Forum » Znanost in tehnologija » Zakaj kemija?
Zakaj kemija?
OwcA ::
V neki knjigi (mislim, da Hawkingovi) sem prebral, da fizika odpove, ko pridemo do pojma neskončnosti. Torej temu oporekaš? Pa le ni vse fizika
Tam odpove tudi matematika, kot se obe dokaj slabo obnesete pri opisovanju prehranjevalnih navad samorogov.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Maria ::
Zakaj kemija?
Ker ljudje potrebujejo/-mo predalčkanje. Ker je v tem primeru racionalno in realno.
Drugače brezpredmetno.
Maria
Ker ljudje potrebujejo/-mo predalčkanje. Ker je v tem primeru racionalno in realno.
Drugače brezpredmetno.
Maria
Fizikalko ::
Po moje pa bolj zato, kjer je za tovrstno (sicer zelo praktično in koristno) posploševanje nekako fizike škoda. PČe veste, kaj mislim... Enostavno na tem nivoju detajlna razlaga zgubi smisel, ker za praktično uporabo na dol. nivoju ni potrebna in bi predtavljala le dodaten strošek (ne nujno denarni).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Fizikalko ()
Thomas ::
> obe dokaj slabo obnesete pri opisovanju prehranjevalnih navad samorogov.
Samorogi so fizikalni procesi atribuirani naši domišljiji. Naša domišljija je fizikalni proces, tako kot tudi branje pravljic in gledanje risank o samorogih.
Krog je sklenjen.
Samorogi so fizikalni procesi atribuirani naši domišljiji. Naša domišljija je fizikalni proces, tako kot tudi branje pravljic in gledanje risank o samorogih.
Krog je sklenjen.
kekz ::
"Prvi človek, ki je vrgel dve sestavini v lonec, da bi pač poskusil ali je to okusnejše, je seveda bil kemik. Kaj pa je kuhanje juhe drugega kot kemija?"
U, super. Potem moram jaz biti super kuhar. V svojih mladih letih sem bil 2. na republiškem tekmovanju iz kemije. Ampak kuhanje mi ne gre ravno dobro od rok (razen kakšnih ogljikovodikov itd.
)
U, super. Potem moram jaz biti super kuhar. V svojih mladih letih sem bil 2. na republiškem tekmovanju iz kemije. Ampak kuhanje mi ne gre ravno dobro od rok (razen kakšnih ogljikovodikov itd.
) OwcA ::
Samorogi so fizikalni procesi atribuirani naši domišljiji. Naša domišljija je fizikalni proces, tako kot tudi branje pravljic in gledanje risank o samorogih.
Hm, želel sem dati nek primer neobstoječega, morda celo nesmiselnega, ampak dejansko, kar koli si zmislim, fiziki ne uidem.
P.S. frekvenca odgovorov v tej temi je strašljivo visoka
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
kekz ::
matematika != fizika
Zanimivo je, da so veliko matematičnih metod ki z njimi komaj danes opisujemo in rešujemo fizikalne probleme oznašli že pred več 100 leti. Pred leti na faksu nam je profesor matematike kar naštel po alinejah kratek spisek.
Takrat matematiki sploh niso vedeli, kaj bi lahko počeli s temi zadevami, razen seveda da so se jim zdele zabavne (=zanimive).
Zanimivo je, da so veliko matematičnih metod ki z njimi komaj danes opisujemo in rešujemo fizikalne probleme oznašli že pred več 100 leti. Pred leti na faksu nam je profesor matematike kar naštel po alinejah kratek spisek.
Takrat matematiki sploh niso vedeli, kaj bi lahko počeli s temi zadevami, razen seveda da so se jim zdele zabavne (=zanimive).
Fizikalko ::
kekz, prav nič nisi s tem povedal. Od kdaj ima vrstni red odkritij opravka z njih povezanostjo?
R33D3M33R ::
Redeemeer, govora je o realnih stvareh. Neskončnost je pa... iluzija.
Jah. Ne vem no. Elektron je nekaj kar recimo obstaja pa se ne da določiti njegove natančne pozicije ob vsakem času (princip nedoločenosti).
Recimo da obstaja univerzalna veda, ki se imenuje fizika. Z njo lahko razložimo vse kar nam je do danes znano. Torej, če bi se naučil dovolj fizike bi recimo vedel zakaj bo nekdo v neki situaciji naredil nekaj in ne nekaj drugega? IMHO, ne.
Ampak kuhanje mi ne gre ravno dobro od rok (razen kakšnih ogljikovodikov itd. )
Jah, če bi se dovolj poglobil v kuhanje bi ti bp šlo. Kaj pa se pri kuhanju dogaja drugega kot reakcije med snovmi? Sestavine za nek golaž pač ponavadi niso sestavljene iz le ene snovi, ampak več, zato je kuhanje malo bolj zakomplicirano, če gledaš s stališča kemije.
Pač zmečeš določene snovi v neko posodo, pustiš da zreagirajo in če veš kaj bo nastalo lahko to celo poješ
Jah. Ne vem no. Elektron je nekaj kar recimo obstaja pa se ne da določiti njegove natančne pozicije ob vsakem času (princip nedoločenosti).
Recimo da obstaja univerzalna veda, ki se imenuje fizika. Z njo lahko razložimo vse kar nam je do danes znano. Torej, če bi se naučil dovolj fizike bi recimo vedel zakaj bo nekdo v neki situaciji naredil nekaj in ne nekaj drugega? IMHO, ne.
Ampak kuhanje mi ne gre ravno dobro od rok (razen kakšnih ogljikovodikov itd.
)Jah, če bi se dovolj poglobil v kuhanje bi ti bp šlo. Kaj pa se pri kuhanju dogaja drugega kot reakcije med snovmi? Sestavine za nek golaž pač ponavadi niso sestavljene iz le ene snovi, ampak več, zato je kuhanje malo bolj zakomplicirano, če gledaš s stališča kemije.
