» »

Nastanek življenja

Nastanek življenja

«
1
2

Fave ::

Vsaj enkrat v zgodovini Vesolja je prišlo do prehoda nežive narave v živo.

Zanima me, ali je verjetno, da se tudi sedaj tu pa tam na Zemlji zgodi, da nastane kak preprost mikroorganizem direktno iz nežive narave?
My mind's a hyper tool that fixes everything.

Gigahertz ::

pomoje da ja
"670#2500#8"

Mipe ::

Seveda. In tudi drugod v vesolju.

Življenje je nastalo iz kemičnih reakcij, ki se dogajajo povsod po vesolju.

Hakeljc je le v tem, da je to dolgotrajen postopek. RES dolgotrajen. Trajalo je milijarde let, da je nastala ameba.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mipe ()

jype ::

Mipe> Življenje je nastalo iz kemičnih reakcij, ki se dogajajo povsod po vesolju.

Tale "povsod" je v resnici zelo zelo zelo zelo zelo zelo zelo redko.

Ker je vesolje ogromno to sicer pomeni da se verjetno dogaja ves čas, a očitno na zelo različnih koncih.

Mipe> Hakeljc je le v tem, da je to dolgotrajen postopek. RES dolgotrajen. Trajalo je milijarde let, da je nastala ameba.

To se mi ne zdi pravilna ubeseditev. Nič ne garantira nastanka amebe, pojaviti se mora le ustrezno okolje s pogoji, v katerih lahko stečejo procesi organske kemije. Problematična je redkost takih pogojev, ne njihova hitrost (ki se meri v milijonih let, ti pa v vesolju minevajo precej hitro).

McHusch ::

Novo življenje na Zemlji ne more nastati. Zato ker bi bilo sigurno osnovano na ogljiku (pomislite, silicija je 10x več, pa smo se kljub temu razvili na ogljiku). V prazgodovini so v oceanih lahko plavali preprosti gradniki (organske molekule, preproste aminokisline, preprosti proteini, kakšen fragment DNK itd.), danes pa bi obstoječi organizmi te predstopnje novih živih bitij s svojimi čekani in encimi pomalicali.

In nastanek življenja je NEVERJETNO REDEK dogodek.

Okapi ::

Zanima me, ali je verjetno, da se tudi sedaj tu pa tam na Zemlji zgodi, da nastane kak preprost mikroorganizem direktno iz nežive narave?
Kot pravi McHusch. Sedaj vso organsko snov, iz katere bi potencialno lahko kaj ratalo, sproti pomalicajo različni organizmi.

Kako zelo neverjeten dogodek je nastanek življenja, pa lahko samo ugibamo in nekateri pravijo, da ni tako zelo neverjeten, če so le pogoji pravi. Mogoče je treba samo dovolj dolgo cmariti osnovne gradnike (ki jih je dovolj v vesolju) in se slej ko prej razvije življenje.

O.

Fave ::

McHusch je izjavil:

Novo življenje na Zemlji ne more nastati. Zato ker bi bilo sigurno osnovano na ogljiku (pomislite, silicija je 10x več, pa smo se kljub temu razvili na ogljiku). V prazgodovini so v oceanih lahko plavali preprosti gradniki (organske molekule, preproste aminokisline, preprosti proteini, kakšen fragment DNK itd.), danes pa bi obstoječi organizmi te predstopnje novih živih bitij s svojimi čekani in encimi pomalicali.

In nastanek življenja je NEVERJETNO REDEK dogodek.


Okej, kaj pa takrat ko je življenje nastajalo, misliš, da je nastalo le na enem koncu, ali na več krajih skoraj sočasno?
My mind's a hyper tool that fixes everything.

jype ::

Glede na enake osnovne gradnike življenja v vseh znanih organizmih je lahko nastalo tudi na samo enem koncu.

JamesBond ::

Koliko je znanega, je nastalo življenje na zemlji na dveh koncih, ob dveh različnih dogodkih. Najprej naravna geneza, nedavno pa še umetna v laboratoriju. Baje se nam v kratkem obeta še nekaj novega - stvoritev življenja, ki ne bo slično našemu, obstoječemu.

jype ::

JamesBond> Baje se nam v kratkem obeta še nekaj novega - stvoritev življenja, ki ne bo slično našemu, obstoječemu.

A razmnožujoči se nanoroboti?

