» »

Francoska policija s prehodom na Linux prihranila 50 milijonov EUR

strani: 1 2 3 4 5 ... 11

darkolord ::

Icematxyz: narobe razumeš.
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Icematxyz ::

Fantazijske zgodbe, kjer se ignorira TCO, za povrhu pa se ignorira tudi posledice neplačevanja licenc so sprejemljive v osebnem življenju, kjer razpad informacijske rešitve večinoma, razen slabe volje, nima posledic.

V organizacijskem IT-ju pa se takovrstne fantazije lahko končajo z izjemnimi stroški za nepredvidene prehode ali celo v katastrofalni odpovedi delovanja organizacije (pa čeprav je taka odpoved zgolj delna - nedelovanje informacijskega sistema).


Icematxyz: narobe razumeš.



Pa kaj če bi vidva malo odprla PDF, ki ga nalepim. Saj pa ni dolg.

As a result, it has
seen a dramatic drop in the total cost of ownership
of its IT environment.

darkolord ::

Tvoj cel zadnji odstavek v prejšnjem postu je napačen.
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Icematxyz ::

Kateri točno del in zraven kratki argumenti prosim.

PDF navaja vse prednosti, ki jih uporaba FOSS prinese in zagotavlja da je STROŠEK uporabe nižji in kakršno koli teoretično pogovarjanje okrog tega v smislu, da temu ni tako, je smešno. Pri nas se izdela TEORETIČNA študija in se ta sprejme kot "DEJSTVO" in podlaga za vse nadaljnje ukrepe. Zgoraj pa je PDF, ki zgolj "OPISUJE" stanje v PRAKSI, ki je vsakomur preverljivo, če si pač to želi preveriti? Torej dokument bi naj bil neverodostojen, če prav razumem in to bi naj bila težava, da nekateri pač ne morejo sprejeti tega dejstva, ki ga navaja PDF?


Kaj ne drži?
-Dokument ne navaja prednosti in stanje ni preverljivo?
-Pri nas se ne izdela teoretična študija, ki je potem podlaga za nadaljne odločanje?

Zgodovina sprememb…

darkolord ::

PDF navaja vse prednosti, ki jih uporaba FOSS prinese
Navaja prednosti, jih je prinesla reorganizacija sistema in ki povečini niso specifične za FOSS.

in zagotavlja da je STROŠEK uporabe nižji in kakršno koli teoretično pogovarjanje okrog tega v smislu, da temu ni tako, je smešno
Nihče ne trdi, da strošek sedaj ni manjši.

Pri nas se izdela TEORETIČNA študija in se ta sprejme kot "DEJSTVO" in podlaga za vse nadaljnje ukrepe
A naj bi raje izvedli cel prehod zato da bi videli, ali se prehod izplača?

Zgoraj pa je PDF, ki zgolj "OPISUJE" stanje v PRAKSI, ki je vsakomur preverljivo, če si pač to želi preveriti?
Seveda, opisuje stanje za ta primer. Sej lahko najdemo tudi kakšen dokument o opisu stanja pri ne ravno uspešnih prehodih (npr. Muenchen), a so tisti kaj slabši?

Torej dokument bi naj bil neverodostojen
Ni nujno (čeprav se na primer ravno to uporablja kot argument za vse OPISE stanj v PRAKSI, ki jih je izdal Microsoft)

če prav razumem in to bi naj bila težava, da nekateri pač ne morejo sprejeti tega dejstva, ki ga navaja PDF?
Ne, samo ta dejstva ti malo drugače interpretiraš.
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: darkolord ()

Icematxyz ::

Navaja prednosti, jih je prinesla reorganizacija sistema in ki povečini niso specifične za FOSS.


To je pa zdaj res sprenevedanje. Prosim vsaj sliko si oglej, ki sem jo nalepil. FOSS je srčica projekta in FOSS prinaša te prednosti, ki jih druga opcija NE MORE in ne moreš z REORGANIZACIJO izničiti plačila licenc ali omejitev ki jih prinaša pogodba.

Nihče ne trdi, da strošek sedaj ni manjši.


Seveda se, celo z kolapsom sistema in enormnimi stroški se grozi.

A naj bi raje izvedli cel prehod zato da bi videli, ali se prehod izplača?


Ne, sedaj imajo "hard data" iz prakse in ni potrebe več, da se s podatki operira na neki teoretični ravni. To je vse. Primerljivo področje bo prineslo primerljive rezultate.

Seveda, opisuje stanje za ta primer. Sej lahko najdemo tudi kakšen dokument o opisu stanja pri ne ravno uspešnih prehodih (npr. Muenchen), a so tisti kaj slabši?


Pomembno je to, da mi posnemamo dobre zglede. Zakaj bi posnemali slabše? Seveda, se naj upoštevajo pri naslednji študiji zraven dobrih tudi primeri SLABIH praks, da ne bomo slučajno odkrivali tople vode in sami delali iste napake.

Ni nujno (čeprav se na primer ravno to uporablja kot argument za vse OPISE stanj v PRAKSI, ki jih je izdal Microsoft)


In zaintresirana in strokovna javnost lahko, ker gre za javen denar oboje preveri. Nenazadnje na "slo-tech" je bila novica, kjer se je poizvedba naredila za Microsoft v naši državi? Se pravi do dejstev je načeloma dokaj lahko priti, če si za to zainteresiran?

Ne, samo ta dejstva ti malo drugače interpretiraš.


Žal se ne gre za vprašanje napačne interpretacije. Gre se za to, da se prednosti in nižji stroški ne priznajo, kot dejstvo. Če PDF dokument opisuje realno stanje je čas, da se FOSS katerega uporabljajo te prednosti preprosto pripoznajo in se to potem upošteva povsod.

5er--> ::

Jaz še vedno čakam na svojo free licenco windowsev. To da morem kupit "pravi prašek", če hočem dobiti zraven še "free walkman", ne smatram kot zastonj. V tem primeru lahko rečem, da lahko posameznik dobi zastonj tudi elanove smuči, Samsung Galaxy S... (seveda skupaj s pravim avtom).
Vsak posameznik lahko tudi zastonj telefonira! (seveda s pravo naročnino...)

Zakaj so računalniki dražji brez nameščenega operacijskega sistema? Dogovor proizvajalca in Microsofta.

darkolord ::

in FOSS prinaša te prednosti, ki jih druga opcija NE MORE in ne moreš z REORGANIZACIJO izničiti plačila licenc ali omejitev ki jih prinaša pogodba.
V tem primeru bi z drugo opcijo prav tako LAHKO prihranili (glede na opisano kar precej) - seveda pač na drugih postavkah.

Ne, sedaj imajo "hard data" iz prakse in ni potrebe več, da se s podatki operira na neki teoretični ravni. To je vse.
Kako da ne? Njihove podatke lahko kvečjemu vzamemo in jih na TEORETIČNI ravni prilagodimo našim potrebam. Naše potrebe so pa PRECEJ drugačne od njihovih.

Pomembno je to, da mi posnemamo dobre zglede. Zakaj bi posnemali slabše? Seveda, se naj upoštevajo pri naslednji študiji zraven dobrih tudi primeri SLABIH praks, da ne bomo slučajno odkrivali tople vode in sami delali iste napake.
Torej se gre za posnemanje drugih, v UPANJU, da posnemanje dobrih zgledov kar avtomatsko prinese dober rezultat? A tej, ki jim to ni uspelo najbolje, so pa samo napačne zglede vzeli? Zakaj vsem ni uspelo, če je stvar tako enostavna?
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Poldi112 ::

Cold1 je izjavil:


Si pa postavil odlično vprašanje:
Kaj so licence? in Kaj pridobimo pri nakupu licenc?

Naiven odgovor je: pridobimo pravico do uporabe programske opreme.

Resničen odgovor je: finančno podpremo proizvajalca/vzdrževalca programske opreme in s tem poskrbimo da nam programska oprema ne zastari, da se varnostne luknje zakrpa, da se odgovori na izzive časa.

Zaradi neplačevanja licenc je že skorajda propadla meni ljuba Mandriva, bog si ga vedi kaj bo z njo, pa tudi za Canonical velja, da še vedno živijo od denarja strica Shuttlewortha, kaj pa bo ko ga zmanjka pa nihče ne ve.


Kaj, zdaj mi boš prodal zgodbice, da licence ne plačuješ zato, ker jih moraš, ampak zato, da ti bo MS krpal luknje? Kako je potem možno, da je linux na tem področju bolj agilen, če ima pa manj denarja.

