The Register - Nadaljevanje spodnjega razmišljanja o omejitvah dostopa do znanstvenih člankov so dnevniki, ki prav tako v zadnjem času v vedno večji meri vzpostavljajo plačljivi spletni dostop. Pravice do tega jim ne gre oporekati, saj so tiskane izdaje že od nekdaj plačljive, le internet nas je razvadil, da jih brezplačno pričakujemo tudi tod. A ljudje iščejo obvoze vsepovsod.
Najbolj znana ameriška časnika, ki imata vsebine za plačljivim zidom, sta The New York Times in The Wall Street Journal. Prvi je namenoma vzpostavil zelo luknjičasto zaščito, saj so želeli obdržati vidnost svojih člankov in primat med bralci. Vsi bralci imajo 20 člankov mesečno brezplačno, poleg tega pa so brezplačni tudi članki, če nanje pridemo prek povezane na socialnih omrežjih ali prvih pet Googlovih rezultatov na dan. Ni težko uganiti, da so se kmalu pojavili obvozi, kot sta Twitterjev račun s povezavami na vse članke in navodila za preobrazbo brskalnika v Googlovega pajka.
Še enostavnejši za končnega uporabnika pa so vtičniki in razširitve, ki omogočajo enostavno obitje zidu. Obstoji univerzalni NYTClean, ki ga na uradnem Chrome Web Storu ni več mogoče najti zaradi kršitve pogojev uporabe, je pa še vedno v divjini in omogoča dostop do The New York Timesa brezplačno in brez omejitev. Posebej za Chrome pa sta bila razvita dva - Free Press in New York Times Paywall Smasher. Oba omogočata branje vseh člankov, a ju je Google že odstranil iz svojega Web Stora.
Zadnje v vrsti enostavnih orodij je razširitev Read WSJ, ki omogoča isto za dostop do časnika The Wall Street Journal. Razširitev je še bolj nova, tako da je Google še ni izbrisal iz Web Stora, a bo to bržkone storil kmalu.
Seveda ni noben problem napisati plačljivega zidu, ki ne bo dovolil dostopa nikomur razen registriranim uporabnikom. Toda to bi kvarno vplivalo na število bralcev in razširjenost časnika, zato morajo založniki iskati vmesno pot, ko je časnik deloma še dosegljiv brezplačno, zagotoviti morajo tudi dosegljivost za iskalne pajke, potem smo pa tam. Pojavljajo se novi načini, kako obiti zidove, založniki pa jih potem krpajo in onemogočajo te pripomočke.
Novice » NWO » Aplikacije za brezplačen dostop do plačljivih dnevnikov
bf4ed ::
Sem opazil da večerove plačljive članke tudi google najde povezavo do celega članka. Samo naslov vpišete in dobite celoten članek.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: bf4ed ()
Bananovec ::
RockyS pa je takoj za tem skočil v jok in na drevo. Pisanje nesmislov je nezaželeno. Slo-Tech samo širi informacije. Če imaš ST za pirate, potem imaš lahko tiste na Pop TV (24Ur) za kriminalce itd.
Its only copying if samsung does it. And unless we patent this in 5 years,
this is the shittest tech ever ... and we'll sue you.
Regards, Apple
this is the shittest tech ever ... and we'll sue you.
Regards, Apple
digitalcek ::
Zadnjič sem v soboto zamudil kupit Dnevnikovo prilogo, ki izhaja ob sobotah.
Čisto zahec sem na Dnevnikovi spletni strani popoldne poskusil brezplačno priti do člankov, ki so bili objavljeni v časopisu isti dan dopoldne.
Bil sem kar malce žalosten, kajti VSI članki iz tiskane priloge so bili že popoldne doasegljivi tudi na spletu...
Novinarji pa 650 do 900 evrov plače. Sramota!
Čisto zahec sem na Dnevnikovi spletni strani popoldne poskusil brezplačno priti do člankov, ki so bili objavljeni v časopisu isti dan dopoldne.
Bil sem kar malce žalosten, kajti VSI članki iz tiskane priloge so bili že popoldne doasegljivi tudi na spletu...
Novinarji pa 650 do 900 evrov plače. Sramota!
MisterR ::
9000 kaki nesmisel?
Na forumih se ne sme govoriti o crackih, x modifikacijah naprav(root,firmware mod itd), potem pa vidiš na prvi strani novico kako zaobiti zaščito plačljivih vsebin.
Mislim way the go...
Na forumih se ne sme govoriti o crackih, x modifikacijah naprav(root,firmware mod itd), potem pa vidiš na prvi strani novico kako zaobiti zaščito plačljivih vsebin.
