» »

Kurzweil in kako narediti možgane

Kurzweil in kako narediti možgane

«
1
2 3 4

gzibret ::

Premikam zanimiv topic tja, kamor spada. Torej.... kaj rabimo, da naredimo človeške možgane? Je genetski zapis dovolj? Ga Kurzweil biksa? Kaj je potrebna informacija za kaj takega?

Originalna tema: The Singularity Is Near movie - kje?
Vse je za neki dobr!

JanK ::

Sam sem izgubil vecino fascinacije s Kurzweilom po tem, ko sem bral komentarje na blogu Pharyngula in drugje. Ce tako bluzi, kot je tam receno, ni kaj dosti verodostojen.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Thomas ::

A lahko konkretno poveš, kaj te je zmtilo tam?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

JanK ::

Poisci "pharyngula kurzweil" na googleu in prvih nekaj zadetkov pove vse. V glavnem gre za to, da razlaga stvari, o katerih nima pojma. Konkretno o tem, da bomo cez deset let lahko naredili simulacijo cloveskih mozganov; v pol milijona vrstic kode... Tudi ce gres pogledati njegove napovedi, so nekatere kar precej mimo, navkljub temu, da ima kao "foolproof, data-driven" metodo za napovedi.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Thomas ::

Sejnowski says he agrees with Kurzweil's assessment that about a million lines of code may be enough to simulate the human brain.

Here's how that math works, Kurzweil explains: The design of the brain is in the genome. The human genome has three billion base pairs or six billion bits, which is about 800 million bytes before compression, he says. Eliminating redundancies and applying loss-less compression, that information can be compressed into about 50 million bytes, according to Kurzweil.

About half of that is the brain, which comes down to 25 million bytes, or a million lines of code.


Tole je meni všeč. Razmišljam podobno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DarwiN ::

Tudi meni gre že nekaj časa Kurzweil pošteno na jetra. Tip je poln samohvale, samopromocije ter marketinga njegovih knjig in ostalih proizvodov. Njegovi govori so postali dobesedno neumni. Tip ne zna skup spravit praktično niti enega novega stavka, vsak govor je skoraj identičen. Res, da to velja tudi za ostale bolj kredibilne znanstvenike, saj je vendar treba idejo strnit in poneumit za karseda širšo javnost, vendar še zdaleč niso na tako nizkem nivoju..

Tistih par njegovih izumljenih produktov so že davna preteklest, danes mu je ostal le še moorov zakon ter tisti režim ~200 hranilnih dodatkov na dan za pomlajevanje, kar tako v neskončnost promovira brez resnih temeljev... Tip je kot nek bioenergetik ali homeopat, definitivno pa z naskokom najbolj overrated.

Aubrey De Grey... Tega tipa raje raziščite in morebiti podprite, ker je tip zares brilianten.
You don't see faith healers working in hospitals
for the same reason you don't see psychics winning the lottery!

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Thomas ::

Tip lahko nonstop trobi, da lastovke napadjo vrane. Vprašanje je samo, če je to res ali ni res in če je pomembno ali ni. Če je oboje res, potem je to, da ti gre na jetra, tvoj problem.

Treba je razčistiti, kje ima/nima prav. Na njegov liter tablet dnevno, jaz ne dam nič, me ne zanima, se mi ne zdi pomembno.

Kar se tiče njegovega pogleda na možgane, se mi zdi pomemben in pravilen. Bo treba dat argument, zakaj bi bilo karkoli narobe s tako "vulgarno materialističnim" gledanjem. Briljantna kalkulacija, vendar preveč "tehnično suhoparna", da bi jo večina prebavila. Matters not.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

DarwiN ::

Sem nedavno za hec šel pogledat njegove napovedi iz "The age of spiritual machines" za leto 2010. Saj bi pričakoval, da bo veliko stvari "mimo", vendar pa izpade totalna katastrofa. Morda bo ta njegov 2010 svet dejansko takšen čez dodatnih 10-20 let, bistvo za tem futurističnim pretiravanjem pa je IMO ravno ta njegov marketing. Moorov zakon kot dokaz in dobršnja mera kredibilnosti, nato pa izkoristek/prodaja le te s čim bolj "wishful thinking" koncepti.
You don't see faith healers working in hospitals
for the same reason you don't see psychics winning the lottery!