Pač zmečeš določene snovi v neko posodo, pustiš da zreagirajo in če veš kaj bo nastalo lahko to celo poješ
Moja domača stran: http://andrej.mernik.eu
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:
Fizikalko ::
>> Torej, če bi se naučil dovolj fizike bi recimo vedel zakaj bo nekdo v neki situaciji naredil nekaj in ne nekaj drugega? IMHO, ne.
Nima veze s postavljeno tezo. Najdi znanost, ki ni posploševanje fizike.
Sicer pa zgornjega primera nobena znanost (še) ne reši. Fizika te kvečjemu uči, da so taka vprašanja nesmiselna. Neodgovorljiva.
Resnica tvojega primera je prav gotovo fizikalna. Kar pa ne pomeni, da nam je na voljo. Štekaš?
Nima veze s postavljeno tezo. Najdi znanost, ki ni posploševanje fizike.
Sicer pa zgornjega primera nobena znanost (še) ne reši. Fizika te kvečjemu uči, da so taka vprašanja nesmiselna. Neodgovorljiva.
Resnica tvojega primera je prav gotovo fizikalna. Kar pa ne pomeni, da nam je na voljo. Štekaš?
jype ::
Glede "matematika je bla prej": A so tisti, ki se ukvarjajo s teorijami strun in superstrun fiziki, al matematiki?
Kako so matematiki, če se pa s fiziko ukvarjajo? Kako so fiziki, če se pa ukvarjajo z matematiko? V čem je sploh razlika?
Po moje je ni. Po moje je matematika jezik, s katerim opišeš fiziko. Ni ju smiselno ločevati.
Kako so matematiki, če se pa s fiziko ukvarjajo? Kako so fiziki, če se pa ukvarjajo z matematiko? V čem je sploh razlika?
Po moje je ni. Po moje je matematika jezik, s katerim opišeš fiziko. Ni ju smiselno ločevati.
tsh2 ::
matematika ni samo orodje/jezik za fiziko naprimer, ampak matematika tudi opisuje svet in njegovo delovanje, isto kot fizika, samo bolj abstraktno. tako da ni tako velike razlike med njima.
tsh2 ::
čista matematika je lahko tudi praktična. z njo se da delati sklepe v resničnem svetu isto kot s fiziko. to pomeni, da matematika opisuje povezanost stvari v svetu, kar je isto, kot da rečem, da matematika opisuje svet.
enostaven primer matematičnega sklepanja v resničnem svetu:
na tehtnici primerjamo težo dveh kamnov A in B. opazimo, da je A težji od B. potem primerjamo težo kamnov B in C. opazimo, da je B težji od C. z matematičnim zakonom lahko naredimo sklep, da mora biti A težji od C, brez da bi šli meriti.
enostaven primer matematičnega sklepanja v resničnem svetu:
na tehtnici primerjamo težo dveh kamnov A in B. opazimo, da je A težji od B. potem primerjamo težo kamnov B in C. opazimo, da je B težji od C. z matematičnim zakonom lahko naredimo sklep, da mora biti A težji od C, brez da bi šli meriti.
kekz ::
Matematika sama po sebi ne opisuje sveta, kvečjemu "svet" (neka zadeva, ki lahko sploh ne obstaja, vendar ima neke "fizikalne" lastnosti sveta).
Matematika npr. med drugim lahko opisuje n-dimenzionalni metrični prostor z zelo abstraktno definirano metriko. To je "svet", ki si ga sama ustvari in ni nujno, da ima kakršnokoli vezo s čemerkoli realnim (fizikalnim).
Matematika npr. med drugim lahko opisuje n-dimenzionalni metrični prostor z zelo abstraktno definirano metriko. To je "svet", ki si ga sama ustvari in ni nujno, da ima kakršnokoli vezo s čemerkoli realnim (fizikalnim).
tsh2 ::
mogoče je razlika ta, da fizika opisuje točno ta svet, ki obstaja, matematika pa si svetove lahko izmišlja, torej svetove, ki ne obstajajo, a bi lahko obstajali. ampak ti izmišljeni svetovi morajo še vedno slediti zakonom logike. zdaj pa je vprašanje, zakaj si fizika ne more izmišljati svetov? filozofiram :)
snow ::
Kemija je zaradi samega razvoja vede. Šlo je za ene opise kako snovi reagirajo in kaj iz njih nastane preden so vedeli za atome, elektrone ali kakršno koli kvantno mehaniko (ki, je potem razlagala orbitale in razne postavitve atomov).
Tako da bi lahko rekli, da je kemija nastala iz zgodovinskih razlogov, ohranila pa se zaradi uporabnosti - poznavanje 'makroskopskih' lastnosti snovi in njihovih pretvorb. Bi pa tudi lahko rekli, da gre za posplošitev enega dela fizike, oziroma njenih izračunov in rezultatov.
Tako da bi lahko rekli, da je kemija nastala iz zgodovinskih razlogov, ohranila pa se zaradi uporabnosti - poznavanje 'makroskopskih' lastnosti snovi in njihovih pretvorb. Bi pa tudi lahko rekli, da gre za posplošitev enega dela fizike, oziroma njenih izračunov in rezultatov.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
R33D3M33R ::
Najdi znanost, ki ni posploševanje fizike.
Sem jo že in to je matematika. kekz je navedel točno tak primer, ki sem ga hotel sam navesti: n-dimenzionalni prostor. Malo preveč vas je zaneslo
Seveda ne moremo debatirati o tem kaj vse je posplošitev fizike, če ne definiraš kaj vse fizika obsega. Nekdo je recimo nekaj odkril pa so rekli, da spada pod fiziko, ker pač ni spadalo pod matematiko. Če bi bila v tistem času bolj razvita kemija bi mogoče rekli, da spada pod kemijo in ta debata sploh ne bi imela smisla.
Vse je bila stvar dogovora in tako je pač naneslo, da je pod fiziko padlo večino stvari, ki jih obravnava danes kemija.