Glede Mandrive in Ubuntuja, who cares. Če distribucija ne preživi jo pač zamenjaš. Dokler jih je na stotine ti pa res ni treba skrbeti.
-------------------------------------------------
Nočem foto avatarja. Hočem risan avatar.
-------------------------------------------------

BigWhale ::

Cold1 je izjavil:

Linux Lahko Vzdržujemo Sami™
V teoriji da, v resničnosti ztežka. Koliko ljudi je resnično vpletenih v projekt Linux, koliko ljudi bi bilo potrebno zaposliti, da se začne izvajati takovrsten projekt na enakem nivoju, obsegu in kakovosti?

Kdo hudica je pa to rekel!? Ravno obratno velja. :)

"Windows? Ah, to bo pa ze nas Franci iz skladisca posraufal server, sej se na to spozna! Ne nucamo servisa klicat, nam bodo sam zaracunal za pet minut klikanja."

Cold1 je izjavil:

Ključno vprašanje pa je - kolikšna je razlika med lastno režijo in kupljeno podporo. Odgovora sam ne vem, je pa pomenljivo, da se (skoraj) nihče ne odloča za vzpostavitev lastnih sposobnosti za proizvodnjo operacijskih sistemov ali programske opreme na splošno, ampak to raje prepustijo podjetjem ki so se za to specializirala, pa naj bo to Microsoft, Oracle, IBM...

Mi lepo prosim najdes nekoga, ki mi bo zrihtal eno aplikacijo, ki sem jo vcasih na OS/2 poganjal? Da jo lahko danes pozenem. Razumes?

Saj nihce ne pravi, da bi moral vsak kar svoj OS narest in delat z njim. Gre za to, da v primeru ce tebi nekaj crkne in si od tega odvisen imas moznost to popraviti.

Cold1 je izjavil:

Pustite si dopovedati: Okna so že zmagala v tekmi z Unixom, navkljub temu da je Unix takrat podpirala celotna IT industrija.


A bejz no? Na link. Tle pise, da open source zmaga na celi crti.

Cold1 je izjavil:

Linux lahko uspe vendar pa bi se moral najprej otresti uteži iz 70. let, če bi to kateremukoli izmed ponudnikov Unixa vendarle uspelo, pa dvomim v to, bi vas večina preklela takovrsten OS, se zaklinjala, da starih paradigem ne zapustite, pa če nebo pade s tečajev.


No ja, glede na to, da govoris o Unixu, potem si tudi ti ostal se nekje v sedemdesetih letih prejsnjega stoletja. Unix je dandanes ze klinicno mrtev. Linux pa kar zivi in zanimivo, da imamo vsako leto, leto Linuxa in vsako leto Linuxu pripisujejo zadnjo uro. Mau hecn, a ne?

Cold1 je izjavil:

To je prekletstvo Unixa: če se ne izboljša (spremeni), potem zanj ni mesta v sodobnem svetu; če pa se spremeni pa ga boste Unixaši sabotirali.


Ne posplosuj no takole nekaj o cemur prakticno nic ne ves. Linuxa ne rabi nihce sabotirati, ce bo kak ponudnik sel v napacno smer, bo neslavno propadel, ce ga ljudje ne bodo marali. Ce ga pa bodo, pa ni s tem nic narobe.

Stare paradigme so zato, da se jih podre, ce niso dovolj dobre. Kar poglej koliko casa je MS nucal, da se je otresel DOS-a. To mu je uspelo sele leta 2001, deset let kasneje kot Linuxu!

Icematxyz ::

V tem primeru bi z drugo opcijo prav tako LAHKO prihranili (glede na opisano kar precej) - seveda pač na drugih postavkah.


Sličica pravi drugače.

Kako da ne? Njihove podatke lahko kvečjemu vzamemo in jih na TEORETIČNI ravni prilagodimo našim potrebam. Naše potrebe so pa PRECEJ drugačne od njihovih.


Ne vem v čem bi naj bile njihove potrebe tako različne kot naše. In zakaj mi ne bi morali najti področja, ki je primerljivo ali še bolj primerno za takšen korak?

Torej se gre za posnemanje drugih, v UPANJU, da posnemanje dobrih zgledov kar avtomatsko prinese dober rezultat? A tej, ki jim to ni uspelo najbolje, so pa samo napačne zglede vzeli? Zakaj vsem ni uspelo, če je stvar tako enostavna?


A pri Microsoftu pa ne posnemamo drugih v UPANJU, da bo rezultat najboljši? PDF dokument pravi, da temu ni vedno tako in da je čas, da o tem razmislimo tudi mi. "Hard data" je verjetno tudi boljši argument kot upanje?

Canonical velja, da še vedno živijo od denarja strica Shuttlewortha, kaj pa bo ko ga zmanjka pa nihče ne ve.


V tem primeru živijo tudi od nudenja tehnične pomoči. Piše vse to tudi v PDF, morda vara občutek, ker je PDF dokument tako kratek in jasen, da ni vseh teh informacij v njem. Pa so, vse je not!

Zgodovina sprememb…

Matthai ::

Hehe, Francija se odloči za prehod na Linux. In vpijejo, da je to neodgovorno igračkanje z denarjem davkoplačevalcev. Pride ven študija, ki pokaže, da je bila zadeva čisti win. Pa spet vpijejo, da to sploh ni zaradi prehoda, da je Windows porazil Unix že pred 10 leti (ne govorimo o Unixu), da da je treba ravno tako plačevati LICENCE Oraclu (licence, heh!), zdaj čakam samo še podatek, da Ubuntu v resnici sploh ne dela.

Realnost, fantje.

Mislim, fajn. Mogoče so res morali plačati licence Oraclu, mogoče so res Winsi porazili Unux, mogoče je res vse zaradi reorganizacije... Ampak dejstvo je, da je ta študija dokazala, da prehod JE mogoč in da ima tudi pozitivne učinke.

Ampak ja, final argument: Slovenija je pa čisto drugačna država.

Bedni ste, res. :D
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Icematxyz ::

Boj na tržišču je še kako prisoten in to na vseh področjih. Zanašanje na to, da je nekdo poražen?

Študija pravi drugače. Kaj naj drugega rečem?

šernk ::

Icematxyz je izjavil:

Boj na tržišču je še kako prisoten in to na vseh področjih. Zanašanje na to, da je nekdo poražen?

Študija pravi drugače. Kaj naj drugega rečem?



a ne vidiš da dajejo 20+ let stare argumente? to, da so francozi prišparal na stvari ki je bila 30 let nazaj poražena iz strani windowsev sploh nima pomena zanje. sej zato pa tudi naša podjetja več ali manj stagnirajo, bojijo se uvajat inovacije, linijo pridejo postavit japonci (potem se pa naši hvalijo, da imajo najnovejšo tehnologijo), izdelek se kopira od nemcev (s 5 letno zamudo), itd...

za Slovenijo bo moral še sam Bill Gates priznat, da nas je dnevno skubil, pa še potem, če bo Pahor dejal, da laže, bo vse OK
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.

Icematxyz ::

Da, zaostajamo bolj, kot bi bilo verjetno potrebno. S tem se strinjam. Se pravi tako z vidika te novice in še verjetno tudi na kakšnem drugem področju bi lahko izkazali malo več, če bi si upali.

darkolord ::

Zaostajamo v kakšnem smislu?
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Icematxyz ::

Preberi PDF.

darkolord ::

Nisi odgovoril na vprašanje.
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: darkolord ()

Icematxyz ::

Mislim, da sem. Razen če si mislil ostala področja, kjer bi z malo več poguma morda lahko izkazali malo več rezultata? Ampak tista razprava nekako ne sodi v to temo. Če pa si mislil konkretno glede te teme, pa poglej zbran "hard data" in preberi zaključke. Če meniš, da ne držijo, raziskuj in jih ovrzi, če se jih da in če imaš takšen interes. Če pa podatki držijo in so neizpodbitni, potem pa ne vem, zakaj bi imel neko večjo težavo uvideti, kje zaostajamo.

darkolord ::

Tle vidim, kje so prej Francozi zaostajali in se nam sedaj približujejo... ;)
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: darkolord ()

Icematxyz ::

Po vseh statistikah da... Šaleška dolina (kotlina) pa medtem postaja pravi kotel eksploziva in to sklepam, da verjetno ne zaradi žganjekuhe!

Cold1 ::

@ Šernk
Polepšal si mi dan z dobro šalo, hvala ti.