JamesBond ::

Ne, nek tip trdi, da bo s taktičnim pristopom h kuhanju večih različic prajuhe (katerega že prakticira z bojda vzpodbudnimi vmesnimi rezultati) v roku dveh let ustvaril življenje, ki bo baziralo na drugih elementih kakor naše

puffs ::

Zelo awesome in dokaj neznan eksperiment star pol stoletja: če čez pravo juho plinov (atmosfera) pošlješ električni tok (strela) se sintetizirajo aminokisline, aka builing blocks of life. Miller-Urey.

Okapi ::

Glede na enake osnovne gradnike življenja v vseh znanih organizmih je lahko nastalo tudi na samo enem koncu.
Teoretično je možno, da je nastalo (na Zemlji) dvakrat ali celo večkrat, pa je bila ena različica, ta z DNK, toliko boljša, da je iztrebila vse druge, oziroma so bile druge tako neuspešne, da niso preživele, tudi če niso imele tekmecev. Morda je celo prevzetno razmišljati, da je bil že kar prvi poskus tako izjemno uspešen, da je sedaj Zemlja polna njegovih potomcev.

Zelo awesome in dokaj neznan eksperiment star pol stoletja:
Si šprical biologijo v osnovni šoli, ne?:))

O.

puffs ::

Nope. Nas je pa učila biologijo ista učiteljica kot gospodinjstvo. Vsekakor pa v osnovni šoli nismo vedeli kaj je aminokislina.

Yosh ::



To je kul filmcek, na youtube je, Origin of life-abiogenesis
Share with others, your inner joy, goodness and beauty , and dont hurt them.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Yosh ()

Nikec3 ::

In nastanek življenja je NEVERJETNO REDEK dogodek.

Sicer se o tem še vedno precej ugiba, ampak zadnje raziskave res gredo v smer, da naj bi bilo življenje redko. Čeprav pogoji za nastanek vsekakor obstajajo. Planetov je v drugih osončjih več, kot so pred leti napovedovale teorije, obstajajo celo pri binarnih zvezdnih sistemih. Sicer pa kaj v vesolju sploh pomeni redko? Koliko civilizacij bi naj bilo v Galaksiji, da bi življenje veljalo za redek pojav?
@WarpedOne o Elonu Musku:
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"

Okapi ::

Predvsem je lahko življenje zelo pogost pojav, civilizacije pa skrajno redek.

O.

gzibret ::

Vsi offtopic izleti izven biloško-kemijskega konteksta brisani (razni izleti v religijo ipd...).

Glede originalnega vprašanja, se strinjam z enim predhodnikom. Danes to verjetno ni možno, saj vso prosto energijo, vezano v organskih molekulah hitro nekdo popapa. Lahkota mikroorganizmov je namreč neverjetna....
Vse je za neki dobr!

nuclear ::

Fave je izjavil:

Vsaj enkrat v zgodovini Vesolja je prišlo do prehoda nežive narave v živo.

Zanima me, ali je verjetno, da se tudi sedaj tu pa tam na Zemlji zgodi, da nastane kak preprost mikroorganizem direktno iz nežive narave?


Kvantna teorija, če se ne motim. Me kdo popravi ?
Corsair 750D - VI Hero - i5 4670k - Corsair Dominator 32GB - 1080Ti - EVO 500GB
- Sabrent 1TB nVME - Corsair AX860i - Ducky Shine 3 Brown

genesiss ::

Kvantna mehanika opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Kaj si pa ti mislil s tem "Kvantna teorija"? A je to kaj drugega?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: genesiss ()

imagodei ::

Yosh je izjavil:



To je kul filmcek, na youtube je, Origin of life-abiogenesis


Prispevki od ckd007 in DonExodus2 na Youtube so "obvezno čtivo" za vsakogar, ki bi rad resno debatiral o izvoru življenja in se v biologijo ni poglabljal vsaj na maturitetni ravni. Raje na ravni faxa.

Pa tudi za tiste, ki so maturirali iz biologije, sta omenjena avtorja krasna osvežitev in poglobitev.
- Hoc est qui sumus -

Mipe ::

Odličen posnetek, ki na dovolj enostaven in razumljiv način razloži, kako bi življenje lahko nastalo iz "ničesar". Hecno je, kako kreacionisti napadajo posnetek ter teorijo.

Med njimi je bil eden, ki je omenil, da si ne more predstavljati, kako bi se na tak način razvilo življenje oziroma celica.