Sem jo že in to je matematika. kekz je navedel točno tak primer, ki sem ga hotel sam navesti: n-dimenzionalni prostor. Malo preveč vas je zaneslo
Seveda ne moremo debatirati o tem kaj vse je posplošitev fizike, če ne definiraš kaj vse fizika obsega. Nekdo je recimo nekaj odkril pa so rekli, da spada pod fiziko, ker pač ni spadalo pod matematiko. Če bi bila v tistem času bolj razvita kemija bi mogoče rekli, da spada pod kemijo in ta debata sploh ne bi imela smisla.
Vse je bila stvar dogovora in tako je pač naneslo, da je pod fiziko padlo večino stvari, ki jih obravnava danes kemija.
Moja domača stran: http://andrej.mernik.eu
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:
Fizikalko ::
Ok, glede matematike maš delno prav (pa ne tisto o n-dimenzionalnem prostoru, take metrike maš tudi v fiziki, kar kakšno teorijo strun si oglej).
Ampak tisto o tem, kaj kam spada, je pa... nakladanje.
Ampak tisto o tem, kaj kam spada, je pa... nakladanje.
R33D3M33R ::
Ampak tisto o tem, kaj kam spada, je pa... nakladanje.
Pa kaj. Saj nisem edini, ki naklada v tej temi
Moja domača stran: http://andrej.mernik.eu
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:
antonija ::
Tako kot je bilo treba imeti newtonovo mehaniko, je treba imeti kemijo, biologijo, ..... pa so vse tri nastete stvari samo posplosevanje (znane) fizike. Zna bit da je tud QM posplosevanje kaksne druge teorije.
Rabijo se pa stvari kot je kemija za hitrejsi napredek. Clovek se ne rodi pameten (ne naucen, pameten) zato ga je treba pocasi uciti in mu dajati izzive da izboljsa svoje sposobnosti. Ko je majhen mu pokazes spremembo barve ko dodas kislino raztopini vode in indikatorja, v srednji soli ga naucis da je za to odgovorna sprememba pHja, na faksu mu predstavis svetlobo in absorpcijo le-te na razlicnih molekulah, po faksu bo pa ze sam poiskal ustrezno literaturo in raziskal zadevo dokler mu bo zanimiva.
Zacet od konca pa na zalost ne gre.
Rabijo se pa stvari kot je kemija za hitrejsi napredek. Clovek se ne rodi pameten (ne naucen, pameten) zato ga je treba pocasi uciti in mu dajati izzive da izboljsa svoje sposobnosti. Ko je majhen mu pokazes spremembo barve ko dodas kislino raztopini vode in indikatorja, v srednji soli ga naucis da je za to odgovorna sprememba pHja, na faksu mu predstavis svetlobo in absorpcijo le-te na razlicnih molekulah, po faksu bo pa ze sam poiskal ustrezno literaturo in raziskal zadevo dokler mu bo zanimiva.
Zacet od konca pa na zalost ne gre.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
nevone ::
>Clovek se ne rodi pameten (ne naucen, pameten) zato ga je treba pocasi uciti in mu dajati izzive da izboljsa svoje sposobnosti.
Ja, učenje po principu postopnega zoom-iranja je gotovo dobra stvar. In pogled na svet skozi oči kemije je samo ena stopnja na poti k dokončnemu razumevanju sveta.
Problem nastane, ko tisti, ki s spoznavanjem sveta končajo pri slabšem zoom-u, vztrajajo pri svojih dognanjih, čeprav je tistim z boljšim zoom-om kristalno jasno, kje ga serjejo.
o+ nevone
Ja, učenje po principu postopnega zoom-iranja je gotovo dobra stvar. In pogled na svet skozi oči kemije je samo ena stopnja na poti k dokončnemu razumevanju sveta.
Problem nastane, ko tisti, ki s spoznavanjem sveta končajo pri slabšem zoom-u, vztrajajo pri svojih dognanjih, čeprav je tistim z boljšim zoom-om kristalno jasno, kje ga serjejo.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
donfilipo ::
>>"Preprost fikalist" je pleonazem. Podobno kot "skromni kralj" ali "sramežljiva Miss sveta".
Hmm 'preprost fizikalist' je res pleonasm, 'Skromni kralj' in 'sramežljiva miss' pa sta oxymorona
Kar za pozorne tudi malce spremeni zadevo
Hmm 'preprost fizikalist' je res pleonasm, 'Skromni kralj' in 'sramežljiva miss' pa sta oxymorona
Kar za pozorne tudi malce spremeni zadevo In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
becomes revolutionary act. Orwell
Funky_one ::
Presenečen sem v kakšne debate se spuščate...
Sodite o stvareh o katerih očitno (nekateri) nimate pojma.
V razmislek:
- okoli 1/3 vse znanstvene periodike predstavlja kemija (a znanosti niso samo 3)
- vsa matematika je izpeljana iz nekaj osnovnih zakonov (aksiomov). imamo področja matematike, ki niso uporabljena v fiziki ali drugje (včasih je to veljalo za topologijo). matematični zakoni niso (niti eden) izpeljani iz fizike. fizikalni zakoni in teorije se izpeljujejo po matematičnih zakonih.
- fizika ni sposobna natančno pojasniti dogajanja v enostavnih kemijskih sistemih, npr. plinih, v vsem realno možnem območju spremenljivk. ste morda že slišali za virialne koeficiente?
- to kar vi smatrate kot podvejo fizike je verjetno fizikalna kemija oz. kvantna kemija, ki pa predstavlja le manjši delež v kemiji. res je to aplikacija fizike na kemijske pojave. mogoče kemiki bolj razumemo fiziko, kot fiziki kemijo in se zato slednji s tem ne ukvarjajo (ali v manjši meri).
- pri sintezi npr. zdravil, kot je npr. paracetamol, ki ga vzamemo, ko nas začne boleti glava (kot mene, ko prebiram vaša razmišljanja) nima fizika kaj iskati. morda kdaj v daljni prihodnosti, trenutno pa se ubadate le zgolj s trivialnimi kemijskimi reakcijami in spojinami.