@ Vsi ostali - ste se pa razpisali ni kaj.:D

Kje naj začnem, ah, kar pri začetku:

5er-->:
Zakaj so računalniki dražji brez nameščenega operacijskega sistema? Dogovor proizvajalca in Microsofta.


Okna pripomorejo k nižanju cene računalnika v trgovini preko promocijske programske opreme, ki pride prednameščena; proizvajalci le te upajo, da se bodo kupci odločili za nakup polnih verzij ali pa, kot google, preprosto računajo na več uporabnikov.

Proizvajalci računalnikov na ta način zaslužijo več kot stane nakup MS-ovih licenc, konkurenca pa je poskrbela, da se ta prihranek prenese na uporabnika.

Če ni Oken, ni promocij, je pa zato višja cena; ja to je tisti ekosistem za katerega Matthai rad poreče, da ga uporabniki ne potrebujejo.
In ja, prednameščena Okna nižajo ceno tudi tistim, ki kasneje namestijo Linux. Bad MS, Ebil MS, Buuu...


Poldi112:
Kaj, zdaj mi boš prodal zgodbice, da licence ne plačuješ zato, ker jih moraš, ampak zato, da ti bo MS krpal luknje? Kako je potem možno, da je linux na tem področju bolj agilen, če ima pa manj denarja.


Saj ni bolj agilen, Microsoft ima trenutno najboljšo odzivnost na najdene napake ter največjo količino iskalcev napak, tako znotraj kot zunaj hiše; razlog, da se njihovo programje dojema kot ne-varno je v izjemni donosnosti varnostnih lukenj v Oknih in s tem povezano mafijsko industrijo velikanskih proporcev.

Če bi bilo stanje obratno in bi Linux imel tak tržni delež, bi bil distro Ubuntuja ownan v sekundi po priklopu na v medmrežje. ... ok, ok, kakšne 10s bi trajalo.:P

Glede Mandrive in Ubuntuja, who cares. Če distribucija ne preživi jo pač zamenjaš. Dokler jih je na stotine ti pa res ni treba skrbeti.


Ne bo držalo, distribucije so operacijski sistemi, morda so si sorodne, niso pa izmenljive, program, ki dela na distro x ne bo nujno deloval na distro y.
Menjavanje distribucij tako ni trivialno, vsaj ne za organizacije, kar pomeni, da je umiranje ponudnikov distribucij lahko katastrofalno.

Ja šur imaš source, pa kaj? Koliko boš plačal, da ti nekdo reprogramira obstoječo rešitev, da dela na drugem OS-u (pa čeprav se imenuje "distribucija y")?
Manj kot bi plačal za licenco prejšnjega OSa (pa čeprav se le ta imenuje "distribucija x").


BigWhale:
...Saj nihce ne pravi, da bi moral vsak kar svoj OS narest in delat z njim. Gre za to, da v primeru ce tebi nekaj crkne in si od tega odvisen imas moznost to popraviti.


Natančno to trdite, ko govorite da je Linux zastonj, če je zastonj potem ponudniki distribucije finančno ne morejo preživeti. Pika. In Amen.
Kdo bo potem vzdrževal OS? Sv. Miklavž? Dedek Mraz? Sv. iGNUcijus?:D
Brez heca fantje, OS vzdržuje podjetje, ki ga je ustvarilo; vzdrževanje se izplača le, če stroške preneseš na stranke, le te pa stroške sprejmejo le če so dovolj nizki - strank mora biti dovolj da je strošek na stranko majhen.

Berite mi torej z ustnic (no ja;)) z operacijskimi sistemi njihovim snovanjem, stvaritvijo in vzdrževanjem se lahko ukvarjajo le velike nadnacionalke, razne javne uprave malih držav ali celo mest se te igre - razen če bi kdo rad, da se davki enormno povečajo - ne morejo igrati.

To pa pomeni: pogodba s podjetjem, pa naj bo to MSFT, Oracle ali IBM in plačevanje licenc.

Ok, kaj pa glede odprte kode? Le to v celoti podpiram in zagovarjam, menim celo, da bi morala javna uprava, pa tudi podjetja, pa tudi posamezniki, v celoti zavračati nakupe programske opreme če proizvajalec ni pripravljen razkriti izvorne kode.

Kolikor mi je znano, Microsoft, na željo pomembnejših strank, razkrije izvorno kodo, tako Oken kot Pisarne idr.
Zato se mi zdi širjenje strahu, da bomo ostali na suhem, ker nimamo dostopa do source-a, predvsem manipulacija, ki jo podpihuje MS-ova konkurenca; taista konkurenca, ki je zaje**** naša sodišča in taista konkurenca, ki je zaje**** uporabnike OS/2.

...

Zakaj rad govorim o Unixu namesto o Linuxu? Zato, ker se gre za preskok "religije Unixa" na "religijo FLOSS/GNU/Linux".

Svoj čas se je trdilo da je Unix prihodnost, da je najboljši možen OS, da prihaja in da bo prevladal povsod. Unix je bil zanič, a zmagoval je s cenenostjo, ko je prišel še cenejši MS-DOS ga je odpihnilo in mnogi uporabniki in programerji so si oddahnili, ko so se ga končno rešili.

Ampak Unixaši se niso dali, bluzenje o superiornosti Unixa, oziroma njegovih piratskih kopij ter klonov, se je nadaljevalo skozi 90. leta in v tem času je pod vpliv te religije zapadlo mnogo ljudi (delno tudi jaz) in izoblikovalo se je novo jedro fanatikov, ki veselo vzklikajo gesla Unixa pod zastavo Linuxa, pri čemer se, na meni ogaben način, zlorablja sicer izjemno pozitiven koncept in idejo odprte kode (ki, mimogrede, ni Stallmanova, njegova je le proti-podjetniška implementacija le te).

In ja, taisti Unixaši, ki to bluzenje razpihujejo še danes - Stallman & Co. - bodo napadli katerikoli odprtokodni projekt, ki jim ni po godu, poglejte si napade na BSD ali ReactOS, do napadov in blatenja zaprtokodne programske opreme niti ne omenjam, sama kakovost je tu nepomembna, pomembna je le ideologija Stallmanizma, oziroma, kot to nekateri imenujejo, FOSSizma.

Matthai ::

Cold1 je izjavil:

Okna pripomorejo k nižanju cene računalnika v trgovini preko promocijske programske opreme, ki pride prednameščena; proizvajalci le te upajo, da se bodo kupci odločili za nakup polnih verzij ali pa, kot google, preprosto računajo na več uporabnikov.

Proizvajalci računalnikov na ta način zaslužijo več kot stane nakup MS-ovih licenc, konkurenca pa je poskrbela, da se ta prihranek prenese na uporabnika.

Če ni Oken, ni promocij, je pa zato višja cena; ja to je tisti ekosistem za katerega Matthai rad poreče, da ga uporabniki ne potrebujejo.

Ja, samo treba je vedeti kaj je prava dodana vrednost za uporabnika. Pol tone adwarea definitivno ne. Po drugi strani pa ima Ubuntu vgrajeno spletno trgovino za muziko. Zelo neopazno. Ampak če hočeš kupiti muziko - jo lahko z dvema klikoma.

To je pa bistveno bolje za end-userja kot prikazovanje raznih oglasov.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Gandalfar ::

Isto kot iTunes v OS X, kar je pa nenadoma evil :D

Cold1 ::

Isto kot Windows Media Player - še bolj ebil, oh noes!:))

Se pa strinjam, da je tečen adware pač tečen, uninstall anyone?:D

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Cold1 ()

techfreak :) ::

Ubuntu Music Store ponuja glasbo uporabnikov iz vseh držav, vendar je ponudba izven US/UK/DE zelo omejena.

WMP in iTunes Store ne omogočata nakupa iz Slovenije.

Matthai ::

Cold1 je izjavil:

Če bi bilo stanje obratno in bi Linux imel tak tržni delež, bi bil distro Ubuntuja ownan v sekundi po priklopu na v medmrežje. ... ok, ok, kakšne 10s bi trajalo.:P

Traparija oz. špekulacija brez dokazov. Saj verjamem, da je Conficker lani uporabljal 10 let staro remote exploit ranljivost, ampak remote expoiti so v svetu resnih OS-ov že passe. :D

No, resno: če bi bilo to res, bi se to odražalo na strežniškem področju. Pa se ne.


