Ustavno sodišče, politika in meja s Hrvaško

Odločitev ustavnega sodišča v zvezi z arbitražnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško je "nesprejemljiva in paradoksalna", sodi pravnik Miro Cerar.

Ustavno sodišče meni, da arbitražni sporazum, na podlagi katerega se bo med drugim določala meja na morju, ni v nasprotju z ustavo, čeprav izrecno priznava, da lahko arbitražno sodišče na brezpogojno zavezujoč način določi to mejo v nasprotju z našo ustavno ureditvijo.

To je, če zadevo slikovito ponazorim, približno tako, kot da bi, denimo, ustavno sodišče dejalo, da razpis zakonodajnega referenduma o odpravi državnega zbora ni v neskladju z ustavo, saj zgolj razpis še ne odpravlja parlamenta, če pa bo prišlo na takem referendumu do ukinitve državnega zbora, naj državni zbor v skladu s tem pač spremeni ustavo in se ukine.

Ob tem pa, kar je že na meji dobrega okusa, državni zbor še opozarja, naj premisli, ali ne bi bilo smiselno zdaj, že vnaprej spremeniti ustavo tako, da na podlagi neustavnega izida arbitražnega sporazuma ne bi mogel nastati konflikt med ustavo in novo ureditvijo meje. To implicitno pomeni pomeni ustavnega sodišča k spremembi ustave, kar se temu organu nikakor ne spodobi.

Eden izmed sodniku je v ločenem mnenju že opozoril na nujnost spremembe ustave, PRED arbitražo. Primer je zanimiv, če pomislimo da se nam bliža serija referendumov o njihovi spornosti smo debatirali že v drugi akutalni temi.

Politika si umiva roke in odgovornost prelaga na ljudstvo, ki o mednarodnem pravu, pomenu stika teritorialnih voda z odprtim morjem in možnimi diplomatskmi zagatami, ne ve veliko. Glasovalo se bo o vladi, o vstopu Hrvaške v EU, nad vsem skupaj pa bo bdela diplomatska giljotina v katero so nas porinili politiki. Metoda korenčka in palice (oz bolje, palice in palice) je v tem primeru nesprejemljiva, sporazum je slab, sprejet bo samo s tihim opozarjanjem na diplomatsko osamitvijo in nezavidljivo situacijo znotraj EU. Podoben primer smo imeli že ob vstopu Hrvaške v NATO.

In ko že vsi poudarjajo, kako malo je denarja in da je kriza in oh in sploh .. Tudi en ogromen waste of money. Ampak ja, glavno, da 'ljudstvo' pove, kaj si misli.

V vsakem primeru bo treba pristati na nek kompromis.

Osebno mi je všeč da smo na tem področju aktivni. Vse drugo je slabše. Ni mi pa jasno kako naj se o tem vprašanju odločijo ljudje.

Dejstvo je da če vlada bi razpisala predhodni posvetovalni referendum da bi to bil velik očitek tej vladi. Zakaj noče zakonodajnega - zavezujočega.

Ampak ne vem kako se bodo ljudje o tem odločali. Po kakšni formuli. Po drugi strani pa da stranke nimajo nobene politične odgovornosti s tem ko odločitev prinesejo na ljudstvo se ne strinjam v celoti.

Nenazadnje bodo stranke morale prevzeti politično odgovornost za svojo kampanjo. In tega menim da se zavedajo. Ali pa dvotretjinska večina v parlamentu. To sta realno 2 opciji ki mislim da bi bilo pošteno da se upoštevata. Če bo na podlagi argumentov ali ljudstvo ali parlament v večini odločilo da je to najboljša možna pot. In da ni druge boljše... Potem bo pač treba nekaj storiti? Tudi za to da ne storiš nič je treba prevzeti politično odgovornost. Posebej še če veš da boš morda nekoč predlagal isto.

bolj ali manj pricakovana odlocitev ustavnega sodisca, ki pa neposredno ni odgovorilo na vprasanje, kaksna naj bi bila vecina za izglasovanje v dz, in se jasno takoj pojavljajo razlicne interpretacije. jih pa lahko vsaj pohvalim, da so v dokumentu jasno orisali slovenske interese, oziroma kaksno je po nasi ustavi videnje meje. tak dokument ustavnega sodisca bi lahko uporabili tudi v arbitrazi sami.

kakorkoli ze, itak bo na koncu vse skupaj koncalo na referendumu, kjer moram rect, da je vlada sprejela hazadersko potezo, saj obstaja tveganje, da zadeva pade. je pa res, da bodo volilci pod vecjim pritiskom, saj bo zakon ze izglasovan, in bo imela vladna koalicija nekaj mocnejse argumente, kot bi jih sicer pri posvetovalnem (predhodnem) referendumu.

sem pa hkrati tudi mnenja, da zavrnitev ne bi bila nic posebno groznega, na kar sicer namigujejo doloceni politicni komentatorji v medijih (nekateri so izjavljali prave apokalipticne napovedi,ces da nam bo v eu padel ugled, pa da bo prislo do zamrznitve spora za vec desetletij - ipd). zdej al so tipi vladna trobila, ali pa totalno nekompetentni.

ker poglejte, tud irci so zavrnili lizbonsko pogodbo nevemkolikokrat. in kaj se je zgodilo? nic! itak sprejetje, oziroma nesprejetje sporazuma v sloveniji nekega neposrednega ucinka na hrvasko pristopanje nima, saj postopki itak zacnejo tect potem, ko so de facto ze v eu (no, lahko bi se zapletlo pri ratifikaciji, ampak to je druga zgodba).

mislim pa, da se bomo morali slej ko prej odlociti o tem sporazumu, saj drugega po moje preprosto ne bo. hrvati so izglasovali z 2/3 vecino, in tezko jih bo prepricati v nova pogajanja, ki pa bodo kvecjemu v skodo slovenije. ze tako in tako je ta "junction" oziroma stik oziroma teritorialni stik zelo dvoumna definicija.

ker po pravu je lahko stik tudi neteritorialen (t.i. sluznostna pot). tako da vsi tisti, ki zagovarjajo sporazum, ces da nam omogoca "stik" z odprtim morjem, zavajajo, ker obstaja vec vrst stikov.