 64-bitna različica...
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

Poldi112 ::

darkolord je izjavil:

Ne, ni to avtomatsko dobro - samo do neke mere. Npr. sedaj Kitajci povzročajo kar precejšnje težave, ko s svojimi cenenimi kopijami poskušajo konkurirati na trgu, njihova edina prednost pa je cena (jasno na račun inovativnosti, kvalitete, varnosti, uporabnosti, ...). Inovacije, za katere potrebuješ tudi več let, pa lahko Kitajci približno skopirajo v enem mesecu. Seveda tudi oni zelo velikokrat ne preživijo, ampak ker rastejo kot gobe po dežju, se sproti pojavljajo novi... Tako mimogrede celo zavirajo razvoj, saj si nekateri mislijo "ah, se mi ne splača inovirat, saj me bodo Kitajci takoj začeli kopirati".


Sem mislil da se pogovarjamo o software-u. Ker fizični izdelko so čisto ena druga kategorija.


darkolord je izjavil:


Pri softveru ni prav dosti drugače - en primer so npr. dijaki ali študetje, ki delajo (seveda nizko kakovostne) spletne strani dobesedno za drobiž ali celo zastonj, ker imajo samo preveč časa.


Pri software-u je seveda precej drugače. Predstavitveni spletni strani težko rečeš software ampak ok. Recimo tako - če ti en študent zvečer naklofa spletno stran, potem firma pač na tem trgu ne bo sodelovala. Ne vem kako lahko kdo reče da to zavira razvoj. Kakšen razvoj pa bi imeli sicer na področju poceni html vizitk/predstavitev?

Plus da študent tega ne dela, ker ima preveč časa, ampak s tem nabira izkušnje, reference in drobiž za burek.

Imaš mogoče še kakšen primer?
-------------------------------------------------
Nočem foto avatarja. Hočem risan avatar.
-------------------------------------------------

Matthai ::

Ja cena tisku je padla, deisgn je postal bolj dostopen in zato so vizitke danes smešno poceni. 5 EUR - pol kile vizitk.

Seveda bi pa izdelovalci konjskih vpreg raje videli, da bi izdelava vizitke še vedno stala 5 EUR po komadu. Ker to omogoča inovacije... ;((
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

Cold1 ::

@ Jype

KDE je naphan s tisoč zadevami...

Ja, in? Zoprne in neuporabne lastnosti uporabniškega vmesnika zmedejo manj vešče uporabnike in motijo tudi bolj sposobne.

Glej Google Chrome, izjemno minimalističen vmesnik, glej IE9, skorajda brez opaznih gumbov.

Vrhunske rešitve so preproste, ne komplicirane.
Navlaka pa moti in KDE je vedno vodil ravno v njej.
---------------

PDF export je na voljo za vse verzije pisarne vsaj od 2007 naprej (čisto možno pa, da je bil na voljo že za 2003 in starejše).
---------------

Če proste programske opreme ne bi bilo...

GNU GPL ni prosta licenca, ne sprenevedaj se, tole smo že vse obdelali; če tvojega podjetja, zaradi specifike proizvoda, GPL ne ovira to še ne pomeni da ni problematičen. (Sicer se pa strinjava o pomembnosti prostih informacij, zgolj GNU GPL ne predstavlja te prostosti.)
---------------

...da si tako suveren v tem?

Ne potrebujem suverenosti, trg mi je namreč omogočil primerjavo Viste, Oken XP , Mac OSa ter Linuxa. V času ko so Visto proglasili za najslabšo stvar na planetu se tržni delež Linuxa ni dvignil čisto nič; na netbookih je zaradi uporabe Linuxa prihajalo do vračil in po manj kot letu so Okna (XP) skorajda povsem izrinila "konkurenco", na desktopih je bila dominanca Oken neomajna...
Tudi delež Mac OS ni nič kaj prida narasel, tako da... ja, Okna XP so bila edina realna konkurenca Visti.
---------------

..nisem opazil, da bi mi kaj manjkalo...

Sem nezahteven uporabnik MSO, pa vem za relativno preproste, a meni nujne funkcije, ki jih OOo še danes nima, podobno pri upravljalcih datotek, podobno pri namizju etc.
V malih podrobnostih se pač skriva razlika med vrhunskimi izdelki in ... Linuxom
---------------

...res pa je, da sem pogosto sam popravljal reči, ki so delovale slabo ali pa drugače, kot bi si želel...

Večina ljudi (kot zelo dobro veš) ni programerjev in ne morejo četudi bi hoteli (pa nočejo) popraviti ničesar, torej so odvisni od dobre volje (cene) programerjev oz. programskih podjetij - tukaj, za veliko večino, odprtost kode ne šteje prav nič. Šteje pa razvit "ekosistem" podjetij, ki delujejo na neki platformi in ponujajo rešitve za uporabnike, ravno to onemogoča GNU GPL.

Normalni ljudje kupijo drug program, ter povedo sosedom, trg pa opravi vse ostalo. Mimogrede, to se je zgodilo tudi Linuxu; Okna so v veliki večini, navkljub vsesplošnemu pro-Linux navijanju medijev.
---------------

če bi uporabljal Windows...

Kako veš, da so problemi, ki jih ima Linux, prisotni tudi na Okenski platformi?

Lahko te probleme, ki si jih reševal, predstaviš, da naredimo kakšno primerjavo.
---------------

Sicer pa, koliko ljudi popravlja lastno hišo, koliko jih popravlja lasten avto, lasten telefon...?
Realnost je ta da, so vse to efektivno zaprti sistemi, pa vseeno ni nobenih problemov, zgolj pri programski opremi se najdejo ljudje, ki trdijo, da brez dostopa pod pokrov ne bo možno normalno delo.
Pojdite te fantazije razlagati proizvajalcem letal, avtomobilov in vseh ostalih sistemov, ki jih ni možno spreminjati, ampak zgolj vzdrževati; ali pa uporabnikom če želite, aja saj res, saj točno to se vseskozi počne, no Okna so še vedno v uporabi vsepovsod, Linuxu pa se tržni delež počesi zmanjšuje.