Cold1 je izjavil:

Menjavanje distribucij tako ni trivialno, vsaj ne za organizacije, kar pomeni, da je umiranje ponudnikov distribucij lahko katastrofalno.

Za end-userja se ne spremeni kaj dosti. V bistvu nič. Problem je le za IT. Ampak če znajo prav spakirat zadeve pa dependencye poštimat, ni nekih blaznih težav. Lahko povem na svojem primeru. Vedno sem uporabljal Debian/Ubuntu. Zdaj pa je v službi naneslo, da moram delat s CentOS-om. Par stvari je drugačnih, ampak po enem tednu sem dobil občutek in zadevo zdaj obvladam. Pač, isti jezik, drug dialekt.

Cold1 je izjavil:

Ja šur imaš source, pa kaj? Koliko boš plačal, da ti nekdo reprogramira obstoječo rešitev, da dela na drugem OS-u (pa čeprav se imenuje "distribucija y")?
Manj kot bi plačal za licenco prejšnjega OSa (pa čeprav se le ta imenuje "distribucija x").

Traparija. Glej, imaš developerja in imaš mainanerja. Maintainer je tisti, ki dela binarne pakete (po domače). Tukaj en gre za preprogramiranje - tukaj gre za prepakiranje. To pa je relativno enostavna naloga za nekoga z diplomo iz računalništva in nekaj izkušnjami.

In še zadeva slučajno ne dela na najnovejšem kernelu - lahko uporabiš starejši kernel. Če je že kriza, se lahko tudi chrootaš.

Cold1 je izjavil:

Berite mi torej z ustnic (no ja;)) z operacijskimi sistemi njihovim snovanjem, stvaritvijo in vzdrževanjem se lahko ukvarjajo le velike nadnacionalke, razne javne uprave malih držav ali celo mest se te igre - razen če bi kdo rad, da se davki enormno povečajo - ne morejo igrati.

True. Zato pa je bil Munchnen tak fail (na začetku). Pravilen pristop je - vzameš distro na trdnih temeljih in ga "posvojiš".

Cold1 je izjavil:

To pa pomeni: pogodba s podjetjem, pa naj bo to MSFT, Oracle ali IBM in plačevanje licenc.

Kakšnih licenc? Misliš supporta? Bodimo natančni z izrazoslovjem!

Cold1 je izjavil:

Kolikor mi je znano, Microsoft, na željo pomembnejših strank, razkrije izvorno kodo, tako Oken kot Pisarne idr.
Zato se mi zdi širjenje strahu, da bomo ostali na suhem, ker nimamo dostopa do source-a, predvsem manipulacija, ki jo podpihuje MS-ova konkurenca; taista konkurenca, ki je zaje**** naša sodišča in taista konkurenca, ki je zaje**** uporabnike OS/2.

Da, MS ti razkrije vsebino kode. NE smeš pa te kode spreminjati! Pri OS pa seveda lahko.

Glede IBM-a - poglej si tole: http://video.kiberpipa.org/media/DFD_Bo...

Tip lepo pove kako jih je zajebal zaprtokodni prostop. Dobra šola. Sploh, ko ponovno pretipkaš par 1000 strani dokumentov.

Cold1 je izjavil:

gesla Unixa pod zastavo Linuxa, pri čemer se, na meni ogaben način, zlorablja sicer izjemno pozitiven koncept in idejo odprte kode (ki, mimogrede, ni Stallmanova, njegova je le proti-podjetniška implementacija le te).

You must be working at Microsoft, LOL.
Proti-podjetniška?

Ideja odprte kode je ideja prostega trga v najčistejši obliki. Nihče nima nikakršne prednosti (v obliki lastništva nad kodo), pač pa podjetja povsem prosto tekmujejo na trgu kdo bo ponudil boljši support. Če je še kaj bolj kapitalističnega pa res ne vem...

Cold1 je izjavil:

In ja, taisti Unixaši, ki to bluzenje razpihujejo še danes - Stallman & Co. - bodo napadli katerikoli odprtokodni projekt, ki jim ni po godu, poglejte si napade na BSD ali ReactOS, do napadov in blatenja zaprtokodne programske opreme niti ne omenjam, sama kakovost je tu nepomembna, pomembna je le ideologija Stallmanizma, oziroma, kot to nekateri imenujejo, FOSSizma.

Dejmo pošteno povedat. Stallman je sicer zanimiv možak, naredil je zelo dobre reči, ampak v bistvu je tip norec. V dobesednem pomenu besede. Utrganec.

Mark Shuttleword je po drugi strani točno to, kar je odprtokodna skupnost rabila in česar se Microsoft najbolj boji.

Danes pa je Linux bolj Mark kot Richard.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Poldi112 ::

Cold1 je izjavil:


Poldi112:
Kaj, zdaj mi boš prodal zgodbice, da licence ne plačuješ zato, ker jih moraš, ampak zato, da ti bo MS krpal luknje? Kako je potem možno, da je linux na tem področju bolj agilen, če ima pa manj denarja.


Saj ni bolj agilen, Microsoft ima trenutno najboljšo odzivnost na najdene napake ter največjo količino iskalcev napak, tako znotraj kot zunaj hiše; razlog, da se njihovo programje dojema kot ne-varno je v izjemni donosnosti varnostnih lukenj v Oknih in s tem povezano mafijsko industrijo velikanskih proporcev.


Ja, MS ima najboljšo odzivnost, zato beremo kako kolnejo in pljuvajo po tistih, ki po mesecih sedenja na ranljivosti obupajo in jo objavijo. Ampak ziher imaš kak link, ki bo potrdil te tvoje sanje, da je MS bolj agilen.

Cold1 je izjavil:


Če bi bilo stanje obratno in bi Linux imel tak tržni delež, bi bil distro Ubuntuja ownan v sekundi po priklopu na v medmrežje. ... ok, ok, kakšne 10s bi trajalo.:P


10 sekund je trajalo v časih Blasterja, oz. neke podobne nesnage na WinXP. Linux tega nikoli ni doživel. Če pa ti verjameš da je to realno pa pač sanjaš.

Cold1 je izjavil:


Glede Mandrive in Ubuntuja, who cares. Če distribucija ne preživi jo pač zamenjaš. Dokler jih je na stotine ti pa res ni treba skrbeti.


Ne bo držalo, distribucije so operacijski sistemi, morda so si sorodne, niso pa izmenljive, program, ki dela na distro x ne bo nujno deloval na distro y.
Menjavanje distribucij tako ni trivialno, vsaj ne za organizacije, kar pomeni, da je umiranje ponudnikov distribucij lahko katastrofalno.


Kako to misliš, MORDA so si sorodne. Zelo so si sorodne. Moraš najti že zares zanič spisan program, da bo delal samo na enem distrotu. Sploh pa imaš večinoma kodo in repozitorj, tako da se ti to ne dogaja. Ne vem kje dobivaš take ideje? In da bo smrt distribucije katastrofalna, lol. Pač najdeš nekaj podobnega. Saj ti ni treba čez noč zamenjati.


Cold1 je izjavil:


Natančno to trdite, ko govorite da je Linux zastonj, če je zastonj potem ponudniki distribucije finančno ne morejo preživeti. Pika. In Amen.
Kdo bo potem vzdrževal OS? Sv. Miklavž? Dedek Mraz? Sv. iGNUcijus?:D
Brez heca fantje, OS vzdržuje podjetje, ki ga je ustvarilo; vzdrževanje se izplača le, če stroške preneseš na stranke, le te pa stroške sprejmejo le če so dovolj nizki - strank mora biti dovolj da je strošek na stranko majhen.


Pač ne veš od česa živijo Gentoo, Redhat, Fedora, CentOS, Debian,... Samo precej butasto je kar reči, da ne morejo preživeti, sploh ker zelo očitno živijo.
-------------------------------------------------
Nočem foto avatarja. Hočem risan avatar.
-------------------------------------------------

BigWhale ::

Cold1 je izjavil:


BigWhale:
...Saj nihce ne pravi, da bi moral vsak kar svoj OS narest in delat z njim. Gre za to, da v primeru ce tebi nekaj crkne in si od tega odvisen imas moznost to popraviti.


Natančno to trdite, ko govorite da je Linux zastonj, če je zastonj potem ponudniki distribucije finančno ne morejo preživeti. Pika. In Amen.

Kdo bo potem vzdrževal OS? Sv. Miklavž? Dedek Mraz? Sv. iGNUcijus?:D

Ne bluzi. Ce se mislis delati norca, pojdi drugam. Ponudniki distribucij, vsaj tisti komercialni, se financirajo iz razlicnih virov in svoje distribucije povsem lepo in uspesno vzdrzujejo ze vrsto let.