Čisto enostavno. Osnova teorije evolucije je, da uspešnejša bitja izpodrinijo manj uspešna bitja. Močnejši preživi. V tem primeru preživijo vesikli (kako se že reče slovensko?), ki hitreje rastejo in se delijo, kajti s tem prej "požrejo" (od drugih prevzamejo material, bistven za rast) druge. Kako se sploh razvijejo uspešnejši primerki? Tako, da se razširijo in izpodrinejo druge. V prvi generaciji imamo en primerek, ki je spontano razvil nek encim, ki je okrepil "lupino". V drugi generaciji se je ta primerek uspešno obranil drugih in jih absorbiral, medtem pa je zrasel in se razdelil na več novih primerkov. Nadaljnje so se ti novi primerki delili naprej, dokler ni bila cela juha polna teh primerkov.

N-generacij naprej, recimo tisoč, milijon, milijarda, časa je bilo dovolj, se pojavi nova mutacija v enem od teh primerkov, ki se posledično začne hitro širiti. In tako naprej. Vsako generacijo oziroma vsakih n generacij organizem postaja vse kompleksnejši, kajti tekma postaja vse težja.

Bom podal primer, ki bi ga moral razumeti celo kreacionist. Vzemimo človeka za primer.

Pračlovek ni mogel tekmovati proti divjim zverem, dokler ni pogruntal orožja. Potem je začel krčiti divje zveri in loviti divjad, kar je pomenilo več hrane zanj in za njegovo pleme, otroke katerih so učili izdelovati orožje. Skozi več generacij je pleme zraslo in se razdelilo na več plemen, ki so živela vsak na svojem. Potem pa je zaradi izlova začelo zmanjkovati divjati in plemena so bila postavljena pred izziv: ali se prilagoditi ali pa izginiti.

Nekatera plemena so se preselila tja, kjer je bilo več plena. Postali so nomadi.
Nekatera plemena pa so se obrnila proti sosedom in jih s silo nagnala ter si tako prisvojila teritorij. V tem primeru je prevladalo močnejše, številčnejše - ali pa bolj sposobno pleme.

Nato strela udari v drevo in pračloveku se ob pogledu na ogenj utrne ideja. Pleme pridobi ogenj, ki ga pozimi ohranja toplega in s tem zmanjšuje smrtnost. Hkrati ogenj omogoča peko mesa in s tem občutno zmanjša smrtnost zaradi zastrupitev. Poleg tega je ogenj odganjal divje zveri, tako da je manj otrok izginilo v temno noč.

Tako je pleme, ki je osvojilo ogenj, na ta račun postalo močnejše od drugih plemen in jih absorbiralo vase. Pleme je raslo, se delilo, skrivnost ognja se je širila skozi generacije. Zdaj so vsa plemena bila enakopravna, vsakdo je imel orožje in ogenj. Začeli so razmišljati, kako bi ugnali druga plemena oziroma se obranili pred njimi. Improvizirali so, izboljšali so svoje orodje, da so lahko naredili ostrejše in močnejše orožje. Naučili so se, kateri kamni so boljši od drugih, kateri dlje ostanejo ostri in kateri se hitro skrušijo.

To znanje so širili na svoje otroke, sledile so si generacije, znanje pa se je nabiralo. Vsaka generacija je prinesla nekaj novega znanja, ki je plemenu prineslo prednost pred drugimi plemeni. Vsakič, ko so se plemena absorbirala oziroma se mešala, se je absorbiralo tudi znanje. Pleme, ki je uporabljalo loke, je hitro osvojilo pleme, ki je poznalo najprimernejši kamen za rezila. S tem so pridobili orodje, s katerim se je dalo lažje izrezovati puščice.

In tako naprej. Bronasta doba, železna doba, kmetovanje, civilizacije, države, stroji, industrija, ekonomija, informacijska tehnologija. Zaradi kolektivnega znanja in izkušenj smo zdaj tu.

Danes stojimo na ramenih velikanov. Tudi v smislu življenja; danes stojimo na ramenih teh vesciklov, ki so z vsako generacijo postajali vse bolj zapleteni in napredni. Danes smo tu mi, rezultat večne tekme za preživetje.

Yosh ::

V tem primeru preživijo vesikli (kako se že reče slovensko)


Nimamo slovenske besede za to. Pravimo vezikel ali vezikli v množini.

Drugače pa ni nastal "spontan" encim, ampak predvsem je to bila RNA molekula, oziroma t.i. Ribocim. Znano je da RNA molekula ima tudi katalitsko sposobnost, ki je v tistem zgodnjem obdobju bila ključnega pomena za nadaljne kemijske reakcije, še posebi pri sintezi proteinov, kateri gradniki so osnovne aminokisline, za katere pa je bilo dokazano da lahko pod določenimi pogoji nastanejo v "prajuhi".