Mislim way the go...
ender ::
digitalcek je izjavil:
Bil sem kar malce žalosten, kajti VSI članki iz tiskane priloge so bili že popoldne doasegljivi tudi na spletu...A res verjameš, da časopisi živijo od naročnin?
There are only two hard things in Computer Science:
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: ender ()
digitalcek ::
digitalcek je izjavil:
Bil sem kar malce žalosten, kajti VSI članki iz tiskane priloge so bili že popoldne doasegljivi tudi na spletu...A res verjameš, da časopisi živijo od naročnin?
Ne, verjetno od donacij svetega sedeža. Me lahko razsvetliš, od česa? Prostitucije, mamil, prodaje zelenjave?
ender ::
Živijo od reklam. Naročnine in denar, ki ga dobijo od izvodov prodanih v prosti prodaji niti slučajno ne pokrivajo stroškov, je pa oboje uporabno pri vodenju evidence, koliko bralcev imaš - ker več kot jih imaš, dražje lahko zaračunavaš oglaševalcem.
There are only two hard things in Computer Science:
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.
Jeronimo ::
ender - res je tako. Večino prihodkov se dobi s strani oglaševalskega prostora.
JURIŠ !!!
Preko vode do slobode!
Preko vode do slobode!
s1m0n ::
Na večeru izbereš natisni in imaš celoten članek :)
Zgleda da več ne deluje :(
Zgleda da več ne deluje :(
Zgodovina sprememb…
- spremenil: s1m0n ()
Utk ::
Ni čudno, da ima Digitalček tolk problemov, če pa pozna samo najbolj primitivne poslovne modele.
digitalcek ::
Ni čudno, da ima Digitalček tolk problemov, če pa pozna samo najbolj primitivne poslovne modele.
In koliko zaslužite mesečno vi z bolj zvitimi poslopvnimi modeli?
Z modeli, ki na kratki rok delujejo, ker (zaenkrat še) pulijo ljudem denar za nevredne vsebine, ali kaj podobnega, ampak nekega dne bo zmanjkalo ovc za striženje? Potem pa spet poskusit z novimi, še bolj prefinjenimi modeli goljufanja?
Fritz ::
digitalcek je izjavil:
Ni čudno, da ima Digitalček tolk problemov, če pa pozna samo najbolj primitivne poslovne modele.
In koliko zaslužite mesečno vi z bolj zvitimi poslopvnimi modeli?
Z modeli, ki na kratki rok delujejo, ker (zaenkrat še) pulijo ljudem denar za nevredne vsebine, ali kaj podobnega, ampak nekega dne bo zmanjkalo ovc za striženje? Potem pa spet poskusit z novimi, še bolj prefinjenimi modeli goljufanja?
Goljufanje je, če ti 'neodvisni' časopis prodaja zmanipulirane in prirejene informacije, ker je tako po godu lastniku (kapitalu) ali donatorjem (oglaševalcem, kapitalu). Kadar ovčke dobijo boljše in kakovostnejše informacije na blogih in forumih, se jim verjetno ne da plačevati za to, da nekdo z njimi manipulira in jim vrh tega prodaja copy/paste novičke iz drugih izdaj iste medijske hiše ali tiste, ki so jih pobrali s spleta. Dejstvo je, da omejevanje dostopa vodi k izgubi bralstva in da tudi tukaj, vsaj v tistem delu kjer bi novinarji naj predstavljali splošen interes oz. nadzor oblasti, trg odpove, saj so interesi velekapitala v nasprotju z demokracijo.
digitalcek ::
Goljufanje je, če ti 'neodvisni' časopis prodaja zmanipulirane in prirejene informacije, ker je tako po godu lastniku (kapitalu) ali donatorjem (oglaševalcem, kapitalu). Kadar ovčke dobijo boljše in kakovostnejše informacije na blogih in forumih, se jim verjetno ne da plačevati za to, da nekdo z njimi manipulira in jim vrh tega prodaja copy/paste novičke iz drugih izdaj iste medijske hiše ali tiste, ki so jih pobrali s spleta. Dejstvo je, da omejevanje dostopa vodi k izgubi bralstva in da tudi tukaj, vsaj v tistem delu kjer bi novinarji naj predstavljali splošen interes oz. nadzor oblasti, trg odpove, saj so interesi velekapitala v nasprotju z demokracijo.
Hipotetična vprašanja:
- ali OBVEZNO doplačilo 1500 (ali po drugi info 1900 evrov) za robotsko operacijo prostate v Slovenj Gradcu vodi v situacijo, ko si ne bo noben moški v Sloveniji ne bo več operiral prostate? Bo raje čakal, da mu jo popapca rak?