Cold1 je izjavil:


Berite mi torej z ustnic (no ja;)) z operacijskimi sistemi njihovim snovanjem, stvaritvijo in vzdrževanjem se lahko ukvarjajo le velike nadnacionalke, razne javne uprave malih držav ali celo mest se te igre - razen če bi kdo rad, da se davki enormno povečajo - ne morejo igrati.


Ti ne razumes, da nihce ne govori o tem, da bi se neke vlade in mestne uprave morale iti razvoj svojega operacijskega sistema. Ce si to kje prebral, potem imas resne probleme s pisnim razumevanjem.

Gre za to, da pri crkotu zaprto kodnega, komercialnega produkta, ti tudi Sv. Ignucius ne bo pomagal. Za mojo OS/2 aplikacijo mi nisi odgovoril, kje naj jo pozenem. Ce ti pa crknejo linuksi pa najdes strokovnjaka, ki bo te linukse popravil. Je vec takih, kot pa onih, ki bi mojo OS/2 aplikacijo prenesli v neko delujoce okolje, brez, da jo na novo napisejo.

Cold1 je izjavil:


To pa pomeni: pogodba s podjetjem, pa naj bo to MSFT, Oracle ali IBM in plačevanje licenc.


Ampak pri vseh zaprtokodnih komercialnih projektih moras placati licenco in se vzdrzevalno pogodbo moras imeti z nekom. Windows ti ne bodo kar sami od sebe delali, tako kot Linux ne. Pri slednjem pa prihranih denar pri licencah.

Studije, ki bi pa potrdila ali ovrgla to, da je Windows vzdrzevanje cenejse, pa ni.

Cold1 je izjavil:


Kolikor mi je znano, Microsoft, na željo pomembnejših strank, razkrije izvorno kodo, tako Oken kot Pisarne idr.

Zato se mi zdi širjenje strahu, da bomo ostali na suhem, ker nimamo dostopa do source-a, predvsem manipulacija, ki jo podpihuje MS-ova konkurenca; taista konkurenca, ki je zaje**** naša sodišča in taista konkurenca, ki je zaje**** uporabnike OS/2.

Pojma nimas. Lahko mi pa dokazes nasprotno. Najdi primer, ko je MS dal izvorno kodo nekemu podjetju, da je popravil nek star bug. V Windows XP recimo.

Cold1 je izjavil:


Zakaj rad govorim o Unixu namesto o Linuxu? Zato, ker se gre za preskok "religije Unixa" na "religijo FLOSS/GNU/Linux".

GNU's Not Unix. Ne gre za noben preskok religije. Unix je (bil) cisto komercialna zadeva in s FOSS nima prav nic skupnega.

Cold1 je izjavil:


Svoj čas se je trdilo da je Unix prihodnost, da je najboljši možen OS, da prihaja in da bo prevladal povsod. Unix je bil zanič, a zmagoval je s cenenostjo, ko je prišel še cenejši MS-DOS ga je odpihnilo in mnogi uporabniki in programerji so si oddahnili, ko so se ga končno rešili.


IT zgodovina pa ni tvoja najmocnejsa tocka, kali? Unix ni nikoli tekmoval, kaj sele zmagoval za neko prevlado na podrocju osebnih racunalnikov. MS-DOS je odpihnil CP/M in OS/2 ne pa unixa. Programerji so si oddahnili? S programiranjem za MS-DOS? Hahahaha! Ja, ker je precej lazje pisati hacke v assemblerju kot pa v Cju s precej bogatimi standardnimi knjiznjicami in enim kupom spremnih knjiznjic. :) Medtem, ko so si MS-DOS programerji izumljali Clipper in dBase so Unix programerji uporabljali SQL. :)

Cold1 je izjavil:


In ja, taisti Unixaši, ki to bluzenje razpihujejo še danes - Stallman & Co. - bodo napadli katerikoli odprtokodni projekt, ki jim ni po godu, poglejte si napade na BSD ali ReactOS, do napadov in blatenja zaprtokodne programske opreme niti ne omenjam, sama kakovost je tu nepomembna, pomembna je le ideologija Stallmanizma, oziroma, kot to nekateri imenujejo, FOSSizma.


Joj, no. Si ti ze zaprosil za kaksno strokovno pomoc? Ker tole se mi zdi, da te resnicno skrbi. Da ne dobis se cira na zelodcu zaradi sekirancije. Stallman in njegova garda pac zagovarja svoje stalisce, pa naj ga. Tudi Ballmer, Gates & Jobs zagovarjajo svoja stalisca.

Sicer pa Stallmanova ideologija ni ideologija FOSS-izma. Dalec od tega. Stallmanu se marsikateri odprto kodni projekti niso vsec. Pa kaj?

Cold1 ::

@ Matthai:
Ko "posvojiš" projekt, si posvojil tudi vzdrževanje in stroške, vendar pa teh stroškov ne prelagaš na množico strank po celotnem svetu temveč zgolj na lastne davkoplačevalce; v ZDA, LRK ali Indiji bi zaradi velikosti to šlo (in Microsoftova Okna so efektivno odprtokodna kar se ZDA tiče), v Evropi pa zaradi fragmentiranosti najbrž realno ni možno (stranger things have happened though...), v Sloveniji pa niti pod razno.

Bom rekel drugače: po plačevanju gradbinskega kartela, zdravstvenega kartela idr., naj začnem plačevati še Unix kartel - ni šanse, odprta koda - ja, Unix - ne, vsaj kar se mene tiče.

Je pa omembe vredno, da delaš tipično metodološko napako: iz posamičnega sklepaš na obče - če dela zame bo delovalo za vse. Shame on you.:P
Temu se drugače reče Works For Me™, in ja to je star in priljubljen mem.

-------------------------------------------------

Špekulacija o varnosti ... je pač špekulacija, kar se mene tiče je odprta koda škodljiva če omogoče amaterjem, da kvarijo delujoče rešitve ali celo, meni nič, tebi nič, vnašajo varnostne luknje, ki bi potopile Titanik.
Še pomnite tovariši, kako je nekaj elite hackerjev onemogočilo generator naključnih števil v Debianu?
Malce za šalo - Debian - Guaranteed Entropy:
https://www.nowhere.dk/articles/debian_...

-------------------------------------------------

Veseli me, da se strinjaš da je Stallman norec, ampak povejmo po pravici: kaj pa je sploh naredil, bral sem kritike, da skoraj nič kar se mu pripisuje ni njegovo delo, zgolj pobral je tuje lovorike, edini dosežek je fašistoidni GNU GPL.

In ja, Stallman je želel onemogočiti komercializacijo programske opreme, želel je preprečiti, da bi programerji prodajali prog. kodo. Želel je da bi vsa koda ostala zastonj, prosto dostopna vsakomur.

Problem je seveda v tisti mali podrobnosti - programerji morajo biti plačani kot vsakdo drug, brez plačila si bodo pridobili druge službe, programiranje pa jim bo ostal zgolj hobi.

V takem svetu preživijo zgolj tisti, ki so sponzorirani ali s strani države, ali s strani korporacij, ali s strani ... ojej ... cerkve!!ena1ena!;((

Ali nas to na kaj spominja? Srednji vek anyone? Komunizem anyone?

Stallman je želel (in še vedno želi) povratek v pred-industrijsko družbo, na začetku sicer zgolj na področju programske opreme, dandanašnji pa izgleda že širijo krila na področje strojne opreme.

Stallmana so podpirali veliki fantje z stotinami milijard dolarjev pod pasom (IBM, Oracle in drugi), Shuttleworth pa ima zgolj še nekaj 100 milijonov in denarja mu bo, če Canonical ne postane profitabilen zmanjkalo (in dokler zavračate plačilo licenc, tudi ne bo postal profitabilen).
Zakaj ga podpirajo? Ker napada Microsoft, ker vsak poraz MS-a pomeni možnost profita za staro gardo kolosov iz hladne vojne, ki jih še danes moti, da jim je MS speljal prevlado na računalniškem področju izpred nosa.

In še čisto za konec: Microsoft strankam omogoča da uporabljajo popravljene, lastne, verzije MS-ovega programja, zgolj pravice do distribucije še ni nikoli dal (vse še pride IMO).

Gandalfar ::

želel je preprečiti, da bi programerji prodajali prog. kodo


To seveda ni res. Slabo si bral njegove spise.

