Najbolj znana ameriška časnika, ki imata vsebine za plačljivim zidom, sta The New York Times in The Wall Street Journal. Prvi je namenoma vzpostavil zelo luknjičasto zaščito, saj so želeli obdržati vidnost svojih člankov in primat med bralci. Vsi bralci imajo 20 člankov mesečno brezplačno, poleg tega pa so brezplačni tudi članki, če nanje pridemo prek povezane na socialnih omrežjih ali prvih pet Googlovih rezultatov na dan. Ni težko uganiti, da so se kmalu pojavili obvozi, kot sta Twitterjev račun s povezavami na vse članke in navodila za preobrazbo brskalnika v Googlovega pajka.
Še enostavnejši za končnega uporabnika pa so vtičniki in razširitve, ki omogočajo enostavno obitje zidu. Obstoji univerzalni NYTClean, ki ga na uradnem Chrome Web Storu ni več mogoče najti zaradi kršitve pogojev uporabe, je pa še vedno v divjini in omogoča dostop do The New York Timesa brezplačno in brez omejitev. Posebej za Chrome pa sta bila razvita dva - Free Press in New York Times Paywall Smasher. Oba omogočata branje vseh člankov, a ju je Google že odstranil iz svojega Web Stora.
Zadnje v vrsti enostavnih orodij je razširitev Read WSJ, ki omogoča isto za dostop do časnika The Wall Street Journal. Razširitev je še bolj nova, tako da je Google še ni izbrisal iz Web Stora, a bo to bržkone storil kmalu.
Seveda ni noben problem napisati plačljivega zidu, ki ne bo dovolil dostopa nikomur razen registriranim uporabnikom. Toda to bi kvarno vplivalo na število bralcev in razširjenost časnika, zato morajo založniki iskati vmesno pot, ko je časnik deloma še dosegljiv brezplačno, zagotoviti morajo tudi dosegljivost za iskalne pajke, potem smo pa tam. Pojavljajo se novi načini, kako obiti zidove, založniki pa jih potem krpajo in onemogočajo te pripomočke.