Na dolgi rok pa je dostop do izvorne kode brez dvoma koristen, saj komercialnih podjetij, vzdrževanje sistemov, ki se ne prodajajo več, gotovo ne zanima (v takem primeru je dostop do izvorne kode edina možnost), na kratek in srednji rok, pa ne.

Vsiljevanje GNU GPL-ja, je tako kvečjemu škodljivo. Z avtorji dogovorjen mehanizem prehoda informacij v prosto uporabo pa nujen, a nemogoč, dokler se bo vztrajalo na ekstremističnih stališčih.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Cold1 ()

darkolord ::

Hecno - jaz za free software iz 32-bitnih Ubuntu repozitorijev še nisem naletel na to, da bi manjkala 64-bitna različica...
Ja, hecno... Tam se ponavadi zgodi, da manjata obe ;)


Ja cena tisku je padla, deisgn je postal bolj dostopen in zato so vizitke danes smešno poceni. 5 EUR - pol kile vizitk.
Čist mimo primer ;((


Recimo tako - če ti en študent zvečer naklofa spletno stran, potem firma pač na tem trgu ne bo sodelovala.
Potem lahko kar spakiramo in gremo živet v jame, ker je praktično na vseh trgih tako, da ti nekdo lahko zadevo naredi ceneje (sicer neprimerno slabše, a očitno nima veze)?
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Zgodovina sprememb…

Matthai ::

Odprta koda je prosti trg v najčistejši obliki - razbija monopole.

Ni več kaj dodati.

Kdor pa popravlja konjske vprege - bo šel po poti dinozavrov.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

Okapi ::

Ti očitno še kar ne razumeš razlike med prihodom železnice in med prihodom trume Kitajcev, ki popravljajo konjske vprege poceni, ampak slabše kot domači mojstri.

O.

Icematxyz ::

No ta ločina, da licenca sama po sebi določa kvaliteto programske opreme. To pa je že malo preveč. Imaš programsko opremo v vseh razredih kvalitete po nekih merilih ne glede na licenco.

na desktopih je bila dominanca Oken neomajna...


Francoska policija pravi drugače.

Drugače pa če sem iskren, sem izgubil rdečo nit v tej razpravi. Ne vem več resnično na čase o čem se pogovarjamo.

Poldi112 ::

darkolord je izjavil:


Recimo tako - če ti en študent zvečer naklofa spletno stran, potem firma pač na tem trgu ne bo sodelovala.
Potem lahko kar spakiramo in gremo živet v jame, ker je praktično na vseh trgih tako, da ti nekdo lahko zadevo naredi ceneje (sicer neprimerno slabše, a očitno nima veze)?


Dejansko stanje se ne sklada s tvojim pesimizmom. V slo imaš veliko podjetih, ki lepo živijo od izdelave spletnih strani. In tudi kar nekaj sp-jev, ki klamfajo simple strani ob konkurenci študentov.

Zdaj če hočeš iti živeti v jamo, ker imaš konkurenco, potem ta ista konkurenca ne bo imela nič proti. Ampak to je čisto tvoja odločitev. Možnosti za preživetje je čisto dovolj in kitajci te tu sploh ne ogrožajo.

Okapi je izjavil:

Ti očitno še kar ne razumeš razlike med prihodom železnice in med prihodom trume Kitajcev, ki popravljajo konjske vprege poceni, ampak slabše kot domači mojstri.

O.


Pusti kitajce, to so simple fizične dobrine, na katere se obešaš, ker ne vidiš preko analogije.

Pač, proizvodnja se seli tja, kjer je ceneje. S tem je pač treba živeti. Imamo pa zato potrošniki nižje cene, kar ni ravno švoh, ane?
-------------------------------------------------
Nočem foto avatarja. Hočem risan avatar.
-------------------------------------------------

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Poldi112 ()

darkolord ::

V slo imaš veliko podjetih, ki lepo živijo od izdelave spletnih strani. In tudi kar nekaj sp-jev, ki klamfajo simple strani ob konkurenci študentov.
Seveda, saj resni naročniki ponavadi ne kupujejo takšnih strani - imajo pa zato podjetja zaradi njih vseeno večje težave, saj tisti, ki to prvič naročajo, nimajo prave predstave o vloženem delu, ki je potrebno za kvalitetnejšo verzijo (v stilu "če stane simple verzija 50 eur, bo 100 zihr več kot dovolj za profi verzijo"). Množica (kvalitativno) nekonkurečnih ponudnikov pač ne prinese kakšnega vidnega izboljšanja na trgu, prej obratno. Drugače pa je, če je konkurenca med kvalitetnejšimi ponudniki.

Pač, proizvodnja se seli tja, kjer je ceneje. S tem je pač treba živeti. Imamo pa zato potrošniki nižje cene, kar ni ravno švoh, ane?
Selitev proizvodnje je čisto nekaj drugega.
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Mavrik ::

Še večji problem je da začneš zgubljati tisti tasrednji trg - trg med Microsoftom in Opensourcem, ker se mlada podjetja ne morejo razviti. Tako v bistvu ustvarjaš vendor-lockin, saj maš izbiro med crappy opensourcem in high-end Enterprise rešitvami, trga z nekaj srednjega pa zaradi vstopne cene in dumpinga ni.

Ni vse tako krasno v Krasnem Novem Odprtem Svetu.
The truth is rarely pure and never simple.

jype ::

Meni se pa zdi, da FOSS, še posebej GPL:
- izdatno spodbuja inovacije z izravnavanjev pogojev za vstop na trg
- pospešuje produktivnost in konkurenčnost skozi licenčno popolnoma odprte standarde in z direktnim nagrajevanjem hitrih razvojnih in izdajnih ciklov
- preprečuje stagnacijo "legacy" sistemov ker onemogoča priklepanje k enemu samemu ponudniku
- manjša tržne prednosti tradicionalnih skritih zapisov, protokolov in razširitev, ki preprečujejo hitre implementacije prilagoditve obstoječih rešitev in s tem spet veča konkurenčnost

Mavrik> Ni vse tako krasno v Krasnem Novem Odprtem Svetu.