BigWhale ::

Cold1 je izjavil:

In še čisto za konec: Microsoft strankam omogoča da uporabljajo popravljene, lastne, verzije MS-ovega programja, zgolj pravice do distribucije še ni nikoli dal (vse še pride IMO).


Osmi clen iz Windows 7 EULA:

8. SCOPE OF LICENSE. The software is licensed, not sold. This agreement only gives you some rights to use the features included in the software edition you licensed. The manufacturer or installer and Microsoft reserve all other rights. Unless applicable law gives you more rights despite this limitation, you may use the software only as expressly permitted in this agreement. In doing so, you must comply with any technical limitations in the software that only allow you to use it in certain ways. You may not
· work around any technical limitations in the software;
· reverse engineer, decompile or disassemble the software, except and only to the extent that
applicable law expressly permits, despite this limitation;
· use components of the software to run applications not running on the software;
· make more copies of the software than specified in this agreement or allowed by applicable law,
despite this limitation;
· publish the software for others to copy;
· rent, lease or lend the software; or
· use the software for commercial software hosting services.

Matthai ::

Cold1 je izjavil:

Bom rekel drugače: po plačevanju gradbinskega kartela, zdravstvenega kartela idr., naj začnem plačevati še Unix kartel - ni šanse, odprta koda - ja, Unix - ne, vsaj kar se mene tiče.

Pa saj ravno pri Microsoftu gre za to. Davkoplačevalci plačujemo reden letni davek Microsoftu.

Cold1 je izjavil:

Je pa omembe vredno, da delaš tipično metodološko napako: iz posamičnega sklepaš na obče - če dela zame bo delovalo za vse. Shame on you.:P
Temu se drugače reče Works For Me™, in ja to je star in priljubljen mem.

V bistvu ne. V bistvu je cel kup primerov, ko Linux dela za cele organizacije: http://hr-cjpc.si/pravokator/index.php/.... Tu na forumu pa se redno najdejo primerki, ki pravijo, da je Linux zanič, ker na nekem njihovem kosu strojne opreme ne dela...
Tolk o realnosti in memih...

Cold1 je izjavil:

Špekulacija o varnosti ... je pač špekulacija, kar se mene tiče je odprta koda škodljiva če omogoče amaterjem, da kvarijo delujoče rešitve ali celo, meni nič, tebi nič, vnašajo varnostne luknje, ki bi potopile Titanik.
Še pomnite tovariši, kako je nekaj elite hackerjev onemogočilo generator naključnih števil v Debianu?
Malce za šalo - Debian - Guaranteed Entropy:

No, top je navadna bedarija in zavajanje.
V kodo ne moreš kar tako vnašati varnostnih lukenj, ker resni odprtokodni projekti kodo "zunanjih" pred vključitvijo revidirajo. Kar se tiče Debiana - šlo je za napako (da, napako, ne namerno dejanje).

Cold1 je izjavil:

Veseli me, da se strinjaš da je Stallman norec, ampak povejmo po pravici: kaj pa je sploh naredil, bral sem kritike, da skoraj nič kar se mu pripisuje ni njegovo delo, zgolj pobral je tuje lovorike, edini dosežek je fašistoidni GNU GPL.

Verjamem, da te GNU GPL jezi, apmpak jebiga, zadevo si je zelo dobro zamislil, and you can't do anything about it.

Cold1 je izjavil:

In ja, Stallman je želel onemogočiti komercializacijo programske opreme, želel je preprečiti, da bi programerji prodajali prog. kodo. Želel je da bi vsa koda ostala zastonj, prosto dostopna vsakomur.

Problem je seveda v tisti mali podrobnosti - programerji morajo biti plačani kot vsakdo drug, brez plačila si bodo pridobili druge službe, programiranje pa jim bo ostal zgolj hobi.

To je stara teza Gatesa, ki smo jo že prerasli: http://www.lettersofnote.com/2009/10/mo...

Grow up!

Cold1 je izjavil:

In še čisto za konec: Microsoft strankam omogoča da uporabljajo popravljene, lastne, verzije MS-ovega programja, zgolj pravice do distribucije še ni nikoli dal (vse še pride IMO).

Jaja, samo zakaj? Ravno konkurenca ga je "prepričala" v to. 8-)
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Cold1 ::

@ Gandalfar
S Stallmanovimi tezami se v principu strinjam, v praksi je problem.:D

Podobnost lahko potegnemo s komunizmom, na papirju zaščita delavcev in revnih (programerjev in uporabnikov), v resničnosti pa prisilne nacionalizacije (ala GNU GPL) in taborišča prisilnega dela, samo nastalo gospodarstvo pa je bilo povsem nefleksibilno, brez inovacij in brez prave koristnosti, delavce, ki naj bi jim koristilo pa je potisnilo v grozljivo suženjstvo proti kateremu je bil imperialni fevdalni režim izjemno svoboden in pravičen.

Tisti, ki so kdaj obiskali SZ so to videli na lastne oči, spomenika tej neumnosti - Kuba in S. Koreja - sta postavljena na ogled še danes.

In to je moja celotna teza o odprti kodi na Stallmanov način, o FOSSizmu: gre se za prisilen sistem, ki naj bi vsilil uporabo javne lastnine, hkrati pa prisilil programerje, da namesto ustvarjanja zasebne lastnine (in lastnega bogastva) zgolj prispevajo k javni.

To neumnost smo se že šli, propadla je.

Face it, ljudje so egoisti, v gospodarstvu sodelujejo zaradi lastnega dobička, če jim onemogočimo bogatenje bomo onemogočili gospodarstvo, sledita revščina in vojna, žal.

Meni so oči odprli prispevki Mihe Mazzinija v Delu (in ne Vilijama Vratnika nekje na spletu), ki so danes objavljeni na njegovi spletni strani, predvsem tale:
Slovenska negativna selekcija: Vsi enaki, vsi v čredi
http://www.mihamazzini.com/slonadom/dom...

V branje priporočam tudi vse ostale, že zaradi hudomušne ostrine in elegantnosti besedila.

Opomba: Ja negativna selekcija je podlaga komunizma, odprtokodne religije, pa tudi podlaga slovenske mentalitete je.

jype ::

Cold1> v resničnosti pa prisilne nacionalizacije (ala GNU GPL)

Kaj je pa prisilnega v GNU GPL? Avtor (tisti, ki je kodo napisal) ali lastnik (tisti, ki je pisanje kode plačal) se odločita, da bosta kodo objavila pod GPL. S tem zaščitita svoje interese in preprečita, da bi neupravičeno korist od njihovega dela vlekli drugi.

Cold1> To neumnost smo se že šli, propadla je.

Med komunizmom in GPL ni popolnoma nobene povezave. GPL _temelji_ na lastništvu, na avtorski in sorodnih pravicah.

Cold1> odprtokodne religije

Pojma nimaš, kako zelo se motiš. Odprta koda dokazano zdravi raka!

Cold1 ::

@ Matthai
V kodo ne moreš kar tako vnašati varnostnih lukenj, ker resni odprtokodni projekti kodo "zunanjih" pred vključitvijo revidirajo. Kar se tiče Debiana - šlo je za napako (da, napako, ne namerno dejanje).


Saj ravno zato se gre, amaterčki so posegali v kritično kodo, ter jo spremenil na način ki je ogrozil delovanje mnogih informacijskih sistemov, morda tudi strežnikov naše javne uprave.

To ni sprejemljivo, obstajati mora jasna odgovorost za take bedarije. V primeru zasebnih podjetij obstaja vsaj grožnja s prekinitvijo delovnega razmerja, če že državne regulacije ni; kaj pa v odprtokodni "skupnosti", ali naj sedaj nekatere programerčke-amaterčke grdo gledamo ali kaj?

jype ::

Cold1> Saj ravno zato se gre, amaterčki so posegali v kritično kodo, ter jo spremenil na način ki je ogrozil delovanje mnogih informacijskih sistemov, morda tudi strežnikov naše javne uprave.

Ne, niso. Kodo lahko _bere_ kdorkoli, posega vanjo pa lahko samo tisti, ki je dokazal kompetence z dejanji. Kodo pred vključitvijo prebere in preizkusi več ljudi, kot jih bo Microsoft kdajkoli imel zaposlenih.