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Okapi ::

About half of that is the brain, which comes down to 25 million bytes, or a million lines of code.
Možakar je "pozabil", da veliko informacije ni kodirane v genomu. Ni recimo nobenega gena za vodo, ali za lastnosti vode, pa brez nje ni nič. In še veliko je tega, kar "manjka" genomu. Koliko točno bi to zneslo v programskih vrsticah, pa pojma nimam, in verjetno tudi nihče drug;)

Poleg tega bi s takim programom dobil zgolj osnovo - možgane zarodka, ki bi se morali najprej še razviti in se napolniti s "pametjo".

Predvsem pa osnovni problem tako ali tako ni število programskih vrstic, verjetno se lahko strinjamo, da prav astronomsko veliko ne more biti, ampak kakšne te programske vrstice dejansko so.

To je nekako tako, kot če bi trdil, da je haiku preprosta stvar -
tri vrstice so
samo sedemnajst zlogov
piece of cake, really
;)

O.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

JanK ::

Thomas je izjavil:

Kar se tiče njegovega pogleda na možgane, se mi zdi pomemben in pravilen. Bo treba dat argument, zakaj bi bilo karkoli narobe s tako "vulgarno materialističnim" gledanjem. Briljantna kalkulacija, vendar preveč "tehnično suhoparna", da bi jo večina prebavila. Matters not.


Mislim, da tukaj ne gre za suhoparnost, ampak za njegovo neznanje. Da ne bo pomote, nisem biolog, ampak ko gre za biologijo, prej verjamem biologu, ko razlaga zakaj je nemogoce iz genoma sintetizirati proteine in simulirati delovanje mozganov:


First up is RHEB (Ras Homolog Enriched in Brain). It's a small protein, only 184 amino acids, which Kurzweil pretends can be reduced to about 12 bytes of code in his simulation. Here's the short description.

MTOR (FRAP1; 601231) integrates protein translation with cellular nutrient status and growth signals through its participation in 2 biochemically and functionally distinct protein complexes, MTORC1 and MTORC2. MTORC1 is sensitive to rapamycin and signals downstream to activate protein translation, whereas MTORC2 is resistant to rapamycin and signals upstream to activate AKT (see 164730). The GTPase RHEB is a proximal activator of MTORC1 and translation initiation. It has the opposite effect on MTORC2, producing inhibition of the upstream AKT pathway (Mavrakis et al., 2008).

Got that? You can't understand RHEB until you understand how it interacts with three other proteins, and how it fits into a complex regulatory pathway. Is that trivially deducible from the structure of the protein? No. It had to be worked out operationally, by doing experiments to modulate one protein and measure what happened to others. If you read deeper into the description, you discover that the overall effect of RHEB is to modulate cell proliferation in a tightly controlled quantitative way. You aren't going to be able to simulate a whole brain until you know precisely and in complete detail exactly how this one protein works.


Ne nazadnje, ko imas zaporedje aminokislin (prebrano iz DNA), ti to samo po se bi ne pomaga prav nic, ce ne ves kako se te aminokisline zlozijo v 3D. Verjetno si slisal za folding@home, kjer se zlaganje studira z distribuirano masino, ki je trenutno za faktor 2 hitrejsa od najhitrejsega superracunalnika. Mocno dvomim, da bo v naslednjih 10 letih, celo z uporabo tega, odkrita prostorska struktura vseh proteinov v mozganih.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Thomas ::

JanK. Če ti narediš za 1000 kWh porabljenega štroma za foldanje proteinov, s tem nisi dodal niti enega bita informacije.