Tough. Adapt or die.

Mavrik ::

- uničuje konkurenco na low-end tržišču in s tem uničuje končnim uporabnikom možnost izbire in jih priklepa na programsko opremo pod standardi.

Sicer razumem zakaj podporniki licence, ki že v osnovi omejuje izbiro, sami ne razumete zakaj je izbira na trgu pomembna in kritična.
The truth is rarely pure and never simple.

jype ::

Mavrik> uničuje konkurenco na low-end tržišču

Lies.

Mavrik> Sicer razumem zakaj podporniki licence, ki že v osnovi omejuje izbiro, sami ne razumete zakaj je izbira na trgu pomembna in kritična.

Nonsense.

Mavrik ::

Boš se moral z argumentacijo bolj potrudit.
The truth is rarely pure and never simple.

jype ::

A ker si se ti tudi?

Se opravičujem, ker tako slabo berem med vrsticami.

No, bom se potrudil z eno od obeh trditev, kljub temu da ni bil predstavljen noben argument, ki bi kazal, da je karkoli od navedenega res.

Mavrik> Sicer razumem zakaj podporniki licence, ki že v osnovi omejuje izbiro, sami ne razumete zakaj je izbira na trgu pomembna in kritična.

Nismo nobeni "podporniki" licence in licenca na noben način ne omejuje nobene izbire - licenco uporabljamo za licenciranje lastnih avtorskih del vsem tistim, ki si želijo nadgraditi naše delo ali ga uporabiti v drugih prostih projektih. Če kdo želi, mu svojo kodo z veseljem ponudim pod kakšno drugo, dražjo licenco. Prav tako je neslana trditev o omejevanju izbire kogarkoli - GPL velja le za mojo kodo in le če jo uporabljaš pod pogoji, ki jih določa GPL, ne pa tudi za ideje, izražene v tej kodi - te lahko uporabi kdorkoli, brez vsakršnih omejitev, prav tako pa prevajanje, poganjanje in razpečevanje te kode niso pod nobeno omejitvijo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Cold1 ::

@ Jype
- izdatno spodbuja inovacije z izravnavanjev pogojev za vstop na trg

Tole morda pogojno celo drži, ampak zgolj malo pogajanja z MS-om krepko zniža ceno, vsaj za začetnih nekaj let, za nova podjetja; se da tudi z zaprto kodo če se hoče, če seveda ne želiš je to povsem druga stvar.

pospešuje produktivnost...z direktnim nagrajevanjem hitrih razvojnih in izdajnih ciklov

Niti pod razno, GNU GPL neposredno ovira vlaganja, vse kar boš vložil lahko pride v roke konkurenci, ki bo imela legalno pravico uporabe, podjetje se s tem ustreli v nogo. Temu primerno se omejuje "izgubo sredstev", ki bi jih lahko pridobila druga podjetja - omejuje se vlaganja.

- preprečuje stagnacijo "legacy" sistemov ker onemogoča priklepanje k enemu samemu ponudniku

Linux je v principu Legacy UNIX sistem, ki vleče zasnovne napake še iz 70. let prejšnjega stol.

Če bi v ZDA sodišča slučajno delovala brez vpliva korporacij (recimo IBM-a) in bi se priznalo avtorjem UNIXa njihove avtorske pravice, bi sedajle vsi uporabniki Linuxa plačevali licenčnine.

- manjša tržne prednosti tradicionalnih skritih zapisov, protokolov in razširitev, ki preprečujejo hitre implementacije prilagoditve obstoječih rešitev in s tem spet veča konkurenčnost

Se strinjam, ampak to počne na sovražen način, odziv avtorjev je logičen; ali niso zadovoljni in ne uporabljajo ali pa so zelo nezadovoljni (in takisto ne uporabljajo).

Nismo nobeni "podporniki" licence in licenca na noben način ne omejuje nobene izbire - licenco uporabljamo za licenciranje lastnih avtorskih del vsem tistim, ki si želijo nadgraditi naše delo ali ga uporabiti v drugih prostih projektih. Če kdo želi, mu svojo kodo z veseljem ponudim pod kakšno drugo, dražjo licenco.

V primeru večjih projektov, bi se bilo potrebno pogajati z množico različnih avtorjev, ki so prispevali kodo, to je praktično nemogoče; GNU GPL koda je defacto zaklenjena na obstoječo licenco. Praktično se je brez posega zakonodajalca ni mogoče znebiti, tudi, če bi se kateri izmed avtorjev del, zaklenjenih pod GPL-om, celo strinjal.

Poldi112 ::

Cold1 je izjavil:


Če bi v ZDA sodišča slučajno delovala brez vpliva korporacij (recimo IBM-a) in bi se priznalo avtorjem UNIXa njihove avtorske pravice, bi sedajle vsi uporabniki Linuxa plačevali licenčnine.


Rofl. Ko človek misli da ne more več prebrati bolj butaste stvari, ga en bučman ponovno preseneti.

Čestitam. V primerjavi s teboj je Fox news dejansko balanced.
-------------------------------------------------
Nočem foto avatarja. Hočem risan avatar.
-------------------------------------------------

Okapi ::

Imamo pa zato potrošniki nižje cene, kar ni ravno švoh, ane?
Saj že ves čas razlagam, da je ravno v tem problem. Imaš cenejšo robo, ampak slabšo, dobre pa bodisi sploh ni (ker ne more konkurirati s ceno), ali pa je dražja, kot bi bila, če ne bi bilo cenejše/brezplačne konkurence. Če gre zaradi tega še manj denarja za razvoj, je ta počasnejši, kot bi bil.