Zdi se mi, pa da ostanemo na tem nivoju, predvsem biološko kemijskem, saj večina obiskovalcev je dovolj splošno razgledanih da razumejo te proste koncepte, tako da se mi zdi bilokakšna analogija tvojega tipa, bi samo oddaljila temo pogovora.
Imagodei ima prav, naj si prej pogledajo filmčke, če pa imajo kakšna vprašanja pa naj vprašajo.
Share with others, your inner joy, goodness and beauty , and dont hurt them.

Mipe ::

Že mogoče, vendar se mi je zdelo potrebno to štorijo z vezikli ali vesikli ali kakorkoli že predstaviti tudi na bolj poljuden način. Se pa strinjam, da se vsekakor splača pogledati filmčke.

imagodei ::

Mipe,

ti (sicer dobronamerno) mešaš dve zadevi: evolucijo kot teorijo o razvoju vrst na eni strani, ter kulturno in civilizacijsko evolucijo oz. evolucijo memov na drugi strani.

Ne eno ne drugo pa nima veze z abiogenezo. Evolucijska teorija vstopi v igro izključno od trenutka, ko imaš na sceni samoreplicirajoče se avtomate in nepopolni kopirni mehanizem. Dodaj še zunanje pritiske, ki favorizirajo eno ter penalizirajo drugo - to so edine potrebne komponente za diferenciacijo in izvor vrst.

Abiogeneza je druga reč. Ukvarja se, če mal poenostavimo, samo s tem, kako so se pojavili prvi samoreplicirajoči se avtomati. Jaz pravzaprav ne maram preveč distinkcije med "živo" in "neživo", ker se mi npr. celica kot vsota vseh neživih stvari ne zdi prav nič bolj živa od enega zelo kompleksnega robota. Prav vse, kar se dogaja v celici je podvrženo fizikalnim zakonom in nič ni prepuščeno naključju. Ampak, to je samo moje mišljenje. Nekaterim se lepo zdi razmišljat, da je celica bolj "živa" kot npr. virus, protocelica, prosto plavajoča RNK/DNK, ali pa kristal, ki ravno tako raste, "se replicira" in organizira molekule v stabilno strukturo. To make a long story short: abiogeneza se, če želite, ukvarja s tem, kako je iz nežive narave vznikla živa.
- Hoc est qui sumus -

Mipe ::

V posnetku, ki si ga prilepil, se na veliko govori o evoluciji.

gzibret ::

Ja, in hkrati nedvoumno pove, da ateorija o abiogenezi NI ISTO kot teorija o evoluciji. In da je vsaka teorija narejena za to, da pojasni nek naravni proces. In še da primer, da je to isto, kot če bi trdil, da je teorija o gravitaciji napačna ker ne pojasni obnašanja mikrobov.

Slabo gledaš/bereš/razumeš.
Vse je za neki dobr!

imagodei ::

Mipe je izjavil:

V posnetku, ki si ga prilepil, se na veliko govori o evoluciji.

Samo v razlago: posnetka nisem prilepil jaz, sem pa predlagal dva avtorja (cdk007 in DonExodus2) - eden izmed njih je tudi avtor objavljenega posnetka.

Oba sta zagrizena borca proti (young Earth) kreacionistom in se večinoma ukvarjata s teorijo evolucije. Vseeno pa obdelata tudi poglavje abiogeneze.

Sicer pa imaš na Talk Origins strani precej o abiogenezi. Specifično, The Origin of Life.
- Hoc est qui sumus -

Mipe ::

Zanimivo, hvala.

Yosh ::

Jaz pravzaprav ne maram preveč distinkcije med "živo" in "neživo", ker se mi npr. celica kot vsota vseh neživih stvari ne zdi prav nič bolj živa od enega zelo kompleksnega robota. Prav vse, kar se dogaja v celici je podvrženo fizikalnim zakonom in nič ni prepuščeno naključju. Ampak, to je samo moje mišljenje. Nekaterim se lepo zdi razmišljat, da je celica bolj "živa" kot npr. virus, protocelica, prosto plavajoča RNK/DNK, ali pa kristal, ki ravno tako raste, "se replicira" in organizira molekule v stabilno strukturo.