Cold1> To ni sprejemljivo

Potem moramo pa takoj nehat uporabljat lastniško programsko opremo. Vemo, da jo pišejo amaterji, ki so zaradi nižje cene od profesionalnih programerjev pri velikih softverskih hišah preferirani, vemo pa tudi, da zaradi nižanja stroškov in višanja dobička nadzora nad kvaliteto ni nobenega. Vemo, da se lastniški operacijski sistemi ves čas kvarijo, delajo počasi in slabo, ter jih nihče razen lastnika sploh ne more popraviti, ta pa nas s tem drži za talca in terja od nas vedno višje zneske za vzdrževanje (slabega) stanja sistema.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Cold1 ::

@ Jype
Če uporabiš kodo zaščiteno z licenco GNU GPL si prisiljen svoj izdelek licencirati s taistim GNU GPL-om to je tista "prisilna nacionalizacija" o kateri govorim.

Prava "svobodna koda" nima licence, vsakdo jo lahko uporabi za karkoli si želi, svoje izdelke pa lahko kasneje tudi prodaja pod kakršnimi koli pogoji želi.

Primera tega sta kolikor mi je znano licenci MIT in BSD.

Kodo pred vključitvijo prebere in preizkusi več ljudi, kot jih bo Microsoft kdajkoli imel zaposlenih.

Ali res še vedno verjameš v ta mit?? Resno?

jype ::

Cold1> Če uporabiš kodo zaščiteno z licenco GNU GPL si prisiljen svoj izdelek licencirati s taistim GNU GPL-om to je tista "prisilna nacionalizacija" o kateri govorim.

Ja, ampak izbira uporabe takšne kode je tvoja. Če se s pogoji licence ne strinjaš, kode ne uporabiš, pa je! Podobno tudi Microsoft postavlja v licenci določene omejitve (prepoveduje ti, da bi Windows popravil, kadar deluje narobe, recimo, česar ti pa GPL ne).

MIT in BSD licenci ti ne zagotavljata svobode, saj lahko nekdo uporabi MIT ali BSD licencirano kodo, jo vtakne v svoj izdelek in ga licencira pod lastniško licenco, ti pa (niti te, prosto dostopne) kode potem ne smeš več popravljati, čeprav bi jo moral, da bi program deloval v skladu s tvojimi potrebami.

Cold1> Ali res še vedno verjameš v ta mit?? Resno?

Ne, jasno da se delam norca, vendar je vprašanje kvalitete (nadzora nad potencialnimi nevarnimi odlomki kode) bistveno kompleksnejše kot "firme se tega lotevajo profesionalno, linuks pa skup pacajo mozoljavi srednješolci, ko nimajo drugega dela". Stabilnost kritičnih sistemov Linux zagotavlja že tako dolgo, da mu Microsoft prvenca ne bo izpulil, dokler ne premakne mejnikov razvoja programja (česar je sposoben, sem prepričan - a tudi (odprtokodna in druga) konkurenca zagotovo ne počiva).

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Cold1 ::

Ja, ampak izbira uporabe takšne kode je tvoja.

Kolikor jaz razumem je mišljeno, da avtorji te izbire praktično ne bi imeli, primer: ker ne želiš izumljati tople vode, uporabiš standardne komponente, že napisano kodo, ki pa je licencirana pod GNU GPL in v tem trenutku je - hip, hip, hip, strašni trik - tvoja koda "nacionalizirana".

Lahko pa jo prodaš na način, ki ne vsebuje objave ali distribuiranja le te, recimo zgolj posodiš strojno opremo, ali pa omogočiš uporabo programja na daljavo ala oblačno računalništvo; vendar je ta možnost omejena zgolj na velike korporacije - Google, recimo, do danes ni razkril svoje verzije Linuxa, mu je ni treba, uradno je ne prodaja ali distribuira.

Vendar je to zgolj problem, ponovno se je vzpostavila elita močnih in bogatih za katere pravila ne veljajo... (komunistična partija, anyone?)

MIT in BSD licenci ti ne zagotavljata svobode, saj lahko nekdo uporabi MIT ali BSD licencirano kodo, jo vtakne v svoj izdelek in ga licencira pod lastniško licenco

O tem govorim Jype, o svobodi avtorja, vsakega avtorja, da program prodaja pod pogoji ki mu omogočajo zaslužek, le to nam zagotavlja, da se bodo programerji želeli ukvarjati s poslom.

Ne, jasno da se delam norca,

Huh, OK, sem si dejansko oddahnil; jah glej moj sarkazem detektor je že precej izrabljen, kristalna krogla pa ima prazne baterije, bodi vendarle tako prijazen in drugič dodaj smeškota.;)

linuks pa skup pacajo mozoljavi srednješolci, ko nimajo drugega dela

Tega nisem trdil, čeprav res izpade tako, sorry. Problem je v tem, da so ljudje, katerih znanje ni bilo primerno (pa čeprav so morda prekleto bistri in sposobni), mimogrede posegli v kodo in povzročili nepotrebne probleme točno tam, kjer jih resnično ne bi smeli. Če se ti zdi to že rešen problem, prav, bi si pa želel videti na podlagi česa si optimističen, jaz namreč nisem.:8)

Kar se tiče sistematske rešitve vprašanja nekakovostne programske kode, sam rešitve, ki bi dejansko delovala ne vidim, možne rešitve so logistično neizvedljive, tudi v primeru da skupaj potegnejo MS, IBM, in ostali velikani plus OS skupnost. Večina uporabnikov bi se odzvala z sredincem in sabotirala spremembe, ko bereš nekatere članke, ki jih je polinkal Denial, pa ti postane jasno, da bi se tako odzvala tudi poslovna skupnost.

Poldi112 ::

Čakaj, če je GPL evil ker avtorju ne zagotavlja popolne svobode, kako da te potem ne moti MS licenca, kjer imaš še veliko manj svobode. Pri GPL se vsaj lahko odločiš, ali jo boš uporabil v svojem izdelku ali ne, pri MS pa niti te možnosti nimaš.
-------------------------------------------------
Nočem foto avatarja. Hočem risan avatar.
-------------------------------------------------

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Poldi112 ()

Matthai ::

Cold1 je izjavil:

In to je moja celotna teza o odprti kodi na Stallmanov način, o FOSSizmu: gre se za prisilen sistem, ki naj bi vsilil uporabo javne lastnine, hkrati pa prisilil programerje, da namesto ustvarjanja zasebne lastnine (in lastnega bogastva) zgolj prispevajo k javni.

Ja, v tem je ravno genialnost Stallmanove ideje.

Programerček ima namreč na voljo natanko dve možnosti. Možnost A: vzame GPL program, ki v osnovi dela to kar on hoče, in ga predela ter seveda svojo kodo, ki je "okužena" z GPL izda pod GPL licenco.

Možnost B: program napiše iz nule.

Seveda, programer bi najraje imel možnost C: program ukrade, ga predela in izda pod komercialno licenco. Samo to ne gre. 8-)

Ne gre pa tukaj za nobeno prislo, pač pa za daj-dam. Jaz tebi dam svojo kodo pod določenimi programi. Ki jih sprejmeš SVOBODNO. Če ne - izvoli in piši svoj program iz nule sam.

Cold1 je izjavil:

Saj ravno zato se gre, amaterčki so posegali v kritično kodo, ter jo spremenil na način ki je ogrozil delovanje mnogih informacijskih sistemov, morda tudi strežnikov naše javne uprave.

Ja, tako, kot so Microsoftovi amaterji v 10 letih pozabili zaflikati Conficker luknjo, pa binary planting, pa še kaj. Podjetja pa so imela škodo...

Cold1 je izjavil:

To ni sprejemljivo, obstajati mora jasna odgovorost za take bedarije. V primeru zasebnih podjetij obstaja vsaj grožnja s prekinitvijo delovnega razmerja

Oh, really? Koliko pogodb z Microsoftom je bilo prekinjenih zaradi Confuckerja?
Vendor lock-in, fant moj.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Cold1 ::

@ Poldi112
MS licenca me ne moti, ker ne preprečuje Microsoftu, oziroma Avtorju, uspešnega delovanja na trgu.

Če avtorji na trgu ne bi mogli delovati, bi pač počeli nekaj drugega in uporabniki bi ostali brez uporabnih programov.

Jaz na odprto kodo ne gledam iz trenutnega - instant gratification - stališča, ampak iz dolgoročnega pogleda v okviru katerega je koristno, da vse informacije zanesljivo prehajajo v javno last.

