» »

Kurzweil in kako narediti možgane

Kurzweil in kako narediti možgane

1 2 3
4
»

Thomas ::

A tole že malo po Wolframu in njegovih celularnih avtomatih diši?


Seveda. Sem branil enkrat Wolframa pred Kurzweilom. Kurzweil je trdil, da "Wolfram pretirava", meni se ni zdelo tako in sem to povedal. Ne vem, če je to vplivalo nanj.

Hehe, hecn twist.

No, v Wolframizem se v tej temi dalje ne bom spuščal. Mogoče v kakšni drugi.

Tle nej s pridom preberejo in razumejo, kar je povedal TESKAn. V biološkem (wetwareskem) svetu je čist analogno kot v hardwareskem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Double_J ::

Vsa data, pesmice "Circle Song 6" (100 MB, recimo) pride po kablu. Da imam na tej strani 1 GB kompleksno dekodirno napravo ne igra vloge.


Igra vlogo, če je nimaš ne moreš poslušati. Enako kot ne moreš ponucati DNK za inteligenco.

Se pravi rabiš notranjo+zunajo informacijo, da dobiš željeno!
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Thomas ::

Preberi TESKAnov post.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Double_J ::

Kaj moramo pa s to informacijo naredit, da pridemo do delujočih možganov, pa ni zapisano v DNK.


Se strinjam z njim.
Dve šivanki...

Thomas ::

Sej tudi v knjigi ni navodil za branje. Pa je vsa data v knjigi.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

In kaj si lahko z njo pomagaš, če ne znaš brati?

O.

Double_J ::

Sej tudi v knjigi ni navodil za branje. Pa je vsa data v knjigi.


Torej ni vse date, da lahko bereš.

Pa tudi če bi bila v knjigi navodila za branje, če ne znaš prebrati navodil za branje, ti ne nucajo.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Okapi ::

Ali pa takole - imaš knjigo s šifriranim besedilom. Imaš vse podatke, tudi brati znaš, manjka ti samo nekaj sto bitov gesla. Koliko časa potrebuješ, da razvozlaš teh ubogih nekaj sto bitov gesla?

O.

Double_J ::

Sej lahko takole razumemo stvar. Če hočeš dobiti inteligenco iz DNK, potem rabiš password v obliki maternice. To je lahko zajeban password.
Dve šivanki...

Thomas ::

Kdo je rekel, da želimo dobit upload iz genoma? Samo ocenjujemo, kako kompleksen je lahko.

Povedal to zdej že X-krat.

Tudi, da bosta vidva pribijala.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

In kaj si pri razvoju AI ali uploadu lahko pomagaš z oceno kompleksnosti genoma?

O.

Thomas ::

Genom je kompleksnejši, v smislu Kolmogorova. Tako lahko OCENIMO da je upload under GB. OCENIMO.

Zakaj? Ker karkoli se že dogajalo z genomom od spočetja naprej, je nek algoritem, ki njegove kompleksnosti ne poveča. Lahko navidez, dejansko pa ne. Noben algoritem ne doda informacije, kot smo rekli.

Ker je genom namenjen možganom del celotnega genoma, so možgani kvečjemu toliko kompleksni, ne morejo biti več, so pa zlahka manj.

Del je manjši od celote, nekaj v tem smislu.

Jasno zdej?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

Vprašal sem, kaj ti pri razvoju AI to pomaga?

O.

nevone ::

Vprašal sem, kaj ti pri razvoju AI to pomaga?


Poskusi sam pogruntat, al pa počaki, da bo etablirana stroka kaj rekla na to temo. :P

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Okapi ::

Jaz sem zase že pogruntal, brez skrbi (in tudi že napisal tule), zanima me, kaj o tem misli Thomas.

O.

rasta ::

Thomas je izjavil:

@JJ
@rasta

Držijo naslednje trditve:

- noben algoritem med svojim izvajanjem ne kreira nove informacije v RAMu

- nekateri algoritmi lahko med svojim izvajanjem pobrišejo informacijo v RAMu, a jo pravzaprav samo "zmuvajo" v IR sevanje iz RAMA

- noben proces v Vesolju date niti kreira, niti uničuje, samo prestavlja iz enega mesta na drugo

- informacija je v DNA prišla iz okolja, bila skopirana vanjo in se ni ustvarila med evolucijo.

- ko dato kopiramo, ne ustvarimo s tem nove date

To vse drži.

P.S.

Sem pa vesel, da si zgornjo lekcijo na sliki dojel. Lahko mi rečeš hvala.


Najprej še enkrat razčiščimo pomen termina informacija, ker se tu zelo nemarno uporablja.
Bit za količino informacije je prvi uporabil C. Shannon. Zanj zaporedje 100 binarnih ničel predstavlja 100 bitov informacije. Prav tako 100 naključno postavljenih zaporednih enk in ničel. Da bi ločil med tema nizoma v smislu "vsebnosti informacije", (za potrebe določitve količine informacije, ki se lahko prenese preko informacijskega kanala; ukvarjal se je predvsem s prenosom informacije) je vpeljal še pojem informacijske entropije.

Temu podoben je koncept kompleksnosti Kolmogorovega, kjer gre za to, da je niz (ali bolj v splošnem katerokoli struktura)
največ toliko kompleksen kot najbolj preprost opis determinističnega algoritma (in vhodnih podatkov), ki je ta da zapis generiral.
(Neskončnega oz. ne vnaprej znanega) niza s popolnoma naključnimi podatki ni mogoče kompresirati.