Obstaja jasno definicija živega in neživega, npr. virus ni živ, ker nima metabolizma, se pa razmnožuje kar je ključno za definicijo živega. Da je nekaj živo, po definiciji mora vsebovati vse parametre; torej rasti,deliti, se razmnoževati, imeti svoj metabolizem..itd.
RNK molekula ni živa, niti DNK, gre za molekule, ki pa šele v ustroju celice dobi neko funkcijo. Celica je skupek; torej ima membrano, ima metabolizem, ima organele, ima encime, je kompartmenizirana, opravlja specifične funkcije, se giba in raste, in seveda razmnožuje.
Torej gre za organizem.
Robote ne moremo mešati tukaj zraven, razen če zaplavamo v znanstveno fantastiko.
Kristal, čeprav raste, po definiciji, ni živ.

Drugače pa v celici so procesi naključni.
Gibanje delcev poteka naključno. Narava določenih proteinov, njihova struktura, lastnosti ki izhajajo iz primarne strukture; zaporedja aminokislin, narekuje te funkcije, ki pa le te opravljajo zaradi naključnosti; termodinamskih zakonitosti in zakona entropije.
Share with others, your inner joy, goodness and beauty , and dont hurt them.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Yosh ()

Nikec3 ::

Obstaja jasno definicija živega in neživega, npr. virus ni živ, ker nima metabolizma, se pa razmnožuje kar je ključno za definicijo živega.

Če bi v vesolju našli viruse bi verjetno trdili da smo našli življenje izven Zemlje.
@WarpedOne o Elonu Musku:
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"

imagodei ::

@Yosh,

ne razumeš me čist. Jaz že poznam vse glavne definicije življenja. Jaz samo trdim, da je to neka arbitrarno določena definicija, ki je bolj sama sebi namen. Bakterija, za katero pravimo, da je živa, je zgolj zelo kompleksen avtomat, v katerem se vse dogaja po fizikalnih (kemijskih) zakonitostih. Ni nobenega magičnega "svetega duha" v celici, da bi jo delal bolj živo, kot pa je npr živ virus. Ali pa kristal. Ali pa RNK molekula.

Celica je enota, ki je ločena od okolice. Znotraj nje potekajo fizikalni in kemijski procesi, ki celico delajo živo. Ko neka bakterija npr. trči v oviro in se ji izmakne/spremeni smer gibanja, je to čisto zaradi narave fizikalnih procesov, ki so stekli znotraj bakterije. Nobene pameti, odločitve ali višje sile ni zadaj. Pure fizika.

Primer na Youtube

LacR v E.Coli npr. ni nekaj, kar bi se bakterija kar prosto odločila: "O, kul, zdej pa rabim naredit en Lactose represor in ga bom zgradila." Ne, vse je zakodirano, v naprej sprogramirano. LacR je popolnoma podvržen fizikalnim zakonitostim. V prisotnosti laktoze se le-ta veže nanj in posledično sprosti tvorbo encimov za presnovo laktoze. Skratka - edina neznanka je okolje, v katerem se E.Coli znajde, sicer pa vse deluje po natančno napisanem programu in upoštevaje fizikalna pravila.

Če to razumemo kot "živo", potem seveda lahko rečemo, da je bakterija živa. ;) Oz. takole: če lahko rečemo, da bakterija izpolnjuje vse pogoje definicije življenja, potem rečemo da je živa in zapišemo definicijo življenja, ki zahteva vse te pogoje. :D

Ne vem, če sem bil dovolj jasen. Skratka, ljudje smo se odločili, da je "živ" nek samoreplicirajoči se avtomat, ki porablja energijo, zato da znotraj svojih meja ohranja isti nivo entropije. Ta "živost" pa ni v ničemer različna od neke predstopnje (recimo protobionta) ali sorodne tvorbe (recimo virusa), kjer veljajo ista fizikalna pravila, le da so procesi nekaj stopenj manj kompleksni.


Yosh> "Robote ne moremo mešati tukaj zraven, razen če zaplavamo v znanstveno fantastiko."

Danes smo morda samo še kakšno desetletje ali dva oddaljeni od tega, da bi lahko na računalniku v celoti simulirali procese znotraj celice. Vse se da izračunat. Edina neznanka so spremenljivke okolja. Ko to zapopadeš, razumeš, da je celica zgolj en kompleksen program oz. robot, ki deluje po točno določenih korakih in v skladu s fiziko.