Drugače rečeno - computing NE dodaja informacije.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

JanK ::

Exactly. In v genomu manjka cel kup informacije, ki je potrebna za delovanje celic. Se pravi, samo z informacijo iz genoma ne mores sestaviti delujocih mozganov.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Thomas ::

Lahko. V genomu je VSA informacija. Od kod pa misliš da pride še dodatna? (Iz računanja ne more priti nič informacije.)

Od kod torej?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Thomas ::

Tako kot je vsa informacija za igrico na DVD. Ko jo tvoj comp instalira, dekomprimira, nalaga ... 24 ur preden ti jo zalaufa ... je prispeval natanko 0 bitov informacije. VSA je bila na DVD-ju.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Thomas ::

Ker na DVD ni informacija, kako bo ta igrica laufala ampak kako bo ta igrica laufala v oklju tvojega računalnika s tvojim OS in elektrarno na katero si priklopljen in v okolju vse ostale navlake.

Podobno v genomu ni informacije, kako laufajo človeški možgani, ampak kako laufajo človeški mužgani v okolju Zemlje, ljudi itd.

To je vedno tako. Informacija je relativna glede na dekoder, ki jo prebere. Dekoder vedno samo prebere, nič ne doda.

Zato ima Kurzweil tle prav, njegovi zoprniki pa narobe. V genomu je vsa informacija o tem, kako možgani delajo (v tem okolju). In v celem razredu drugih okolij, dovolj podobnih. Ki pa so vsa določena z gravitacijo, kvantno mehaniko in konkretnimi robnimi pogoji. Vse skupaj čisto malo, napram GB ali koliko byteov genoma.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

JanK ::

Iz okolice. V DNA je kodirano zaporedje aminokislin. Te aminokisline se sestavijo v proteine. Ampak seveda v dolocenih pogojih - v vodi v kateri so raztopljene prave sestavine, s pravim pH-jem, pravim razmerjem elektrolitov, na pravi temperaturi,...

In tvoja analogija z DVDjem je odlicna. Na DVDju je sicer res vsa informacija. Ampak da igrico zazenes, rabis dekoder iz bitov na DVDju v bite na DVI kablu do monitorja. PCje smo naredili sami, tako da vemo kako tak dekoder deluje. Predstavljaj si, da tega ne ves. Od DVDja do igrice moras torej spoznati kompleten dekoder, od BIOSa do OSa, drugace ne mores vedeti, kaj ti 0x7643AB23 na DVDju pove.

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

Thomas ::

Bi rad prištel k tej informaciji še fizikalne zakone in robne pogoje? Izvoliš, dodaj še teh par kB, ker več ni.

Bi rad prištel še genom staršev in vseh sošolcev in učiteljev? Izvoliš, itak so to samo bolj ali manj natančne kopije in ni nova potrebna informacija, kvečjemu mau (veliko) redundance.

Genom je pač mesto, kjer vsi ti zapisi so.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • premaknilo od: gzibret ()

JanK ::

Hehe, sem ob oddaji prispevka videl, da si tudi ti zacel z dekoderjem.

Glavna poanta je v tem, da moras napisati dekoder. V katerem so upostevane lastnosti vode, pH, kako to vpliva na foldanje, ali se najprej naredijo eni proteini, ki omogocijo nastanek drugih (encimi,...).

Kurzweil trdi, da je informacija o dekoderju v sami DNA.

In ja, fizikalni zakoni in robni pogoji so hudic. Ko bomo enkrat znali izracunati zakaj je voda pri 4C najbolj gosta, zakaj pri 0C zmrzne in pri 100C, bomo mogoce na dobri poti, da bomo znali tudi simulirati mozgane, vkljucno s foldanjem. Do takrat pa se lahko samo slikamo...

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

Thomas ::

fizikalni zakoni in robni pogoji so hudic. Ko bomo enkrat znali izracunati zakaj je voda pri 4C najbolj gosta, zakaj pri 0C zmrzne in pri 100C


To znamo. Formul za to ni kilobajt.