- kemijska sinteza in analiza, ki predstavljata levji delež kemije nimajo prav veliko opraviti s fiziko, ki jo imate vi v mislih.
"Pragmatično gledano je pa tako, da s (povsem pravilnimi) fizikalnimi formulami večkrat (ali ponavadi) v doglednednem času nič ne izračunaš. Z rahlo napačnimi takoimenovanimi kemijskimi, pa le dobiš povsem dober ali celo kdaj zelo dober rezultat."
- Thomas očitno ne veš več kako izgleda kemijska formula - toplo priporočam učbenik za 8. razred (devetletke). Rahlo napačnimi formulami? Imaš v mislih numeriko (ker to namreč ni rahlo napačno)?
Sodite o stvareh o katerih očitno (nekateri) nimate pojma.
V razmislek:
- okoli 1/3 vse znanstvene periodike predstavlja kemija (a znanosti niso samo 3)
- vsa matematika je izpeljana iz nekaj osnovnih zakonov (aksiomov). imamo področja matematike, ki niso uporabljena v fiziki ali drugje (včasih je to veljalo za topologijo). matematični zakoni niso (niti eden) izpeljani iz fizike. fizikalni zakoni in teorije se izpeljujejo po matematičnih zakonih.
- fizika ni sposobna natančno pojasniti dogajanja v enostavnih kemijskih sistemih, npr. plinih, v vsem realno možnem območju spremenljivk. ste morda že slišali za virialne koeficiente?
- to kar vi smatrate kot podvejo fizike je verjetno fizikalna kemija oz. kvantna kemija, ki pa predstavlja le manjši delež v kemiji. res je to aplikacija fizike na kemijske pojave. mogoče kemiki bolj razumemo fiziko, kot fiziki kemijo in se zato slednji s tem ne ukvarjajo (ali v manjši meri).
- pri sintezi npr. zdravil, kot je npr. paracetamol, ki ga vzamemo, ko nas začne boleti glava (kot mene, ko prebiram vaša razmišljanja) nima fizika kaj iskati. morda kdaj v daljni prihodnosti, trenutno pa se ubadate le zgolj s trivialnimi kemijskimi reakcijami in spojinami.
- kemijska sinteza in analiza, ki predstavljata levji delež kemije nimajo prav veliko opraviti s fiziko, ki jo imate vi v mislih.
"Pragmatično gledano je pa tako, da s (povsem pravilnimi) fizikalnimi formulami večkrat (ali ponavadi) v doglednednem času nič ne izračunaš. Z rahlo napačnimi takoimenovanimi kemijskimi, pa le dobiš povsem dober ali celo kdaj zelo dober rezultat."
- Thomas očitno ne veš več kako izgleda kemijska formula - toplo priporočam učbenik za 8. razred (devetletke). Rahlo napačnimi formulami? Imaš v mislih numeriko (ker to namreč ni rahlo napačno)?
gzibret ::
Funky_one - prosim brez provokacij! 
> - kemijska sinteza in analiza, ki predstavljata levji delež kemije nimajo prav veliko opraviti s fiziko, ki jo imate vi v mislih.
Analiza ima zelo opraviti s fiziko. Masna spektrometrija (MS), atomska absorbcijska spektrometrija (AAS) in recimo kromatografija, vse te metode temeljijo na osnovnih fizikalnih dognanjih. Kemijski del je morda zgolj čim boljši razklop (aqua regia, 4-kislinski...), ki je primeren za tip spojin, katere proučujemo.
> - kemijska sinteza in analiza, ki predstavljata levji delež kemije nimajo prav veliko opraviti s fiziko, ki jo imate vi v mislih.
Analiza ima zelo opraviti s fiziko. Masna spektrometrija (MS), atomska absorbcijska spektrometrija (AAS) in recimo kromatografija, vse te metode temeljijo na osnovnih fizikalnih dognanjih. Kemijski del je morda zgolj čim boljši razklop (aqua regia, 4-kislinski...), ki je primeren za tip spojin, katere proučujemo.
Vse je za neki dobr!
gzibret ::
> - okoli 1/3 vse znanstvene periodike predstavlja kemija (a znanosti niso samo 3)
Jaz bi prej rekel, da farmacija, zavita v kemijske revije Zakaj? Ker je tam veliko $$$. Po drugi strani pa kaj tam objavljajo (da te kap!). Kar poglej članke recimo v Food Chemistry. Analizirajo 5 vzorcev in narišejo graf in to je članek.... Ali pa Analytical Chemistry. Zmešajo nekaj kislin in analizirajo geološke standarde na podlagi tega razklopa. Recimo.
Jaz bi prej rekel, da farmacija, zavita v kemijske revije
Zakaj? Ker je tam veliko $$$. Po drugi strani pa kaj tam objavljajo (da te kap!). Kar poglej članke recimo v Food Chemistry. Analizirajo 5 vzorcev in narišejo graf in to je članek.... Ali pa Analytical Chemistry. Zmešajo nekaj kislin in analizirajo geološke standarde na podlagi tega razklopa. Recimo. Vse je za neki dobr!
Funky_one ::
- "kemijska sinteza in analiza, ki predstavljata levji delež kemije nimajo prav veliko opraviti s fiziko, ki jo imate vi v mislih."
prav imaš gzibert. jaz ne zanikam ogromne vloge fizike v kemiji. ampak pozoren bralec bo v zgornji vrstici odkril "s fiziko, ki jo imate vi v mislih". in prav gotovo niso imeli v mislih fizikalne prinicpe na katerih temeljijo instrumentalne analizne metode v kemiji. tudi čisto kemijski del analitskih metod je prav tako kompleksen, zahteven in znanstven - to veš če si mogoče delal v kakšnem analitskem laboratoriju. glede osnovnih principov kromatografije pa menim, da je to domena kemije.
farmacija ima največkrat povsem svoje revije - seveda pa ni vsaj dela farmacije brez kemije (npr. farmacetvska kemije). Mislim, da je zelo nehvaležno soditi o uporabnosti nekih raziskav ali objav - spomni se Faraday-a. tudi fiziki včasih objavljajo podobne (za nekatere "trivialne") zadeve - npr. magnetne meritve, lastnosti neke snovi.