Tough. Adapt or die.
Tudi ti imaš probleme z razumevanjem pravega problema. Ni problem, da se ne bi mogel prilagoditi. Pač se greš helpdesk, ali karkoli pač. Problem je, če je zaradi tega napredek počasnejši. To je za družbo kot celoto škodljivo.

Vzemimo hipotetični primer prostih zdravil. Študenti kemije in farmacije, pa kakšen asistent in profesor in številni zanesenjaki bi s skupnimi močmi izdelovali zdravila in jih brezplačno delili. Aspirin in druga preprosta zdravila, pa tudi bolj zapleteni generiki, bi bila brezplačna, kar je seveda krasno. Ampak ta zdravila so tudi največji generator zaslužka farmacevtskih družb in če bi te imele manj denarja, bi tudi manj vlagale v razvoj, kar pomeni, da bi bil razvoj novih zdravil počasnejši. Saj ustavil se sigurno ne bi, bi bil pa skoraj zanesljivo počasnejši. Zdaj pa se moraš vprašati, ali imaš raje poceni zdravila in počasnejši razvoj novih zdravil, ali dražja zdravila in hitrejši razvoj novih.

O.

jype ::

Cold1> Niti pod razno, GNU GPL neposredno ovira vlaganja, vse kar boš vložil lahko pride v roke konkurenci, ki bo imela legalno pravico uporabe, podjetje se s tem ustreli v nogo. Temu primerno se omejuje "izgubo sredstev", ki bi jih lahko pridobila druga podjetja - omejuje se vlaganja.

Vse kar boš vložil _vedno_ pride v roke konkurenci, ko svoj izdelek pokažeš javnosti. Če je koda pod GPL, potem je tudi konkurenca obvezana vse kar počne izdati pod GPL in izgubil nisi ničesar, imaš pa običajno več mesecev prednosti, ker si prvi prišel na trg. Če te konkurenca povozi, te povozi zato, ker je boljša, kar je prav.

Cold1> Linux je v principu Legacy UNIX sistem, ki vleče zasnovne napake še iz 70. let prejšnjega stol.

Glede na to kako malo veš o Linuxu bi bilo pametno, da bi se o njem pred komentiranjem temeljito poučil. Linux je objavljen pod GPL (tudi) zato, da se vmesniki v jedru lahko hitro in poljubno spreminjajo, avtomatizacija pa omogoča prilagoditev praktično vse kode, ki se je spremembe takih vmesnikov tičejo. Ker je vsa koda v jedru na voljo pod GPL je to legalno izvedljivo - zaprtokodni gonilniki, ki niso, pa seveda žalostno crknejo vsakič, ko se Linux jedro otrese "zasnovne napake iz 70. let prejšnjega stol.".

Cold1> Če bi v ZDA sodišča slučajno delovala brez vpliva korporacij (recimo IBM-a) in bi se priznalo avtorjem UNIXa njihove avtorske pravice, bi sedajle vsi uporabniki Linuxa plačevali licenčnine.

Glede na to kako malo veš o zakonodaji bi bilo nemara pametno, da bi se o njej pred komentiranjem poučil. Avtorske pravice ima avtor kode in v Linux jedru ni niti vrstice kode iz kateregakoli UNIXa.

Cold1> Se strinjam, ampak to počne na sovražen način, odziv avtorjev je logičen; ali niso zadovoljni in ne uporabljajo ali pa so zelo nezadovoljni (in takisto ne uporabljajo).

Na sovražen način? Kako prosim? To, da imaš na voljo ne le vpogled, ampak smeš kodo celo uporabljati na vse možne načine (pod praktično enim samim signifikantnim pogojem) je sovražno? Jah, potem pa kodo parafraziraj, pa bo tvoja.

Okapi> Tudi ti imaš probleme z razumevanjem pravega problema.

Ne, nimam. Če _hoče_ uporabljati _mojo_ kodo, mora sprejeti _moje_ pogoje. Ti pogoji so bodisi GPL, bodisi kaj drugega, za kar bo moral plačati ceno, ki se _meni_ zdi poštena (in to, da on njegovo kodo, ki temelji na moji, licencira tretjim osebam pod GPL, se _meni_ zdi dovolj dobro, ne branim pa mu, da za licenco, ki mu bo omogočala _mojo_ kodo uporabljati pod pogoji, ki se njemu zdijo bolj sprejemljivi, plača ceno, ki jo _jaz_ določim).

Okapi> Zdaj pa se moraš vprašati, ali imaš raje poceni zdravila in počasnejši razvoj novih zdravil, ali dražja zdravila in hitrejši razvoj novih.

Najprej moraš izračunati, koliko ljudi umre, ker si ne morejo privoščiti aspirina. Dokler tega ne storiš, je tako pisanje zgolj in samo FUD.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Poldi112 ::

Tipično utopični pogled. Zavedati se je treba, da firme niso dobrodelna ustanova in da bodo molzle potrošnike kolikor se bo pač dalo. Pričakovati, da bodo podjetja ob odsotnosti konkurence ves presežek profita namenile nazaj v razvoj je milo rečeno naivno. Ravno konkurenca jih sili v razvoj novih in novih zdravil in večja kot je konkurenca, nižje so cene.