Kurzweil trdi, da je informacija o dekoderju v sami DNA.


Sej je. Tudi če bi res moral kakšen kilo podatkov uvozit od drugod, to Kurzweilove kalkulacije nič ne spremeni. Koda ki bi simulirala možgane ne more biti večja od količine informacij v genomu. Vsaj, če se odrečemo misticizmu, da dodatni input za delovanje možganov pride iz Nebes.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

JanK ::

Thomas je izjavil:

fizikalni zakoni in robni pogoji so hudic. Ko bomo enkrat znali izracunati zakaj je voda pri 4C najbolj gosta, zakaj pri 0C zmrzne in pri 100C


To znamo. Formul za to ni kilobajt.

Zelis povedati, da lahko naredis tak racunalniski model obnasanja mnozice molekul vode, da ti vrne vrednosti temperature vrelisca in talisca, koeficient zvisanja talisca v odvisnosti od tlaka, vrednosti specificnih toplot,... in reproducira tele krivulje:

in da ti pri virtualnem zmrzovanju vrne kaj taksnega:



Kajti vse to bi moral narediti, ne samo za vodo, ampak tudi za vse proteine, ki so v "mozganskem" delu DNA. Da o interakcijah med njimi ne govorimo.

Thomas je izjavil:


Kurzweil trdi, da je informacija o dekoderju v sami DNA.


Sej je. Tudi če bi res moral kakšen kilo podatkov uvozit od drugod, to Kurzweilove kalkulacije nič ne spremeni. Koda ki bi simulirala možgane ne more biti večja od količine informacij v genomu. Vsaj, če se odrečemo misticizmu, da dodatni input za delovanje možganov pride iz Nebes.


Se pravi, katerikoli progam za simulacijo semaforja ne more biti daljsi od nekaj bitov, s katerima zakodiras stanje semaforja, drugace gre za "divine intervention"

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

Thomas ::

Zelis povedati, da lahko naredis tak racunalniski model obnasanja mnozice molekul vode, da ti vrne vrednosti temperature vrelisca in talisca, koeficient zvisanja talisca v odvisnosti od tlaka, vrednosti specificnih toplot,... in reproducira tele krivulje:


Absolutno, da znamo. Sicer je kvantna mehanika brez veze.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

JanK ::

Vir?

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

Thomas ::

Maš tega kar češ.

http://www.aurorafinechemicals.com/drug...

Samo naprimer.

Vendar če verjameš, da s kvantno mehaniko v principu ni možna dovolj natančna simulacija vsakršnih molekul ... potem ne vem kaj naj ti rečem. Te bom jemal tako, kakor ti jemlješ Kurzweila in posledično mene.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

rasta ::

Biologi dostikrat preveč komplicirajo. Saj na molekularni ravni je že zelo zakomplicirano, ampak na višjem nivoju pa gre lahko za povsem enostaven mehanizem, npr. pri kakih hormonih se izkaže, da gre za preprost PI ali pa celo samo P regulator.

Nekako tako, kot tudi ni potrebno modelirani preproste čipe s kvantno mehaniko, da bi razumeli kako se obnašajo z vezji (gre s preprosto Boolovo algebro ali pa Ohmov zakon pri analogni elektroniki).


Vseeno pa se mi zdi, da epigenetiki imajo poanto. Tako menim, da je DNK bolj zbirka podatkov, manjka pa t.i. inference engine oz. program. Primerjava z DVD-jem tako ni pravilna.
Tudi ocena vrstic kode, potrebne za simulacijo človeške pameti, ki je izpeljana na podlagi količine informacij v DNK, se mi zdi na trhlih nogah.

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

Thomas ::

Po informacijski teoriji je primerjava z DVD po definiciji pravilna.

Če biologi, kemiki in drugi packi vpeljujeo kakšne svoje definicije, je to samo njihovo bluzenje. Nič drugega.