(žal) si moramo priznati (fiziki in kemiki), da eni brez drugih ne moremo.
Iz česa bi bili procesorji naših kompjuterov, če kemiki ne bi očistili Silicija?
prav imaš gzibert. jaz ne zanikam ogromne vloge fizike v kemiji. ampak pozoren bralec bo v zgornji vrstici odkril "s fiziko, ki jo imate vi v mislih". in prav gotovo niso imeli v mislih fizikalne prinicpe na katerih temeljijo instrumentalne analizne metode v kemiji. tudi čisto kemijski del analitskih metod je prav tako kompleksen, zahteven in znanstven - to veš če si mogoče delal v kakšnem analitskem laboratoriju. glede osnovnih principov kromatografije pa menim, da je to domena kemije.
farmacija ima največkrat povsem svoje revije - seveda pa ni vsaj dela farmacije brez kemije (npr. farmacetvska kemije). Mislim, da je zelo nehvaležno soditi o uporabnosti nekih raziskav ali objav - spomni se Faraday-a. tudi fiziki včasih objavljajo podobne (za nekatere "trivialne") zadeve - npr. magnetne meritve, lastnosti neke snovi.
(žal) si moramo priznati (fiziki in kemiki), da eni brez drugih ne moremo.
Iz česa bi bili procesorji naših kompjuterov, če kemiki ne bi očistili Silicija?
nevone ::
Jah, nč, treba je priznati, da fizika je osnova vsem drugim znanostim.
To ne pomeni, da nej jutri vsi kemiki odstopijo s svojih položajev, ampak samo to, da naj priznajo, da bottom line je fizika.
To spet ne pomeni, da morajo poslušati vsakega fizika, ki jim soli pamet, ubogat in poslušat morajo edinole fiziko samo.
o+ nevone
To ne pomeni, da nej jutri vsi kemiki odstopijo s svojih položajev, ampak samo to, da naj priznajo, da bottom line je fizika.
To spet ne pomeni, da morajo poslušati vsakega fizika, ki jim soli pamet, ubogat in poslušat morajo edinole fiziko samo.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
jype ::
nevone> ubogat in poslušat morajo edinole fiziko samo.
Mislim, da prav dosti izbire glede tega nimajo... Grem stavt da jim gre na jetra, da frnikulam ne morejo točno določit položaja in momenta. Ni čudno, da sovražijo fizike :)
Drzno je trditi, Funky_one, da obstajajo veje matematike, ki s fiziko nimajo povezave. Sam si ugotovil, da se je nekdaj zdela topologija povsem abstraktna, pa orodja, ki jih topologija ponuja, igrajo zelo pomembno vlogo v fiziki.
Sicer pa lahko odgovoriš na preprosto vprašanje: a so teorije strun fizikalne ali matematične teorije? Zakaj?
Mislim, da prav dosti izbire glede tega nimajo... Grem stavt da jim gre na jetra, da frnikulam ne morejo točno določit položaja in momenta. Ni čudno, da sovražijo fizike :)
Drzno je trditi, Funky_one, da obstajajo veje matematike, ki s fiziko nimajo povezave. Sam si ugotovil, da se je nekdaj zdela topologija povsem abstraktna, pa orodja, ki jih topologija ponuja, igrajo zelo pomembno vlogo v fiziki.
Sicer pa lahko odgovoriš na preprosto vprašanje: a so teorije strun fizikalne ali matematične teorije? Zakaj?
Fizikalko ::
>> "- pri sintezi npr. zdravil, kot je npr. paracetamol, ki ga vzamemo, ko nas začne boleti glava (kot mene, ko prebiram vaša razmišljanja) nima fizika kaj iskati. morda kdaj v daljni prihodnosti, trenutno pa se ubadate le zgolj s trivialnimi kemijskimi reakcijami in spojinami.
- kemijska sinteza in analiza, ki predstavljata levji delež kemije nimajo prav veliko opraviti s fiziko, ki jo imate vi v mislih."
Tako neargumentiranih in na pamet izjav skoraj ni vredno komentirat. Pa vendarle le to: tudi, če se fizika s tem ne ukvarja, to nima najmanjše veze s temo. Gre za to, da je fizika sposobna vse kemijske zadeve razložit. A se ne ukvarja pač z vsako kemijsko formulo posebej. Fizika je precej globlja, fundamentalna. Ena reakcija ni nič.
Sploh pa - normalno, da se fizika ne ukvarja z nekimi makroreakcijami. Halo? Saj zato mamo kemijo. Moja trditev je bila čisto nekaj drugega - namreč to, da so vsa kemijska razglabljanja le posploševanja fizikalnih zakonitosti. In tudi nihče ne pravi, da kemija ni praktično uporabna. Pravim le, da se ukvarja s tem, kar je fizikalno precej podrobneje razložljivo.
- kemijska sinteza in analiza, ki predstavljata levji delež kemije nimajo prav veliko opraviti s fiziko, ki jo imate vi v mislih."
Tako neargumentiranih in na pamet izjav skoraj ni vredno komentirat. Pa vendarle le to: tudi, če se fizika s tem ne ukvarja, to nima najmanjše veze s temo. Gre za to, da je fizika sposobna vse kemijske zadeve razložit. A se ne ukvarja pač z vsako kemijsko formulo posebej. Fizika je precej globlja, fundamentalna. Ena reakcija ni nič.
Sploh pa - normalno, da se fizika ne ukvarja z nekimi makroreakcijami. Halo? Saj zato mamo kemijo. Moja trditev je bila čisto nekaj drugega - namreč to, da so vsa kemijska razglabljanja le posploševanja fizikalnih zakonitosti. In tudi nihče ne pravi, da kemija ni praktično uporabna. Pravim le, da se ukvarja s tem, kar je fizikalno precej podrobneje razložljivo.
antonija ::
Funky_one, po tolk letih studija kemije lahko mirno recem da je fizika osnova kemiji. Tudi ce komu slucajno se ni jasno da se da s fiziko opisat vecino danes znane kemije (ceprav nam dostikrat zmanjka racunske moci za kaj takega), to se ne pomeni da je kemija "pod" fiziko, oz. da je bolj bazna znanost.