Jasno naj bo, da na konceptualnem nivoju tudi jaz povsem sprejemam definicijo življenja in ločitev med živim in neživim. Po drugi strani pa trdim, da ta delitev toliko abstrahira ozadje, da imajo popolni laiki mnogokrat predstavo, da gre pri živih stvareh za neko magijo, "svetega duha", božjo intervencijo oz. "nekaj" neotipljivega. V resnici je življenje emergentni pojav na kemijskem substratu - in sicer v smislu Šibke emergence.
- Hoc est qui sumus -

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: imagodei ()

particle ::

Nastanek življenja je neverjetno redek pojav? Za naše osončje to velja, da. Kar je pa naprej pa nevem, če lahko kar tako posplošujemo. Kajti velikost vesolja, je nedoumljiva za naše male možgančke.

Kaj vse živi tam zunaj, se nam sploh ne sanja, in se nam tudi ne more. Nimamo nobene sposobnosti gledati, kaj se dogaja pod površji planetov, ki smo jih sploh sposobni videti. Lahko samo ugotovimo materiale, kateri sestavljajo planete, ne moremo vedeti ali je tam kaj živega, dokler jih ne obiščemo. In to drži samo za naše osončje, ki je pa mala drobcena pikica v vesolju.

Še po našem obisku tujih planetov, ni nujno, da bomo življenje sploh sposobni prepoznati. Večja je masa, počasneje gre čas. Kaj če obstajajo oblike življenja tako enormno velike, da je celoten človeški "lifespan" za njih samo del dneva? Se pravi, mi bi jih zaznali kot nepremikajoče gore? :)

Anyway, kar človeštvo ve, in lahko vidi, je minimalno proti temu, kaj lahko obstaja.

BigWhale ::

V nasem osoncju in okrog nam bliznjih zvezd ni nicesar. Bi jih slisali. Pa jih ne.

imagodei ::

Življenje != Civilizacija != Tehnološko dovolj napredna civilizacija, da lahko komunicira z radijskimi valovi.

Kamot je življenja vse polno po vesolju. Lahko tudi večceličnega. Lahko tudi višje razvitih organizmov, na nek način podobnih našim živalim. Lahko obstajajo tudi civilizacije. Stari Egipt, Rimljani, Otomansko cesarstvo, Kitajsko cesarstvo - so bile dokaj stabilne tvorbe, nekatere so obstajale tudi tisoče let. Vojne lahko iztrebijo/resetirajo civilizacije tudi brez uporabe moderne tehnologije in jedrskega orožja.

Poleg tega - dalj časa je življenje prisotno na neki skali, več je verjetnosti za neko Extinction level katastrofo: asteroid, GRB bližnje supernove, zamrtje geoloških procesov (think Mars), posledično bye bye magnetno polje in dobrodošlo sevanje...

Da se pojavi življenje v primitivni obliki IMO ni kaj posebej težkega. Mal poetično rečeno, molekule "težijo" k organizaciji. Eksperimentalno smo že večkrat pokazali, da se aminokisline v pravih razmerah zelo rade tvorijo, enako lipidni dvosloj oz. že omenjeni "vezikli". Če imaš na razpolago dovolj časa in poskusov, je samoorganizacija do točke samoreplicirajočih se avtomatov in posledično pojav življenja zelo verjeten.

Da pa to življenje pride preko vseh razvojnih stopenj do civilizacije in dovolj razvite civilizacije, da začne v svojo okolico oddajat non-random radijske signale... E, to pa zna bit izjemno redek pojav.
- Hoc est qui sumus -

Mipe ::

Proces je v vseh primerih sličen.

imagodei ::

Mipe je izjavil:

Proces je v vseh primerih sličen.

Če se nekaj sliši pametno...

Super, da je proces v vseh primerih podoben. O tem menda ni dileme. Govora je o detekciji življenja na planetih izven našega osončja, če sem prav razumel. Razen, če sem kaj sfalil?

Zelo malo verjetno je, da bomo v osončju Proxima Centauri s teleskopom odkrili drevesa na morebitnih planetih, pa gre le za 4 svetlobna leta oddaljeno osončje. Če hočemo življenje zaznat, se bomo verjetno zanašali na EM valovanje, ki ga oddajajo. Če ga.

Ne glede na to, da je proces v vseh primerih podoben, EM valovanja načeloma bitja ne oddajajo, dokler ne pride civilizacija do določene stopnje. Mi oddajamo EM šele dobrih 100 let in toliko časa "obstajamo", če kdo v bližini posluša.