Vseeno obstaja neka hiearhija znanosti. Ne more geolog rečt, da si pod gravitacijo pravzaprav predstavlja nekaj drugega kot Newton (Einstein).

Prav tako si zdej en biolog ne more domišljat, da pa on kej ve o informacijah, kar nima podlage v informacijski teoriji.

Je pa res, da tako večinoma delajo in prihajajo ven z budalostmi.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

rasta ::

Thomas je izjavil:

Po informacijski teoriji je primerjava z DVD po definiciji pravilna.

Ni nujno res. Vzemimo, da imamo program (fenom), ki se replicira. Replicira se tako, da vzame eno škatlo z osnovnimi operatorji oz. funkcijami (genom) in iz njih sestavi nov program, ki se je spet sposoben replicirati.
Čeprav je ta nov program nekakšna "kopija", se razlikuje v nijansah. Ne samo v izgledu, ampak tudi po drobnih funkcionalnostih.

Če torej pogledamo v škatlo z osnovnimi operatorji, sicer lahko povemo marsikaj o lastnostih programa, ki je bil ustvarjen iz te škatle, ni pa dovolj informacije, da ta program tudi sestavimo.

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

Thomas ::

To je nujno res. Dekoder VEDNO prebere zapisano informacijo - in nobeno opletanje tle ne pomaga.

Ali pa gradiš alternativno informacijsko teorijo. Veliko sreče!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

Highlag ::

Glede na računalniško moč, ki je potrebna, da se izračuna zvijanje enega proteina, in količino njih, ki jih je potrebno zgenerirati iz genoma, da bi izdelali neke vrste simulacijo človeka, bi rekel, da bo do tega minilo še kar nekaj časa. Bi rekel ene par sto let. Verjetno dlje. Sploh se mi zdi, da je takšno organsko življenje malce zabavnejše od neke digitalne simulacije. Čeprav bi v primeru možnega vpliva na digitalno okolje to tudi imelo neke svoje prednosti. Vsekakor pa bi potem bili odvisni od nekoga, ki bi skrbel zato, da naše virtualno okolje ostane nedotaknjeno v primeru naravnih in podobnih katastrof... Preden bi imeli neke vrste tehnologijo, s katero bi lahko vplivali na zunanje okolje kot bi sami želeli bo upload samo pobožna želja.
Never trust a computer you can't throw out a window

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

Thomas ::

Kurzweil upošteva Shannona. Kaj informacija je.

Modrijani pa bluzijo 100 na uro s svojimi srednjeveškimi rigmarolami.

Kurzweilova trditev okoli katere je kreg je ta, da milijoni vrstic (taprave) kode morajo zadostovati za simulacijo tega, kar delajo možgani.

Ne zdej bežat pa na druga področja. Ali pa kar. Ne spremeni to nič.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

Okapi ::

In kaj ti ta podatek pravzaprav pove, ali pomaga? Da je AI preprosto narediti, ker potrebuješ samo milijon vrstic kode? Da bomo AI naredili v roku 20 let, ker je potrebno napisati samo milijon vrstic kode?

Obstaja kakšen indic, da za teh milijon vrstic kode ni potrebno tisoč let dela? In če obstaja, kateri je?

O.

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

rasta ::

Thomas je izjavil:

Dekoder VEDNO prebere zapisano informacijo - in nobeno opletanje tle ne pomaga.

Tako je. Dekoder se replicira samo iz primitivov, ki si mu jih podal, tako da zadosti neki notranji kriterijski funkciji. Nova replika dekoderja je ustravjena iz informacije, ki si jo ti podal dekoderju in informacije, ki je vgrajena v sam dekoder!
Torej, če samo prešteješ te primitive (recimo osnovne strojne ukaze (npr. x86 arhitekture)) in iz tega števila oceniš število informacije, ki jo ima dekoder, bo rezultat napačen.