Cela analizna kemija je samo ena zaokrozena in poenostavljena fizika. Od titracij naprej.
Sinteze spojin (ali z drugimi besedami premescanje elektronov v molekulah) ni spet nic drugega kot fizika.
Farmacija je pa.... well.... ena mesanica kemije, fizike, prava in ekonomije (vsaj po mojih opazanjih, me bo snow popravil ce sem kaj falil).
Kakorkoli obrnes, vse pojave, ki jih opazis potem ko se nafilas z acetaminofenom, razlaga predvsem fizika. Bolje receno: fizika razlaga vzroke teh pojavov, tiste najbolj osnovne. Kemija, fiziologija in farmacija pa povzemajo fiziko v zelo strnjeni obliki tako da so rezultati razumljivi tudi fizikalno slabse podkovani publiki.
Cela analizna kemija je samo ena zaokrozena in poenostavljena fizika. Od titracij naprej.
Sinteze spojin (ali z drugimi besedami premescanje elektronov v molekulah) ni spet nic drugega kot fizika.
Farmacija je pa.... well.... ena mesanica kemije, fizike, prava in ekonomije (vsaj po mojih opazanjih, me bo snow popravil ce sem kaj falil).
Kakorkoli obrnes, vse pojave, ki jih opazis potem ko se nafilas z acetaminofenom, razlaga predvsem fizika. Bolje receno: fizika razlaga vzroke teh pojavov, tiste najbolj osnovne. Kemija, fiziologija in farmacija pa povzemajo fiziko v zelo strnjeni obliki tako da so rezultati razumljivi tudi fizikalno slabse podkovani publiki.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Fizikalko ::
Funky: Evo, da boš videl, kja mislim. Daj mi, npr, po kemijsko razloži in zapiši kovaletno vez.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Fizikalko ()
R33D3M33R ::
Ne morem se ravno strinjati s tem vsem kar je navedel Funky_one. Pri sintezi zdravil oz. spojin je fizika precej pomembna, saj je nekako treba izvedeti kakšna spojina je sploh nastala z merjenjem dolžine vezi, merjenjem kotov, masno spektrografijo itd.
To je izjemno provokativno, že sama tema je postavljena tako, da jo lahko kdo razume kot neposreden napad na kemike, češ da niso potrebni, saj pa imamo fizike. Sploh se ne čudim ostrim odzivom.
To da pa matematika temelji na fiziki je pa bull. A ni recimo logika del matematike? Kaj ima fizika opraviti z logiko (upam, da ne bo kdo tega napačno razumel)?
Mislim, da prav dosti izbire glede tega nimajo... Grem stavt da jim gre na jetra, da frnikulam ne morejo točno določit položaja in momenta. Ni čudno, da sovražijo fizike :)
To je izjemno provokativno, že sama tema je postavljena tako, da jo lahko kdo razume kot neposreden napad na kemike, češ da niso potrebni, saj pa imamo fizike. Sploh se ne čudim ostrim odzivom.
To da pa matematika temelji na fiziki je pa bull. A ni recimo logika del matematike? Kaj ima fizika opraviti z logiko (upam, da ne bo kdo tega napačno razumel)?
Moja domača stran: http://andrej.mernik.eu
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:
gzibret ::
Mislim, da smo malo zašli iz teme oz. se prerekamo zaradi očitnih stvari. V izogib kreganjem naj povem dva sklepa, ki se večini verjetno zdita povsem sprejemljiva:
- kemija je nujno potrebna, saj se bavi s procesi na makronivoju in izdeluje številne snovi, ki jih potrebujemo za bivanje;
- osnova kemijskim procesom oz. njihov fundament pa so fizikalni procesi, ki pa so za kemika bolj ali manj neuporabni, saj je zaradi izredno velikega števila delcev, katere je potrebno simulirati, simulacija skoraj nemogoča.
- kemija je nujno potrebna, saj se bavi s procesi na makronivoju in izdeluje številne snovi, ki jih potrebujemo za bivanje;
- osnova kemijskim procesom oz. njihov fundament pa so fizikalni procesi, ki pa so za kemika bolj ali manj neuporabni, saj je zaradi izredno velikega števila delcev, katere je potrebno simulirati, simulacija skoraj nemogoča.
Vse je za neki dobr!
antonija ::
Ce je kdo res kemik (oz. vsaj znanstveno razgledan v naravoslovnih smereh) potem te teme ne obravnava kot napad na kemike.
Vsem kemikom je popolnoma jasno da jih fiziki se nekaj casa ne bojo nadomestili, roboti oz. racunalniki pa tudi ne.
Ampak trendi jasno kazejo da se vse vec "kemijskih" pojavov da vsaj enako dobro (vecinoma pa bolje oz. bolj natancno) razloziti s fizikalnimi zakoni.
Jaz bi prej rekej da bojo matematiki podivjali ob trditvah da "matematika izhaja iz fizike", pa ce so resnicne al pa ne. Lahko pa da so to spet samo stereotipi...
Vsem kemikom je popolnoma jasno da jih fiziki se nekaj casa ne bojo nadomestili, roboti oz. racunalniki pa tudi ne.
Ampak trendi jasno kazejo da se vse vec "kemijskih" pojavov da vsaj enako dobro (vecinoma pa bolje oz. bolj natancno) razloziti s fizikalnimi zakoni.