Če se jutri komplet skurimo z jedrskim orožjem in uničimo življenje na Zemlji, nas morebitna civilizacija, ki živi v osončju Proxime Centauri čez 4 leta ne bo več mogla odkrit. Okno se bo zaprlo.
- Hoc est qui sumus -

Mipe ::

Če se predpostavlja, da se bo življenje razvilo na podoben način kot na Zemlji.

imagodei ::

Kaj pomenijo tvoje enovrstičnice? Zgleda kot IRC. A je to samostojna izjava, ali jo je treba jemati v kontekstu s prejšnjo - tako bi vsaj nekaj pomenila?
- Hoc est qui sumus -

Okapi ::

Obstaja jasno definicija živega in neživega, npr. virus ni živ, ker nima metabolizma,
No ja, ta definicija nikakor ni jasna, ker je definicij več. Jaz recimo sem pristaš tiste, po kateri so virusi živa bitja. Pač nimajo metabolizma, so what? Se razmnožujejo, nanje deluje naravni izbor in evolucija, imajo dednino, so iz organske snovi in, kar je najpomembneje, skoraj zanesljivo so potomci organizmov, ki so imeli tudi metabolizem, pa so ga kot paraziti izgubili. To je več kot dovolj, da so virusi živi.

O.

Mipe ::

Ti predpostavljaš, da se bo življenje razvilo na podoben način kot pri nas in zato govoriš o drevesih ter EM valovanju. Jaz pravim, da to ni nujno. Mogoče drugo življenje ne bo čutilo potrebe po navpični rasti.

Okapi ::

V nasem osoncju in okrog nam bliznjih zvezd ni nicesar. Bi jih slisali. Pa jih ne.
Če bi izumili elektriko ali kakšno drugo obliko EM sevanja. Kaj bi pa slišali, če so najbližji sosedje na stopnji kromanjonca? Ali kumare?

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

imagodei ::

Mipe je izjavil:

Ti predpostavljaš, da se bo življenje razvilo na podoben način kot pri nas in zato govoriš o drevesih ter EM valovanju. Jaz pravim, da to ni nujno. Mogoče drugo življenje ne bo čutilo potrebe po navpični rasti.

Tebe orenk daje bralno razumevanje.

Jaz nikjer nisem rekel ničesar takega. Samo opredeljujem se do tega, da še dolgo ne bomo mogli na tujih planetih zaznati življenja, če le-to ne bo oddajalo EM valovanja v svojo okolico. Pravim, da je morda pojav življenja pogosta reč - najsi bo na ogljikovi, silicijevi ali kakršni koli osnovi že - da pa so civilizacije, ki so zmožne pošiljat sporočila v obliki EM valov, presneto redke (ok, obstaja še nekaj možnih razlag, zakaj jih ne zaznamo, ampak to ni poanta zdej).

Glej, ne glede na obliko življenja - če bi kakšna civilizacija iz tujega, nam bližnjega osončja razvila npr. medplanetarno potovanje, bi s svojimi plovili verjetno komunicirala preko radijskih valov. Enako - če poslušajo radio, gledajo TV - v okolico oddajajo EM valovanje. Le-tega lahko mi zaznamo (predvsem zaradi problema svetlobne hitrosti predpostavimo da smo dovolj blizu).

Ob odsotnosti EM valovanja, pa lahko o življenju le ugibamo.
- Hoc est qui sumus -

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: imagodei ()

Mipe ::

Aja, sori, me mal daje nespečnost. Ja, življenje na planetih izven Osončja bo bolj težko odkriti brez EM valovanja. Še na drugih planetih osončja ga bomo težko zaznali, dokler jih ne temeljito preiščemo. Pri tem pa še domačih oceanov nismo povsem raziskali.

Okapi ::

še dolgo ne bomo mogli na tujih planetih zaznati življenja, če le-to ne bo oddajalo EM valovanja v svojo okolico.
To pa tudi ni res. Se da na daleč analizirati atmosfero in na osnovi njene sestave (koliko O, koliko CO2 ...) in sezonskega spreminjanja sestave se da marsikaj zelo dobro sklepati. Poleg tega je mogoče na daleč zaznati še marsikatero kemično komponento na planetu, na primer klorofil, ki je precej zanesljiv pokazatelj življenja.

O.

imagodei ::

Jah, ne poznam podrobno, bo treba malo prebrat. Ampak... Mal me čudi, da bi na 100 svetlobnih let razdalje lahko natančno detektirali klorofil na enem izmed 5-15 planetov, ki krožijo okoli X zvezde... Ali pa, da bi lahko natančno določili sestavo atmosfere za samo en planet izmed njih (ne da bi pri tem mogoče dobili "prisluh" iz sosednjega planeta).