Večina ljudi se pa strinja, da so poceni izdelki dobra stvar. V nasprotnem primeru jih pač ne bi kupovali. Lahko rečeš da smo naivni, ampak po drugi strani pa vi niste dovolj inteligentni, da bi prepričali potrošnike v "kvaliteto".
-------------------------------------------------
Nočem foto avatarja. Hočem risan avatar.
-------------------------------------------------

Okapi ::

Pričakovati, da bodo podjetja ob odsotnosti konkurence ves presežek profita namenile nazaj v razvoj je milo rečeno naivno.
A sem mogoče rekel, da vse vložijo v razvoj? V razvoj gre določen odstotek in če firma zasluži manj, bo načeloma šlo v razvoj manj denarja. Če je poleg tega glavna konkurenca takšna, ki svoje konkurenčne prednosti ne gradi na večji kakovosti, temveč na nižjih cenah, to firm ne sili v razvoj novih tehnologij, temveč v pocenitev obstoječih.

pa vi niste dovolj inteligentni, da bi prepričali potrošnike v "kvaliteto".
Ker je to v glavnem nemogoče. Večina potrošnikov namreč boljše kakovosti bodisi sploh ne potrebuje, bodisi je ne zna ločiti od slabše. V obeh primerih je zanje seveda smotrneje kupovati cenejšo in slabšo robo, saj je zanje dovolj dobra. Ampak napredek je pa še vedno počasnejši (kar je slabo vobče), in tisti, ki potrebujemo večjo kakovost, oziroma jo znamo cenit, smo na slabšem (kar je seveda slabo samo za nas;( ).

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Poldi112 ::

A lahko daš par primerov, po možnosti sw? Ker kot jaz vidim če ima firma konkurenco, se mora, če hoče ohraniti visoko marži, ali premakniti na zahtevnejša področja (recimo spletne strani, nova zdravila) ali pa imeti toliko kakovostnejši izdelek, da ga bo še vedno lahko dobro prodajala. In v obeh primerih poceni alternativa spodbuja razvoj.
-------------------------------------------------
Nočem foto avatarja. Hočem risan avatar.
-------------------------------------------------

jype ::

Okapi> in tisti, ki potrebujemo večjo kakovost, oziroma jo znamo cenit, smo na slabšem (kar je seveda slabo samo za nas

Skratka, ker bi ti rad cenejši in boljši softver, moramo vsi drago plačevati takega, ki ga ne potrebujemo, ker je prepovedano izdelovati slabšega, kot ga ti potrebuješ?

Al kaj si hotu povedat?

Okapi ::

Urejevalnike besedil sem že omenil. Po mojem je Word sedaj slabši, kot bi bil, če bi mu za vrat dihali Wordstar, Wordperfect in še kakšen podoben program. Občutek imam, da so se v dobrih starih časih firme zelo trudile z vsako novo različico narediti nekaj boljšega, kar bi pritegnilo kupce. OpenOffice se s pritegovanjem uporabnikov nekako ne trudi pretirano, stvari gredo naprej po nekakšni inerciji, Microsoft pa samo z enim učem pazi, da ga slučajno ne bi prehiteli.

Skratka, ker bi ti rad cenejši in boljši softver, moramo vsi drago plačevati takega, ki ga ne potrebujemo, ker je prepovedano izdelovati slabšega, kot ga ti potrebuješ?

Al kaj si hotu povedat?
Tako nekako;) S tem da, kot sem povedal, je hitrejši napredek programske opreme imho koristen za vso družbo (tudi za tiste, ki se tega ne zavedajo najbolje;) ).

O.

Cold1 ::

@ Okapi
Saj ustavil se sigurno ne bi, bi bil pa skoraj zanesljivo počasnejši.


Bi, bi, dokler ne bi država začela z sponzoriranjem razvoja, pa še potem bi bil neučinkovit.
Vse to smo že videli v velikem eksperimentu poimenovanem komunizem.

Zdaj pa se moraš vprašati, ali imaš raje poceni zdravila in počasnejši razvoj novih zdravil, ali dražja zdravila in hitrejši razvoj novih.


Zdravila so zaradi trga načeloma cenejša ne pa dražja, je pa res da trg ni vedno (dovolj) učinkovit, po drugi strani je bilo zdravstvo v komunizmu pod kritiko, pa če se ideologi še tako sprenevedajo.
------------------------------------

@Jype
Če je koda pod GPL, potem je tudi konkurenca obvezana vse kar počne izdati pod GPL in izgubil nisi ničesar.


Kaj, razvoj programa je zate nič?!
In kdaj je Google izdal kodo svojega Linuxa, kolikor vem jo še vedno skrivajo, na škodo tistih, ki so v razvoj vlagali, pa niso znali oz. zmogli vzpostaviti poslovnega modela, ki bi jim navkljub GNU GPL omogočal varovanje lastnih avtorskih pravic.

...vmesniki v jedru lahko hitro in poljubno spreminjajo, avtomatizacija pa omogoča prilagoditev praktično vse kode, ki se je spremembe takih vmesnikov tičejo...

Bullshit, glede na to da še danes uporabljam programe iz zgodnjih 90. let, ti lahko povem, da avtorjev prav nič ne mika konstantno sledenje vedno spreminjajočemu se kernelu, ki niti za trenutek ne ostane združljiv; ravno odsotnost stabilnega zunanjega vmesnika, tako za gonilnike, kot za programe je ena izmed temeljnih pomankljivosti Linuxa (jedra), ki do danes ni bila odpravljena, pa čeprav je Linux "odprtokoden", le zakaj?

v Linux jedru ni niti vrstice kode iz kateregakoli UNIXa.

Bullshit, Linux je klon UNIXa, brez UNIXa ne bi bil možen, vprašanje ali so vrstice kode enake ali ne je irelevantno, relevantno je zgolj in samo vprašanje odzivanja avtorjev na jemanje njihovih dosežkov brez privolitve. Če se avtorji odločijo za zmanjšanje ali opustitev svoje dejavnosti je družba kot celota na slabšem.

Iskanje bedastih lukenj v avtorski zakonodaji po kateri lahko pod določenimi pogoji kradeš avtorsko lastnino kaže na "piratski" odnos tistih, ki zagovarjajo GNU GPL in Linux, ter se hkrati sprenevedajo, da zagovarjajo avtorske pravice.

Najprej moraš izračunati, koliko ljudi umre, ker si ne morejo privoščiti aspirina. Dokler tega ne storiš, je tako pisanje zgolj in samo FUD.