Morda gre v tem primeru za isti primer kot pri DNK. DNK ni vsa potrebna informacija za stvaritev novega bija. To kar trdi epigenetika.

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

Thomas ::

In kje je (večina?) te informacije, rasta, če ni v DNA?

To bi me res zelo zanimalo. Ker "da tako trdi epigenika", je kot bi rekel, da "tako trdi lalologija".

Povej jasno in direkt, kje je ta info.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

rasta ::

Informacija je vgrajena direktno v fenomu, t.j. zapisana v samem programu dekoderja.
Genom pa je po tej analogiji samo zbirka strojnih instrukcij (operatorjev) in parametrov, ki jih dekoder lahko uporabi.

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

rasta ::

Torej za stvajenje novega bitja rabiš tako DNK kot "stroj", ki ga ustvari.
Če isto DNK damo različnim "strojem", bodo ustvarjena bitja oz. stroji deterministično različni.
Baje naj bi imeli epigenetiki neke poskuse, ki to dokazujejo (vstavljanje iste DNK v celice različnih vrst). Nisem pa strokovnjak na tem področju (to sem prebral mimogrede od mogoče sumljivih virov).

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

Thomas ::

Vse kar rabiš vedet je informacijska teorija, ki ti je vsaj v osnovi jasna.

Epigenike in podobne, goniš v Ricmane.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

jest10 ::

Na koncu bo pa Kurzweil izpadel takole

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

Thomas ::

Ni res. Singularnost mora omogočiti vstajenje pokojnikov ravno tako, kakor podaljšanje življenja bolnim. Ista zadeva, ali pa to NI nobena Singularnost, oziroma superinteligenca.

Možnosti so zate enake, pa če si mladec na višku svojih moči, ali pa so tvoj pepel že rastresli v morje, v prejšnjem stoletju.

Kar pa ne pomeni nujno, da bo sploh kdo preživel.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

guest #44 ::

IMO sploh ne rabiš celega DNK-ja zapisat, koliko informacij je viška za okolje v kateremu ga bomo razcveteli. Zakaj pa bi imel informacijo o rasti udov, če pa teh ne bomo potrebovali.

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

Thomas ::

Ma seveda. Samo teli mistiki (=večina človeštva), ne bi radi, da "je vse zapisano v genomu". Oni bi radi, da možgani so pa nekako izven. Iz psiholoških razlogov - ki so pa tudi nekako zapisani v genomu. Vendar Kurzweil ima prav, nekaj milijonov vrstic kode mora biti dovolj za simuliranje možgan, to dejstvo je izračunljivo iz velikosti genoma.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • odbrisalo: gzibret ()

pietro ::

Thomweil-i so zelo zanimivi tipi. Saj v principu imajo cisto prav, ne mores oporekat, ce mas IQ vec kot 110. Kar ljudi vznemiri, je, verjetno, lahkotnost, s katero te trditve podajajo. Kar je za njih pomembno, je, da je stvar mogoce izpeljati, ne pa predloziti nacrtov za kako jih izpeljati. To je pac za njih sekundarnega pomena.

Okapi ::

:)

Kar ljudi vznemiri, je, verjetno, lahkotnost, s katero te trditve podajajo.
In kako samovšečni in samozadovoljni so pri tem ter kako omalovažujejo vse, ki mislijo drugače.

O.

Double_J ::

Pa sej je jasno... za DVD rabiš računalnik ustreznimi programi. Z dvema različnima programoma, bi lahko gledal celo dva različna filma, čeprav bi bil DVD isti.

Enako bi z istim DNK lahko naredil različni bitji, če bi imel dovolj različna programa. Se pravi rabimo poleg človeškega DNK, še pravi program, ki ga pretvori v človeka.
Dve šivanki...

Thomas ::

Z dvema različnima programoma, bi lahko gledal celo dva različna filma, čeprav bi bil DVD isti.


Čist narobe. Če bi lahko gledali z dvema različnima programoma dva različna filma iz istega DVD - potem sta dva filma na DVD-ju. In ju lahko gledamo tudi z enim programom.