Torej, je število vseh bitov v tem vesolju konstantno? Vsekakor je nekako splošno sprejeto, da je njihovo število končno. Obstaja neka meja, koliko bitov je lahko največ v končnem prostoru, v vesolju pa je prostora samo končno veliko. Pa je število bitov torej konstantno? Ne vem, neke praktične po trebe po tem ni. Še nikjer nisem videl, da bi kdo pri katerem koli problemu predpostavil predpostavko o ohranitvi informacije (information balance), t.j. nespremenjenem številu bitov. To je po mojem mnenju bolj filozofsko vprašanje.


Kar pa se tiče ohranitve kompleksnoti oz. algoritmične informacije, pa stvar vsekakor potegne za sabo precej stvari.
Če se kompleksnost vesolja ne povečuje, to pomeni, da nedeterministični algoritmi ne obstajajo oz. prava naključnost v vesolju ne obstaja. Vesolje je torej povsem determinirano (o tem je že bila tema na Slo-techu) in vse prihodnje dogajanje je določeno iz začetnih pogojev (stvarjenja vesolja).
Kolmogorov dopušča zmanševanje kompleksnoti determinističnim algoritmov, se pravi, kompleksen algoritem lahko proizvede povsem enostaven izhod (niz). Se torej kompleksnot vesolja lahko zmanjša? Po mojem mnenju da, vesolje v popolnem termodinamičnem ravnovesju (ko je energija enakomerno razmazana po vsem vesolju) se gotovo da enostavneje opisati kot trenutno stanje. Sicer bodo sedaj privlekli na plano kvantne fluktuacije, ampak pozor! Preden se potopimo v kvantni svet je treba rešti še to, da smo zgoraj ravno črtali true random, kvantna mehanika pa velikokrat naredi to predpostavko (ni pa sicer nujno, da je potrebna).

Informacijo pa tudi ne gre kar tako vezati na energijo (oz. jo z njo enačiti) in zakon o ohranitvi energije.


Bistvo diskusije te teme se pa itak ne premakne nikamor. Eni še vedno trdimo, da je precej nejasno kakšen del informacije predstavlja DNK. Precej dvomov je, da predpostavlja celoten blueprint človeškega osebka in tudi nobene nuje ni, da bi ga. Ocenjevati kompleksnot človeške pameti na podlagi kompleksnoti DNK je tako neumnost, čeprav hardware (in firemware) naše pameti je gotovo veliko bolj enostaven od le-te (glede na ugotovitve neuroznanosti).
Kurzweil jo uporablja, ker je DNK odlično marketinško spromovirana in tudi trditev, da je pojasnitev vsega o človeku samo še vprašanje tehnikalij, sedaj ko imamo DNK, odlično služi njegovem biznisu in verodostojnosti njegovih napovedi. Zato gre tudi tu na Slo-techu po mojem mnenju za nekakšno fan-boyjevstvo in se ta diskusija tudi ne bo premaknila nikamor naprej (vsebinsko, strani bomo še kar nekaj naklepali).

Thomas ::

Kot vidiš, mau si se že naučil, vendar tole je že skrajno čudno:

Informacijo pa tudi ne gre kar tako vezati na energijo (oz. jo z njo enačiti) in zakon o ohranitvi energije.


Kdo pa "veže informacijo kar tako na energijo"? Samo ohranitev velja, podobno kot pri masi-energiji.

http://cdsweb.cern.ch/record/513200/fil...

Celo za črne luknje je zdaj to jasno, kaj šele recimo za ostalo Vesolje. Jasna stvar torej.

Ko boš še to dojel, gremo lahko na DNA.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

modicr ::

> kompleksnost sveta lahko pod kilobyte
> pomen termina informacija

Za intermeco, pred parimi dnevi je avtor Kaos-a, James Gleick, izdal knjigo "The Information" - tule sta delčka iz zaključka recenzije: http://www.thedailybeast.com/blogs-and-...
The mathematical analysis of information, Gleick points out, entails the “ruthless sacrifice” of meaning, the very thing that “gives information its value and its purpose.” To the number-crunchers and code-wranglers who design our world-engirdling information networks, a message’s meaning is beside the point.
...
The danger in taking a mathematical view of information, with its stress on maximizing the speed of communication, is that it encourages us to value efficiency over expressiveness, quantity over quality.

In BTW, čez dober teden bo v LJ zanimiva "delavnica": http://ewce.fmf.uni-lj.si/
Computational effects is a collective term for the imperative/impure aspects of computation, including global/local state, input/output, control operators, the various forms of nondeterminism, etc.
(c) nisem patentiran

Thomas ::

Zakaj ne citirati knjige, ampak njeno recenzijo? To je zelo neumno, da ne rečem nekorektno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
1 2 3
4
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Nastanek življenja (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
869255 (7607) Yosh
»

Ali imajo rastline "možgane" ? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
7610666 (8521) AmokRun
»

Prvi človek (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
547352 (5678) Rokm
»

Nastanek življenja (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )

Oddelek: Loža
35741328 (36553) Vajenc
»

Kaj pomeni ustvariti umetno celico?

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
3113890 (12403) Seto

Več podobnih tem