Fašisti tipa Stallman, in ljudje, ki so žal zapadli pod njihov vpliv, pa zahtevajo, da se avtorjem takoj odvzame avtorske pravice; tako kot so komunisti zahtevali nacionalizacijo kmetijske zemlje in pridelkov, tovarn in izdelkov.


@Matthai
Oh, really? Koliko pogodb z Microsoftom je bilo prekinjenih zaradi Confuckerja?
Vendor lock-in, fant moj.

Govoril sem o pogodbah med podjetji, ki proizvajajo programsko opremo in njihovimi zaposlenimi, le ti se zavedajo, da slabo delo vodi v nezaposlenost.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Cold1 ()

Matthai ::

Cold1 je izjavil:

Če uporabiš kodo zaščiteno z licenco GNU GPL si prisiljen svoj izdelek licencirati s taistim GNU GPL-om to je tista "prisilna nacionalizacija" o kateri govorim.

Prava "svobodna koda" nima licence, vsakdo jo lahko uporabi za karkoli si želi, svoje izdelke pa lahko kasneje tudi prodaja pod kakršnimi koli pogoji želi.

To je v bistvu kraja. Oziroma v najboljšem primeru socializem.

Mislim, saj je fino, da imamo BSD licenco, da je Microsoft lahko "ukradel" (v bistvu je pač legalno skopiral) TCP/IP stack. Ampak tak sistem je zastonjkarski. Veliki bodo samo "kradli" iz njega ter nič prispevali.

Stallman je pa pač pogruntal kako folk "prisiliti", da prispeva kodo nazaj.

Ni pa to nobena prisila. Vsak se lahko svobodno odloči, da bo raje iz nule napisal pol milijona vrstic kode, s katerimi bi pa potem popolnoma prosto razpolagal.

Ja, GPL je virus, in bolj kot se širi, bolj "kužen" je. Zato je Stallman pač genij, da se je to spomnil.

Komur pa to ni všeč, se pa lahko pomatra in začne pisat kodo iz nule...:D
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Cold1 ::

Aja Matthai, kaj pa uporaba javne lastnine, recimo cest, parkov, šolstva in drugega, kaj pa tam.

Svobodna koda mora biti svobodna, vzameš in uporabiš za karkoli hočeš (dokler je zakonito), pod kakršnimi koli pogoji želiš.

GNU GPL ni svobodna licenca, je fašistična in v temelju proti svobodi. Sam pač želim resnično prosto kodo, ne pa GNU GPL verzijo "svobodne" kode.

Ima pa vsak avtor pravico (tudi recimo, Microsoft, ali pa Linus Torvalds), da ne izda svojega dela pod prosto, svobodno licenco, ampak potem naj se ne pretvarja, ampak naj prizna, da je omejil pravice uporabnika.

Matthai ::

Cold1 je izjavil:

Fašisti tipa Stallman, in ljudje, ki so žal zapadli pod njihov vpliv, pa zahtevajo, da se avtorjem takoj odvzame avtorske pravice; tako kot so komunisti zahtevali nacionalizacijo kmetijske zemlje in pridelkov, tovarn in izdelkov.

Nehaj nakladat.

Avtor ki napiše neko kodo IMA SVOJE AVTORSKE PRAVICE. Z njimi prosto razpolaga. Lahko jih proda, lahko jih podari, ali kaj tretjega.

Eni se pač odločijo, da jih bodo ponudili pod GPL. To je njihova PRAVICA.

Zdaj pa pride tretji programer. Rad bi napisal nek softwer. Ima dobro idejo.
Možnost A: program napiše iz nule, zelo veliko investira, vendar je program njegov. Povsem njegov.

Možnost B: vzame del GPL kode. Ampak potem program ni več njegov. Mora dobiti dovoljenje prvega avtorja. In le-ta pravi - če vzameš mojo kodo, to lahko storiš pod pogojem, da bo tvoj del kode tudi izdan pod GPL.

Kje je tle odvzem avtorskih pravic in fašizem? It is free will - v najbolj dobesednem pomenu besede.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Cold1 ::

GNU GPL je dejansko moderna variacija komunistične prisilne nacionalizacije, če tega ne sprevidiš Matthai...

Nikakor pa ni genialna, saj omejuje zgolj mala podjetja, velikani se požvižgajo nanjo, Google še danes ni, in najbrž nikoli ne bo, razkril kode Linuxa, ki jo uporablja.

Matthai ::

Ti ne štekaš GPL licence. Google je lepo razkril Android kodo. Ni pa mu potrebno razkriti kode, ki je ne izda, ampak nudi le za backend svoje storitve.

Pa pojasni kje ti vidiš prisilnost?

Saj se lahko kot programer svobodno odločiš, da boš svoj web server spisal iz nule. Ni ravno najbolj racionalno in v praksi morda niti ne izvedljivo, ampak v teoriji to možnost imaš.

In točno to je problem. Ko so bili programi majhni, bi GPL kodo lahko sesuli. Zdaj pa postaja vedno težje.

You are doomed! :))
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

BigWhale ::

Cold1 je izjavil:

GNU GPL je dejansko moderna variacija komunistične prisilne nacionalizacije, če tega ne sprevidiš Matthai...


Cesa od: "lahko izda pod GPL ali pa pod kaksno drugo licenco" ne razumes? Ti nisi nikjer obvezan svoje kode izdajati pod GPL. Si pa obvezan izdati kodo, ki uporablja kaksno drugo GPL kodo pod GPL licenco.

To ni nobena prisilna nacionalizacija, to samo pomeni, da se je avtor, ki je napisal nek program, zavestno odlocil za GPL licenco. Verjetno zato, da je omogocil, da tudi kdo drug uporabi njegovo kodo, ce se mu zdi uporabna. Hkrati se je tudi zavestno odlocil, da ne bo direktno zaracunal neke licence tistim, ki bi to kodo uporabili, kot placilo si je izbral to, da morajo drugi tudi njemu pokazati kako so njegovo kodo uporabili. Morda celo izboljsali.

Vendar v praksi je tako, da GPL kodo vsi jemljejo in jo uporabljajo. Redki so pa tisti, ki dajo kaj nazaj. :)

Cold1 je izjavil:

Nikakor pa ni genialna, saj omejuje zgolj mala podjetja, velikani se požvižgajo nanjo, Google še danes ni, in najbrž nikoli ne bo, razkril kode Linuxa, ki jo uporablja.


Katerega Linuxa? Dokler Google uporablja Linux samo zase, ne rabi nobene kode kazati nikomur.

Cold1 ::

Pri pravi odprti kodi, se gre - kot pri originalnem copyrightu - za prenehanje veljavnosti avtorskih pravic, ampak na način, ki ne predstavlja grožnje avtorjem.

Prave odprte kode, razen originalnega copyrighta, ki pa so ga spervertirali do nerazpoznavnosti, dejansko še nisem videl.

GNU GPL pa ni odprta koda, je fašistoidna kolektivizacija, posledice katere so dobro znane, tako na kratek rok, poglejte razsulo v desetletjih po komunistični revoluciji v SZ, kot na dolgi rok; ali pa bo morda zdaj kdo trdil, da je LRK v resnici komunistična država (ne pa hiper neo liberalen kapitalizem) in da torej komunizem ni zgodovinsko dokazana zabloda.

Podobno se dogaja z Linuxom in druščino - Linux kot operacijski sistem zaostaja (tudi za več desetletij), Open Office odkar ga je prevzel SUN stagnira, in je v primerjavi z Microsoftovo Pisarno ubožno reven, a kljub temu izjemno počasen.

In ja nihče ne vrača v odprtokodno mineštro saj je le ta, pod "genialnim" vodstvom Stallmana in njegove fašistoidne religije, sovražna do zaslužka in komercialnih podjetij.
Vi pa jamrate zakaj podjetja ne podprejo Linuxa, res, le zakaj?;((
strani: 1 2 3 4 5 ... 11


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Francoska policija s prehodom na Linux prihranila 50 milijonov EUR (strani: 1 2 3 48 9 10 11 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
54333076 (22040) Icematxyz
»

Francozi in Švedi s prehodom na odprto kodo nižajo IT stroške (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
20010495 (7389) hruske
»

Ruski učitelji se bodo učili uporabe odprtokodnega programja

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
364159 (3014) Daedalus
»

Se v islandskih šolah pričenja prehod na Ubuntu? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / Operacijski sistemi
16511650 (7132) Pithlit
»

Uporaba Tor izhodnih točk v Franciji (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Zasebnost
527041 (5475) Brane2

Več podobnih tem