Ali pa filma nista na DVDju, ampak zakodirana v programih. V vsakemu eden.

Nesmisel trdiš.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Zgodba Robinzon je v eni knjigi, Otok zakladov, je v drugi knjigi.

Misliti, kako je informacija v bistvu v bralcu, je narobe. Bralec je samo dekoder.

Ni takih dveh bralcev, ki bi prvi iz knjige prebral Robinzona, drugi pa Otok Zakladov, ne da bi bili obe zgodbe napisani notri. Ena na sodih, druga na lihih straneh, recimo.

Ravno tako je z dvema računalnikoma. Morata biti oba filma na DVD-ju, da bo eden playal 2001, drugi pa Regulatorja z njega.

Ni štos v tem, da je en računalnik tak. Vsebina je na DVD-ju.

Amen.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

V principu maš komot računalnik, z 1MB memorije, v kateri je nek rudimentaren OS in player in z njim lahko predvajaš 10000000 različnih filmov z DVDjev, kateri vsak vsebuje po en 5 GB velik film.

Smešno je trditi, kako je teh petdeset milijard megabyteov pravzaprav v računalniku in ne na DVDjih.

Jasno?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Double_J ::

Sej si ni težko predstavljati stvari. Vrži DNK v morje, ali pa v maternico.

Vsak program bo prebral po svoje in posledice bodo takšne, da nekje bo posledica človek, drugje pa nič.

Enako je z DVDji. Nek program bo predvajal, drugi pač ne. Torej rabimo ustrezen program v obeh primerih.
Dve šivanki...

Thomas ::

Seveda. Samo usterezni program je lahko velik 1 MB in prebere 10^30 MB date.

Dekodira.

Nič je ne ustvarja.

Seveda pa morje ne dekodira filma z DVDja. Mu manjka tisti megabyte velik dekoder.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Double_J ::

Program lahko prebere vso informacijo v obliki bitov, vendar je odvisno od programa kaj z njo naredi. Permutacij je ogromno. Če bo hotel človeka iz DNK, potem informacije o potrebni temperaturi ne bo našel zapisane v DNK.

Program ima pač lahko različen recept, kaj s podatki naredi. Za človeka rabi pravi recept.
Dve šivanki...

Okapi ::

Samo usterezni program je lahko velik 1 MB in prebere 10^30 MB date.
Samo tebi se v resnici niti sanja ne, koliko megabajtov ima program, ki dekodira genom. Tega nihče niti približno ne ve.

O.

Looooooka ::

Thomas je izjavil:

Sejnowski says he agrees with Kurzweil's assessment that about a million lines of code may be enough to simulate the human brain.

Here's how that math works, Kurzweil explains: The design of the brain is in the genome. The human genome has three billion base pairs or six billion bits, which is about 800 million bytes before compression, he says. Eliminating redundancies and applying loss-less compression, that information can be compressed into about 50 million bytes, according to Kurzweil.

About half of that is the brain, which comes down to 25 million bytes, or a million lines of code.


Tole je meni všeč. Razmišljam podobno.

"About half of that is the brain"...s tem cilja na zapis v genomu al dejanske mozgane(ves bioloski drek, ki ga mamo v glavi z vsemi zivci in sinapsami)?
Ker ce cilja na drugo potem je lahko se manj kode.Vecine mozganov baje sploh ne uporabljamo...in po svetu hodi folk, ki so mu polovico ze odrezali :)
«
1
2 3 4


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Nastanek življenja (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
867859 (6211) Yosh
»

Ali imajo rastline "možgane" ? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
769313 (7168) AmokRun
»

Prvi človek (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
546598 (4924) Rokm
»

Nastanek življenja (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )

Oddelek: Loža
35737213 (32438) Vajenc
»

Kaj pomeni ustvariti umetno celico?

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
3112685 (11198) Seto

Več podobnih tem