Koliko ljudi pa bi umrlo zaradi počasnega razvoja, če se novih rešitev sploh ne bi splačalo razvijati?

Okapi ::

A lahko daš par primerov, po možnosti sw?
Mogoče še boljši primer kot urejevalniki besedil so preglednice. V časih Lotusa 1-2-3, Quattra in Excela si ves čas gledal, kaj je kdo novega pogruntal in je marsikdo program zamenjal, ker je tekmec naredil nekaj boljšega in bolj uporabnega. Kdaj je nazadnje kdo Excel zamenjal za novo raazličico Calca, ker zna ta nekaj narediti bolje?

Pa da ne bo pomote, ne mislil, da so prosti programi izključni ali glavni krivec za današnje stanje.

O.

jype ::

Cold1> Kaj, razvoj programa je zate nič?!

Ne, vendar tisti, ki bere in skuša razumeti kodo, v to ne vloži bistveno manj napora kot tisti, ki kodo piše.

Cold1> Bullshit, glede na to da še danes uporabljam programe iz zgodnjih 90. let, ti lahko povem, da avtorjev prav nič ne mika konstantno sledenje vedno spreminjajočemu se kernelu, ki niti za trenutek ne ostane združljiv; ravno odsotnost stabilnega zunanjega vmesnika, tako za gonilnike, kot za programe je ena izmed temeljnih pomankljivosti Linuxa (jedra), ki do danes ni bila odpravljena, pa čeprav je Linux "odprtokoden", le zakaj?

Govoriš traparije. Linux _JE_ program iz zgodnjih 90. let in gnu tar, ki si ga takrat poganjal na Linuxu (in na vseh ostalih tedanjih sistemih, vključno z Windows 3), je še vedno enak (in še vedno deluje), po drugi strani se je pa že trikrat (2.0, 2.2, 2.6) popolnoma spremenila arhitektura jedra, dobili smo izmenljive razporejevalnike I/O in procesorskih opravil, SELinux, vgrajen in danes tudi strojno pospešen pax/nx, še vedno pa tisti tar dela enako (le da zdaj hitreje).

Cold1> In kdaj je Google izdal kodo svojega Linuxa

Tega jim GPL licenca ne zapoveduje. Zakaj bi torej to storili? Očitno pa so uporabili Linux zato, ker je najboljši (ker slabših sistemov, ki jih ni mogoče tako učinkovito uporabiti v njihovem scenariju, ne potrebujejo).

Cold1> Koliko ljudi pa bi umrlo zaradi počasnega razvoja, če se novih rešitev sploh ne bi splačalo razvijati?

Ampak razvoj je vedno hitrejši, odkar imamo GPL, ne obratno.

Cold1> Bullshit, Linux je klon UNIXa, brez UNIXa ne bi bil možen,

Bullshit indeed.

Cold1> vprašanje ali so vrstice kode enake ali ne je irelevantno,

Ti res nimaš pojma, kaj je avtorska pravica, ane?

Cold1> relevantno je zgolj in samo vprašanje odzivanja avtorjev na jemanje njihovih dosežkov brez privolitve.

Privolitve? Koda Linux jedra je _MOJA_ (in še tisočev drugih, jasno) in nikomur nisem dolžan ničesar, ker je napisana z nule.

Cold1> Če se avtorji odločijo za zmanjšanje ali opustitev svoje dejavnosti je družba kot celota na slabšem.

Ja, in če se peki odločijo, da kruha ne bodo več pekli, ker se ne splača, bomo vsi pomrli od lakote, seveda. Ali pa bo kruh pričel peči še kdo drug (in po definiciji postal pek).

Okapi> Kdaj je nazadnje kdo Excel zamenjal za novo raazličico Calca, ker zna ta nekaj narediti bolje?

Odkar ima Calc za backend python - jaz.

Mimogrede, če te skrbi kvaliteta programja v odnosu do brezplačnosti, kaj je Netscape vs. IE? Totalna izguba za vse nas, ker IE ni free as in speech, samo free as in beer.

In kaj je IE vs. Mozilla vs. webkit? Mozilla je free as in speech in webkit tudi. Ni mi menda treba izpostavljati "dark ages of the web", ane?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Poldi112 ::

Okapi je izjavil:

A lahko daš par primerov, po možnosti sw?
Mogoče še boljši primer kot urejevalniki besedil so preglednice. V časih Lotusa 1-2-3, Quattra in Excela si ves čas gledal, kaj je kdo novega pogruntal in je marsikdo program zamenjal, ker je tekmec naredil nekaj boljšega in bolj uporabnega. Kdaj je nazadnje kdo Excel zamenjal za novo raazličico Calca, ker zna ta nekaj narediti bolje?

Pa da ne bo pomote, ne mislil, da so prosti programi izključni ali glavni krivec za današnje stanje.

O.


2 stvari. Prvič: zrel izdelek pač ne more napredovati s tako velikimi koraki, kot izdelek v povojih. In drugič: k propadu konkurence je precej prispeval MS z nelojalnim izkoriščanjem svoje Win platforme. Posledica je, da je ostal samo še resni komercialni ponudnik. In zdaj imaš ali zgolj MS Office, ali pa MS Office in Open office. V katerem primeru bo razvoj MS Office-a hitrejši? Ali pa je, kot bi se skoraj dalo sklepati, Calc neuporaben kot konkurenca, ker nima nobenega feature-ja, zaradi katerega bi ga TI imel raje kot MS Office?

Osebno je zame daleč največja prednost OOo-ja pred MS Office v Linux verziji. Pa kot je že nekdo omenil je podporo za izvoz v PDF tudi uvedel leta pred MS-jem in skoraj zagotovo bi se našlo še kaj.
-------------------------------------------------
Nočem foto avatarja. Hočem risan avatar.
-------------------------------------------------

Okapi ::

In drugič: k propadu konkurence je precej prispeval MS z nelojalnim izkoriščanjem svoje Win platforme.
Vsekakor. Ampak OpenOffice pa sedaj poskrbi, da so morebiti tekmeci zatrti že v kali. Kombinacija monopola na eni strani in dumpinških cen na drugi je ubitačna>:D

O.

jype ::

Okapi> Ampak OpenOffice pa sedaj poskrbi, da so morebiti tekmeci zatrti že v kali.