Sej pravim, ne bi rad pametoval, ker ne vem, ampak... Tkole na oko bi rekel, da še nismo tako daleč. Zaenkrat komaj planete detektiramo okoli oddaljenih zvezd...
- Hoc est qui sumus -

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: imagodei ()

Yosh ::

No ja, ta definicija nikakor ni jasna, ker je definicij več. Jaz recimo sem pristaš tiste, po kateri so virusi živa bitja. Pač nimajo metabolizma, so what? Se razmnožujejo, nanje deluje naravni izbor in evolucija, imajo dednino, so iz organske snovi in, kar je najpomembneje, skoraj zanesljivo so potomci organizmov, ki so imeli tudi metabolizem, pa so ga kot paraziti izgubili. To je več kot dovolj, da so virusi živi.



Ne Okapi, kot sem rekel, mora slediti definiciji živega ; mora vsebovati vse parametre ki definirajo živost, samo replikacija ni dovolj. Zate osebno, pa je lahko karkoli.
Share with others, your inner joy, goodness and beauty , and dont hurt them.

SplitCookie ::

imagodei je izjavil:

Jah, ne poznam podrobno, bo treba malo prebrat. Ampak... Mal me čudi, da bi na 100 svetlobnih let razdalje lahko natančno detektirali klorofil na enem izmed 5-15 planetov, ki krožijo okoli X zvezde... Ali pa, da bi lahko natančno določili sestavo atmosfere za samo en planet izmed njih (ne da bi pri tem mogoče dobili "prisluh" iz sosednjega planeta).

Sej pravim, ne bi rad pametoval, ker ne vem, ampak... Tkole na oko bi rekel, da še nismo tako daleč. Zaenkrat komaj planete detektiramo okoli oddaljenih zvezd...


Poglej nebo - kake barve je ?
Hosto
Morje

To se da vse na daleč opaziti.

Če že gledamo (sicer res ogromne) tornade na marsu bi kaj takega hitro opazili
SplitCookie> Prevoziš RDEČO ! jype> Ja? A to je kaj posebnega?
Ramon dekers> Ječa je lahko naravno okolje potem ko se adaptiraš.
jype> CPP ne spoštujem _NIKOLI_

BigWhale ::

Okapi je izjavil:

V nasem osoncju in okrog nam bliznjih zvezd ni nicesar. Bi jih slisali. Pa jih ne.
Če bi izumili elektriko ali kakšno drugo obliko EM sevanja. Kaj bi pa slišali, če so najbližji sosedje na stopnji kromanjonca? Ali kumare?

O.


Se z morsko kumaro ni nobenga veselja, potem bo pa z vesoljsko? ;) "Nicesar" je malo presiroka definicija, se strinjam. Ni pa nicesar kar bi bilo vsaj priblizno tako razvito kot smo mi. Ce je pa kaj bilo je pa ze davno mrtvo.

Zivljenje nekje tam zunaj? Mozno. Inteligentno in dovolj razvito? Precej tezko, vsaj ne v nasi blizini.

SplitCookie je izjavil:


Poglej nebo - kake barve je ?
Hosto
Morje

To se da vse na daleč opaziti.

Če že gledamo (sicer res ogromne) tornade na marsu bi kaj takega hitro opazili


Methods of detecting extrasolar planets @ Wikipedia

Tole si preberi, pa bos videl zakaj je zelo vprasljivo, ce bomo kdaj s teleskopom videli modro nebo na nekem extrasolarnem planetu. Enostavno so predalec. :)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: BigWhale ()

SplitCookie ::


Tole si preberi, pa bos videl zakaj je zelo vprasljivo, ce bomo kdaj s teleskopom videli modro nebo na nekem extrasolarnem planetu. Enostavno so predalec. :)

Enostavno imamo prezanič opremo.

10yr obilnega foundinga pa je.
SplitCookie> Prevoziš RDEČO ! jype> Ja? A to je kaj posebnega?
Ramon dekers> Ječa je lahko naravno okolje potem ko se adaptiraš.
jype> CPP ne spoštujem _NIKOLI_
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Determinizem in svobodna volja (strani: 1 2 3 410 11 12 13 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
63245803 (39770) Pyr0Beast
»

Znanstveniki izdelali prve RNK molekule sposobne samoreplikacije (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
687408 (5296) Okapi
»

Smešno vprašanjue

Oddelek: Šola
202492 (1886) buneech
»

Zakaj so virusi neživi?

Oddelek: Znanost in tehnologija
112130 (1953) Eschelon
»

Definicija za življenje??? (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
654953 (4331) Zavo

Več podobnih tem