- ali plačljivost (kredibilnih) informacij vodi v situacijo, ko NIHČE NA KUGLI ne bo več pripravljen dati (tudi za pravo informacijo) niti centa? Bodo copy/paste informacije, ki jih je sicer vsekakor kot dreka, dovolj, da si seznanjen s stvarmi, ki te res zanimajo in boš tako (sicer plačljivo) informacijo verjetno lahko zelo koristno uporabil? In z njeno uporabo zaslužil 200 evrov?
- Ali res misliš, da so na spletu (in to brezplačno) VSE dobre/uporabne informacije?
- ali boš dal za tako info 3 ali 5 evrov, ali pa boš rekel: hebiga, pri šetnajstih sem se odločil, da NIKOLI v lajfu na plačam za info, pa čeprav bo nekdo prodajal 50 novih avtov za 35% realne cene. Ali kaj podobnega...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: digitalcek ()
poweroff ::
digitalcek je izjavil:
Čisto zahec sem na Dnevnikovi spletni strani popoldne poskusil brezplačno priti do člankov, ki so bili objavljeni v časopisu isti dan dopoldne.
Bil sem kar malce žalosten, kajti VSI članki iz tiskane priloge so bili že popoldne doasegljivi tudi na spletu...
Novinarji pa 650 do 900 evrov plače. Sramota!
Zelo preprosto je. Če časopisi zategnejo brezplačnost, gredo zugrunt. Nekateri znanstveni založniki (na določenih področjih) to že ugotavljajo. Ostalim bo pa še kapnilo.
sudo poweroff
digitalcek ::
Zelo preprosto je. Če časopisi zategnejo brezplačnost, gredo zugrunt. Nekateri znanstveni založniki (na določenih področjih) to že ugotavljajo. Ostalim bo pa še kapnilo.
Aha. Če Elektro Ljubljana (in ostali ponudniki el. energije) dvignejo cenejšo (nočno) tarifo za 60% (kar bodo naredili vsak čas), se ta (kolateralna škoda) dokaj približa dnevni, dražji. Gredo cugrunt?
Če Kras Sežana (videl danes v Sparu) prodaja 10 dag pršuta za 3,9 evra (kilogram stane torej 40 evrov!) - gre Kras zugrunt? Zagotovo ne. In zagotovo so ljudje, ki tako drag pršut kupujejo. Drugače bi bil pršut namreč za vsaj pol cenejši... Ali pa bi se prodajal po sistemu daj kolikor daš, kot je poslovni model ponekje na spletu.
Brez elektrike seveda NE gre, brez pršuta po 40 evrov kg pa zlahka, ampak... Ljudje ga vseeno kupujejo. Ker je odličen. Odlična (zelo koristna) vsebina pa ni nič vredna...
Vi pa lapate, kako dobro nekateri služijo na spletu. Mogoče z reklamami, z vsebinami gotovo ne, ker vsebine na spletu NE PODLEŽEJO osnovnim ekonomskim zakonitostim (ponudba/povpraševanje) in jih shebe brezplačnost...
Ergo, torej je le na spletu možna situacija, da "kupci" narekujejo cene. Oziroma narekujejo brezplačnost vsega, kar je gor. Ker če bi avtorji vsebin računali, bi šli (kot pravite) nemudoma cugrunt, tako pa se gredo ponudniki Rdeči Križ + Karitas + matiterezijanstvo...
Pri časopisih pa kot pravite - nedvomna spletna izguba se sanira iz tiskanih izdaj (časopisne reklame). Za katere pa je že vsaj 15 let jasno, da nimajo PRAV NOBENEGA EFEKTA.
Bodo uporabniki s svojo nepripravljenostjo plačevati karkoli torej večno izsiljevali medije, pa tudi individualne avtorje?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: digitalcek ()
poweroff ::
digitalcek je izjavil:
Aha. Če Elektro Ljubljana (in ostali ponudniki el. energije) dvignejo cenejšo (nočno) tarifo za 60% (kar bodo naredili vsak čas), se ta (kolateralna škoda) dokaj približa dnevni, dražji. Gredo cugrunt?
Tole ni dober primer, ker tukaj ne deluje konkurenca, pač pa kartel.
Na prostem trgu (free market, ne socializem!) pa je konkurenca huda. In cene gredo dol. To se časopisom dogaja.
digitalcek je izjavil:
Ali pa kot pri časopisih - nedvomna spletna izguba se sanira iz tiskanih izdaj (časopisne reklame). Za katere pa je že vsaj 15 let jasno, da nimajo PRAV NOBENEGA EFEKTA. Torej?