Popravek: OpenOffice pa sedaj poskrbi, da so morebitni tekmeci, ki bi radi samo prodajali nekaj, kar je že narejeno in splošno dostopno, zatrti že v kali.

Če narediš nekaj novega, kar je boljše in je kdo pripravljen plačati - pa komot zaslužiš, zato OpenOffice in Microsoft Office tudi dejansko _nista edina_ pisarniška paketa: http://www.softmaker.com/english/ofwtm_... če te cross-platform alternativa zares zanima.

Terman ::

Vendar dumpinška cena tudi ni nujno open-source. Ti lahko začneš z (dobro) closed-source zastonj idejo, pridobiš bazo uporabnikov in potem začneš počasi zaračunavat (po majhnih korakih).
To je samo prva ideja, ki mi pade na pamet...

Okapi ::

Ti lahko začneš z (dobro) closed-source zastonj idejo, pridobiš bazo uporabnikov in potem začneš počasi zaračunavat (po majhnih korakih).
Lahko, ampak potrebuješ za tak podvig veliko denarja, ki se ti bo nekoč povrnil, ali pa tudi ne. Veliko več, kot če bi lahko začel takoj prodajati, magari za majhen denar, in bi tako lahko sproti financiral razvoj.

O.

Poldi112 ::

In kaj bo tak projekt doprinesel k napredku? Dokler bo zgolj sledil MS-ju, ne bo od njega praktično nobene koristi, ko bo pa enkrat začel ogrožati MS, ga bo pa MS ali prevzel ali pa onemogočil. Vse kar bo ostalo bo ena jama, kamor je izginil denarj, ki je šel v razvoj tega, kar že imamo.
-------------------------------------------------
Nočem foto avatarja. Hočem risan avatar.
-------------------------------------------------

Terman ::

V bistvu govorim za vsak trg, kjer obstajajo že uveljavljeni igralci. Sploh ni pomembno ali kopiraš ali pa odkriješ naslednjo Stvar.

@Okapi
Ne potrebuješ ga bistveno več kot za open-source. Če izdaš stvar kot open source (ne nujo GPL) imaš res potencialno neskončno zastonj programerjev, vendar boš namesto pisanja svoje kode (za katero veš da je dobra) porabil čas za filtriranje vsega sranja, ki ga boš dobival od drugih.

Če malo pomisliš: kako lahko uspeva Last FM, če pa mu z dumpinškimi cenami konkurirata MySpace Music in FB + YouTube linki.

imagodei ::

Okapi> "Vsekakor. Ampak OpenOffice pa sedaj poskrbi, da so morebiti tekmeci zatrti že v kali."

Kako je ta situacija drugačna, kot če bi imel namesto OpenOffice še enega resnega tekmeca s plačljivim X-Office paketom? Bi v tem primeru novi (komercialni) igralci lažje vstopali na trg?


Okapi> "Kombinacija monopola na eni strani in dumpinških cen na drugi je ubitačna"

Roko na srce, igralec s parimi procenti tržnega deleža pak ne more delati dumpinga.
- Hoc est qui sumus -

detroit ::

Nisem bral postou, zdi se pa mi, da se tega pritiče pregovor oz. fraza:
Treba šparat pa nej košta kolikor če
Skero

Mavrik ::

Kako je ta situacija drugačna, kot če bi imel namesto OpenOffice še enega resnega tekmeca s plačljivim X-Office paketom? Bi v tem primeru novi (komercialni) igralci lažje vstopali na trg?


Skoraj definitivno da - namreč lažje je plačevat razvojne stroške in držati firmo pri življenju če se tvoj produkt prodaja za več kot 0$. Pa ne mi razlagat o supportu, ker s tem niti ne služi tako velik igralec kot je Ubuntu (kdaj bo Ubuntu nehal bit vreča brez dna hmm?)
The truth is rarely pure and never simple.

jype ::

Mavrik> namreč lažje je plačevat razvojne stroške in držati firmo pri življenju če se tvoj produkt prodaja za več kot 0$

Nimaš pojma o biznisu, očitno.

darkolord ::

Explain.
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Matthai ::

Okapi je izjavil:

Ti očitno še kar ne razumeš razlike med prihodom železnice in med prihodom trume Kitajcev, ki popravljajo konjske vprege poceni, ampak slabše kot domači mojstri.

Razumem. Ampak imamo mehanizem, ki korigira ta problem. Imenuje se trg. Pač, ali se bodo "Kitajci" izboljšali, ali pa se bodo pojavili dražji ponudniki, ki pa bodo zagotavljali večjo kvaliteto.

In ja, pri oblikovanju spletnih strani se dogaja točno to. Res je pa, da ni več bajnih zaslužkov.

Cold1 je izjavil:

V primeru večjih projektov, bi se bilo potrebno pogajati z množico različnih avtorjev, ki so prispevali kodo, to je praktično nemogoče; GNU GPL koda je defacto zaklenjena na obstoječo licenco.

Točno. Ampak tako pač je - tough life pač.

Po drugi strani pa se MojePodjetje d.o.o. tudi ne more izpogajati z Microsoftom, da bi mi odstopil njihovo kodo (brezplačno ali za majhen denar). Pa zato ne jokam okoli, da rabim poseg zakonodajalca, da se bo to rešilo. Pač tako je.

Okapi - če bi bile cene zdravil višje - bi bil potem razvoj hitrejši? Da / ne?
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

jype ::

darkolord> Explain

Koliko stanejo Microsoft Security Essentials?