Jaz bi prej rekej da bojo matematiki podivjali ob trditvah da "matematika izhaja iz fizike", pa ce so resnicne al pa ne. Lahko pa da so to spet samo stereotipi...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
jype ::
No, se opravičujem če je mogoče razumeti mojo izjavo provokativno. Imel sem par sošolcev, ki so bili kot mladi in naivni kemiki prepričani, da je fizika nekaj zamočila in da nedoločljivost ni mogoča, ker čisto pokvari in zakomplicira idejo, da lahko iz osnovnih delcev zgradiš kar hočeš. Sam sem takrat kot mlad in naiven fizik težko razumel, da Einstein ni hotel sprejeti tega načela, ki se je meni zdel povsem očiten, ko sem začel te reči študirat... Večina kemikov je do načela nedoločljivosti imela v roki goloba, zdaj pa nima niti vrabca. To ne pomeni da je kemija nepomembna, le da je pomembna na drugačen način.
R33D33M33R> To da pa matematika temelji na fiziki je pa bull. A ni recimo logika del matematike? Kaj ima fizika opraviti z logiko (upam, da ne bo kdo tega napačno razumel)?
Ne bomo napačno razumeli. Pravzaprav ne vem še. Tudi topologija je bila pred strunami "a solution looking for a problem", kar je zadevalo fizike. Morda bo nekega dne logika primarno orodje nove kvantne fizike, ki bo odpravila z anomalijami kvantne mehanike? Sam sicer tega ne bi verjel, ampak odkar vem, kaj vse se da napisat v prologu, se mi nič več ne zdi nemogoče.
R33D33M33R> To da pa matematika temelji na fiziki je pa bull. A ni recimo logika del matematike? Kaj ima fizika opraviti z logiko (upam, da ne bo kdo tega napačno razumel)?
Ne bomo napačno razumeli. Pravzaprav ne vem še. Tudi topologija je bila pred strunami "a solution looking for a problem", kar je zadevalo fizike. Morda bo nekega dne logika primarno orodje nove kvantne fizike, ki bo odpravila z anomalijami kvantne mehanike? Sam sicer tega ne bi verjel, ampak odkar vem, kaj vse se da napisat v prologu, se mi nič več ne zdi nemogoče.
gzibret ::
> Morda bo nekega dne logika primarno orodje nove kvantne fizike, ki bo odpravila z anomalijami kvantne mehanike?
Tudi logika ni vsemogočna. Ima en paradox, ki gre nekako takole:
Če vidim zeleno jabolko sklepam, da so vsa jabolka zelena. Uvedem dvojno negacijo in rečem vsa ne-jabolka so ne-zelena, iz česar lahko sklepam na obstoj vijoličaste ovce
Tudi logika ni vsemogočna. Ima en paradox, ki gre nekako takole:
Če vidim zeleno jabolko sklepam, da so vsa jabolka zelena. Uvedem dvojno negacijo in rečem vsa ne-jabolka so ne-zelena, iz česar lahko sklepam na obstoj vijoličaste ovce
Vse je za neki dobr!
jype ::
Ali pa
Socrates was mortal.
All men are mortal.
Therefore, all men are Socrates.
Meni se to ne zdi omejitev Logike, kvečjemu feature :)
Socrates was mortal.
All men are mortal.
Therefore, all men are Socrates.
Meni se to ne zdi omejitev Logike, kvečjemu feature :)
mpetek1 ::
Funky_one, se dokaj strinjam s tabo. Kemija kot znanost je ločena od fizike že od pamtiveka. Šele zadnjem stoletju so fiziki začeli nekaj praskat na tem področju. Da pa bi s kvantno-mehanskimi izračuni napovedali izzid kakih zapletenejših kemijskih reakcij pa samo pravljica. Če se motim, prosim za kak članek - pa ne mi z atomskimi reakcijami ;)
Od odkritij moderne kemije in farmacije smo imeli v zadnjih letih kar precej koristi, kar glede moderne fizike ne bi mogel reči. Se mi zdi, da se fiziki (vsaj nekateri) preveč ukvarjajo z nerealnimi problemi - npr. z teorijami za subatomarne delce in teorijami nastanka vesolja. Saj to je vse ful zanimivo, pa v srednji šoli se ti zdi da lahko s tem vse razložiš... Samo povejte mi fiziki, zakaj ni enih enačb s katerimi bi računali interakcije med subatomskimi delci in jatami galaksij?
Pa še nekaj o farmaciji: gre za iterdisciplinarno vedo, ki združuje predvsem kemijo, fiziko, medicino, strojništvo in še kaj. Me prav zanima kakšne tablete bi meli, če bi jih delali fiziki. Pa kako bi te pregledal fizik, če bi šel njemu, ko bi bil bolan namesto k zdravniku.
Bilo bi zanimivo, če vsak napiše stopnjo formalne izobrazbe, da bomo vedeli s kom se pogovarjamo (npr. 8. razred devetletke).
mpetek1 - absolvent farmacije
Od odkritij moderne kemije in farmacije smo imeli v zadnjih letih kar precej koristi, kar glede moderne fizike ne bi mogel reči. Se mi zdi, da se fiziki (vsaj nekateri) preveč ukvarjajo z nerealnimi problemi - npr. z teorijami za subatomarne delce in teorijami nastanka vesolja. Saj to je vse ful zanimivo, pa v srednji šoli se ti zdi da lahko s tem vse razložiš... Samo povejte mi fiziki, zakaj ni enih enačb s katerimi bi računali interakcije med subatomskimi delci in jatami galaksij?
Pa še nekaj o farmaciji: gre za iterdisciplinarno vedo, ki združuje predvsem kemijo, fiziko, medicino, strojništvo in še kaj. Me prav zanima kakšne tablete bi meli, če bi jih delali fiziki. Pa kako bi te pregledal fizik, če bi šel njemu, ko bi bil bolan namesto k zdravniku.
Bilo bi zanimivo, če vsak napiše stopnjo formalne izobrazbe, da bomo vedeli s kom se pogovarjamo (npr. 8. razred devetletke).
mpetek1 - absolvent farmacije
jype ::
mpetek1> Od odkritij moderne kemije in farmacije smo imeli v zadnjih letih kar precej koristi, kar glede moderne fizike ne bi mogel reči.