Zelo preprosto je. Časopisni založniki niso idioti. Zelo dobro se zavedajo, da si svojega obstoja brez brezplačnega spleta ne morejo privoščit. Ker če bi si ga lahko, bi si ga.
Seveda jih brezplačni splet boli. Še bolj pa bi jih bolelo, če spleta ne bi bilo ali če bi bil zgolj plačljiv
sudo poweroff
Gregor P ::
Zelo preprosto je. Če časopisi zategnejo brezplačnost, gredo zugrunt. Nekateri znanstveni založniki (na določenih področjih) to že ugotavljajo. Ostalim bo pa še kapnilo.
Se strinjam, drugi časi, drugi poslovni modeli pač; itak sploh ne razumem, zakaj imajo ti "strokovnjaki" (običajni visoko šolani in plačani profesionalci) takšne težave z razumevanjem tega preprostega dejstva
Če ima neka "znanstvena" revija 100.000 bralcev stane pa 40 evrov (+seveda reklame, ki vsaj običajno prinesejo največ; čeprav neka resna revija mora malo paziti nato, kakšne so reklame in koliko jih je, zato verjetno tudi višja cena oglasnega prostora; potem so tu še licence ipd.), kje vidijo težavo v tem, da pač dosežejo na milijone svetovnih uporabnikov preko neke mobilne aplikacije za 0,99 evra? Ali morda, da so del neke skupine izdajalcev revij, ki si delijo vse stroške vzpostavitve sodobne distribucije ter si glede na branost porazdelijo zaslužek? Morda je prek navadnih pametnih mobilnikov res težko "vsiliti" še oglase poleg, zato pa jih lahko mirno na tablicah, kjer je dovolj prostora na zaslonu za vse (in temu je pač primerna cena, manj ali brez oglasov dražje, več oglasov cenejše, ali zastonj). Vsekakor se tudi strinjam, da smo davkoplačevalci praktično "že plačali" za vse te znanstvene članke ipd. (torej vsaj kar se naših državnih univerz tiče; drugače morda na zasebnih plačljivih univerzah kot so v ZDA), torej bi kvečjemu lahko zaračunavali stroške distribucije (če ni tudi že to vračunano v davke npr. prek kakšnega državnega portala).
Skratka možnosti je ogromno, zajamejo lahko dosti večji krog ljudi in kar je zame najpomembneje veliko več ljudi bo imelo lažji dostop do tega znanja. Ampak očitno bi oni še vedno radi bili "ekskluzivni dinozavri" (nekje na nivoju srednjega veka, ko so menihi prepisovali knjige in je bilo zanje izključno v domeni Cerkve oz. ostalih veljakov).
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Gregor P ()
bluefish ::
Bodo uporabniki s svojo nepripravljenostjo plačevati karkoli torej večno izsiljevali medije, pa tudi individualne avtorje?Mediji se že znajdejo. Če komu ne uspe, tudi prav, nasvidenje prihodnjič.
O individualnih avtorjih pa je mnogokrat škoda izgubljati besede. Dandanes so le redki sposobni sproducirati originalne vsebine.
techfreak :) ::
digitalcek je izjavil:
Vi pa lapate, kako dobro nekateri služijo na spletu. Mogoče z reklamami, z vsebinami gotovo ne, ker vsebine na spletu NE PODLEŽEJO osnovnim ekonomskim zakonitostim (ponudba/povpraševanje) in jih shebe brezplačnost...
Na internetu se da dobro služiti z vsemi vsebinami - revije, časopisi, članki, glasba, video, slike.
Kakšne resne revije zelo težko najdeš brezplačne, ponavadi plačaš na članek oz. imaš naročnino. Prav tako strokovni članki in video predavanja/tutoriali niso niti približno zastonj.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | The New York Times z milijonom e-naročnikovOddelek: Novice / Avtorsko pravo | 9779 (7988) | PaX_MaN |
» | The New York Times kljub uspešnemu plačljivemu zidu z izgubo, omejuje dostopnost član (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Rezultati | 22110 (19727) | jype |
» | Delo in drugi slovenski časniki uvajajo plačljivi dostop (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )Oddelek: Novice / Ostale najave | 70701 (61571) | antonija |
» | The New York Times je z modelom plačljive spletne strani uspelOddelek: Novice / Rezultati | 13092 (11043) | gruntfürmich |
» | The New York Times terja ukinitev spornega računa na TwitterjuOddelek: Novice / Avtorsko pravo | 4383 (3512) | Relanium |