Matthai ::

Cold1 je izjavil:

In kdaj je Google izdal kodo svojega Linuxa, kolikor vem jo še vedno skrivajo, na škodo tistih, ki so v razvoj vlagali, pa niso znali oz. zmogli vzpostaviti poslovnega modela, ki bi jim navkljub GNU GPL omogočal varovanje lastnih avtorskih pravic.

Komunizem, komunizem!
Zato, ker so eni nesposobni prilagoditve na trgu (spremembe poslovnega modela), bi ti prepovedal GPL licenciranje oz. uspešnejše poslovne modele? Pa ti si živi komunist...

Cold1 je izjavil:

ravno odsotnost stabilnega zunanjega vmesnika,

Preberi si API_nonsense od Grega Kroaha Hartmana in se izobrazi na tem področju...

Cold1 je izjavil:

Bullshit, Linux je klon UNIXa, brez UNIXa ne bi bil možen, vprašanje ali so vrstice kode enake ali ne je irelevantno,

Glede pravnih vidikov avtorskopravnega varstva avtorskih pravic je to bistveno. Izobrazi se malo o avtorskem pravu in programskih patentih - zlasti razliki med njima.

JE pa točno tako kot pravi Jype: ene par "norcev" je kodo Linux jedra spisalo iz nule in je zato ta koda NJIHOVA. Tisti, ki pa se vam ne ljubi spisati kode iz nule (in bi potem lahko z njo počeli kar bi hoteli), pa predlagate KOMUNISTIČNO RAZLASTITEV.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

darkolord ::

Razumem. Ampak imamo mehanizem, ki korigira ta problem. Imenuje se trg. Pač, ali se bodo "Kitajci" izboljšali, ali pa se bodo pojavili dražji ponudniki, ki pa bodo zagotavljali večjo kvaliteto.
Ko boš imel 20 minut časa, si poglej South Park - Goobacks, pa boš videl na malo karikiran način, kako trg ne bi mel za burek ob kakšnem malo večjem floodu.

Tisti, ki pa se vam ne ljubi spisati kode iz nule (in bi potem lahko z njo počeli kar bi hoteli), pa predlagate KOMUNISTIČNO RAZLASTITEV.
Kdo pa to predlaga?
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

Kako je ta situacija drugačna, kot če bi imel namesto OpenOffice še enega resnega tekmeca s plačljivim X-Office paketom?
Razlika je v tem, da OpenOffice lahko živi, ne glede na to, kako majhen tržni delež ima. Ni se jim treba tako truditi. Tržni tekmec pa se mora še kako truditi za kupce, sicer propade. OpenOffice praktično ne more propasti. In ta trud za preživetje je imho bistven za napredek.

Okapi - če bi bile cene zdravil višje - bi bil potem razvoj hitrejši? Da / ne?
Cene same po sebi tega seveda ne zagotavljajo. Mora biti še konkurenca.

O.

imagodei ::

Okapi> "Razlika je v tem, da OpenOffice lahko živi, ne glede na to, kako majhen tržni delež ima. Ni se jim treba tako truditi. Tržni tekmec pa se mora še kako truditi za kupce, sicer propade. OpenOffice praktično ne more propasti. In ta trud za preživetje je imho bistven za napredek."

Zapletaš se... Če je tržni delež enega izdelka zanemarljiv ("ne glede na to, kako majhen tržni delež ima"), potem očitno ne vpliva na mainstream produkt. Oz. ga mainstream proizvajalec lahko zanemari. Ne pa, da bi en neopazni madež na tržišču povzročal kak dumping, zaviral razvoj, odžiral delovna mesta, zaslužek.

Zdej se bo treba odločit - ali je zanemarljiv, ali pa ni. Če je zanemarljiv, potem ga (in njegove vplive) zanemarimo. Če je zanemarljiv, potem ne vpliva na pojav novih tekmecev - sploh.

In če je cena edini razlog za zamenjavo, zakaj toliko podjetij še vedno vztraja na MS Office? Mislim, če se OpenOfficu sploh ni treba truditi za svoje uporabnike?
- Hoc est qui sumus -

Okapi ::

Moraš brati tako, kot je napisano, ne kot se tebi zdi. OpenOffice ima tržni delež, kakršnega pač ima. Nikjer nisem napisal, da je zanemarljiv. Napisal sem, da lahko OpenOffice živi, ne glede na to, kako velik je ta tržni delež, ker pač od njega ni odvisno njegovo preživetje.

O.

Terman ::

To je le delno res. Tudi FOSS projekti umrejo, če nimajo tržnega deleža. Ni deleža => ni FOSS programerjev => stagnacija => smrt.

Gandalfar ::

To seveda ni res. .exe datoteke se vedno okoli krozijo in povzrocajo skodo na trgu

Terman ::

To je faza stagnacije. Skoraj vedno ji neizbežno sledi še smrt.
A kdo uporablja propadle distribucije Linux-a?
A kdo uporablja kak (odličen) CD Burner, kjer že 2 leti ni razvoja?

Hitrost razvoja konkurence vpliva na prehod iz stagnacije v smrt, oz. kar na prehod med vsemi fazami. Je pa res, da ta hitrost razvoja ni enaka za vsa področja SW.

Pa isto lahko rečeš za trg rabljene programske opreme.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Terman ()
strani: 1 ... 8 9 10 11


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Francoska policija s prehodom na Linux prihranila 50 milijonov EUR (strani: 1 2 3 48 9 10 11 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
54324496 (13460) Icematxyz
»

Francozi in Švedi s prehodom na odprto kodo nižajo IT stroške (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
2008204 (5098) hruske
»

Ruski učitelji se bodo učili uporabe odprtokodnega programja

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
363469 (2324) Daedalus
»

Se v islandskih šolah pričenja prehod na Ubuntu? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / Operacijski sistemi
1659555 (5037) Pithlit
»

Uporaba Tor izhodnih točk v Franciji (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Zasebnost
525950 (4384) Brane2

Več podobnih tem