Zanimivo. A je bil Niels Bohr kemik? Kaj pa Wolfgang Pauli? Hudiča, saj vse, kar kemiki praktičnega vedo o atomih in molekulah so izvedeli od fizikov, torej od te neuporabne bande.
mpetek1> Samo povejte mi fiziki, zakaj ni enih enačb s katerimi bi računali interakcije med subatomskimi delci in jatami galaksij?
Kdo pravi, da jih ni? Zaenkrat samo ni znano matematično orodje, s katerim bi lahko te relacije opisal in zapisal tako na kratko, da ne bi potreboval več črnila, kot ga je v vesolju.
mpetek1> Me prav zanima kakšne tablete bi meli, če bi jih delali fiziki. Pa kako bi te pregledal fizik, če bi šel njemu, ko bi bil bolan namesto k zdravniku.
Ne vem zakaj se nekaterim zdi, da se imajo fiziki za več vredne, če raziskujejo "manjše in večje kamenčke". Resnim znanstvenikom je skupna metoda, ne predmet raziskovanja.
Zanimivo. A je bil Niels Bohr kemik? Kaj pa Wolfgang Pauli? Hudiča, saj vse, kar kemiki praktičnega vedo o atomih in molekulah so izvedeli od fizikov, torej od te neuporabne bande.
mpetek1> Samo povejte mi fiziki, zakaj ni enih enačb s katerimi bi računali interakcije med subatomskimi delci in jatami galaksij?
Kdo pravi, da jih ni? Zaenkrat samo ni znano matematično orodje, s katerim bi lahko te relacije opisal in zapisal tako na kratko, da ne bi potreboval več črnila, kot ga je v vesolju.
mpetek1> Me prav zanima kakšne tablete bi meli, če bi jih delali fiziki. Pa kako bi te pregledal fizik, če bi šel njemu, ko bi bil bolan namesto k zdravniku.
Ne vem zakaj se nekaterim zdi, da se imajo fiziki za več vredne, če raziskujejo "manjše in večje kamenčke". Resnim znanstvenikom je skupna metoda, ne predmet raziskovanja.
antonija ::
antonija - univ.dipl.kem, dr. to be
Kemija, fizika, filozofija, matematika, logika... so bile zdruzene v en smorn dokler ga niso zaceli pocasi razbijat na koscke. In po vseh letih "samostojnosti" kemije se je izkazalo (oz. izgleda da se bo iskazalo) da je fizika suggar-daddy za kemijo. Ce ti danes znas napisat vseh enacb ki iz fizikalnega stalisca pojasnjujejo kamijsko reakcijo, se ne pomeni da se jih (danes) ne da napisat.
Druga stvar pri vsemu skupaj je pa ta, da VSAK kemik ve, da njegove enacbe veljajo na tocno omejenem obmocju in najveckrat v tocno omejenem intervalu. Kar jih neradi... neuporabne za fizike. Ceprav jih celi v soli naucijo da enacbe niso eksaktne ampak le in zgolj dovolj uporabni priblizki, po koncani soli to vsi novopeceni kemiki jemljejo kot sveti gral. Nedotakljive "telefonske stevilke" z 10 decimalkami, pa nobenega ne zanima pri kateri decimalki ze statistika premaga stevilke.
Kemija je passe. Kot bazna znanost seveda. Prostora za raziskave je izredno malo, pa se tega pocasi golta fizika.
Aplikativna kemija ima pa se nekaj prostora, ampak tudi ta se kaj hitro krci. Tukaj jim pa biokemiki grenijo zivljenje...
Kemija je zaprta iz vseh strani, pa se zidovi se blizajo. Tud ce pride do kaksnega velikega odkritja znotraj teh zidov ne vrjamem da jih bo se dolgo obdrzalo narazen.
Se za konec: Nihce ni rekel da bojo fiziki zamenjali kemike, farmacevte, biologe, biokemike, strojnike,... Njih bomo se vedno rabili ker svoje (iz fizikalnega stalisca ozko in nepoglobljeno) znanje znajo uporabiti aplikativno, izdelujejo zdravila, avte, nove materiale, glow-in-the-dark zlate ribice,...
Kemija, fizika, filozofija, matematika, logika... so bile zdruzene v en smorn dokler ga niso zaceli pocasi razbijat na koscke. In po vseh letih "samostojnosti" kemije se je izkazalo (oz. izgleda da se bo iskazalo) da je fizika suggar-daddy za kemijo. Ce ti danes znas napisat vseh enacb ki iz fizikalnega stalisca pojasnjujejo kamijsko reakcijo, se ne pomeni da se jih (danes) ne da napisat.
Druga stvar pri vsemu skupaj je pa ta, da VSAK kemik ve, da njegove enacbe veljajo na tocno omejenem obmocju in najveckrat v tocno omejenem intervalu. Kar jih neradi... neuporabne za fizike. Ceprav jih celi v soli naucijo da enacbe niso eksaktne ampak le in zgolj dovolj uporabni priblizki, po koncani soli to vsi novopeceni kemiki jemljejo kot sveti gral. Nedotakljive "telefonske stevilke" z 10 decimalkami, pa nobenega ne zanima pri kateri decimalki ze statistika premaga stevilke.
Kemija je passe. Kot bazna znanost seveda. Prostora za raziskave je izredno malo, pa se tega pocasi golta fizika.
Aplikativna kemija ima pa se nekaj prostora, ampak tudi ta se kaj hitro krci. Tukaj jim pa biokemiki grenijo zivljenje...
Kemija je zaprta iz vseh strani, pa se zidovi se blizajo. Tud ce pride do kaksnega velikega odkritja znotraj teh zidov ne vrjamem da jih bo se dolgo obdrzalo narazen.
Se za konec: Nihce ni rekel da bojo fiziki zamenjali kemike, farmacevte, biologe, biokemike, strojnike,... Njih bomo se vedno rabili ker svoje (iz fizikalnega stalisca ozko in nepoglobljeno) znanje znajo uporabiti aplikativno, izdelujejo zdravila, avte, nove materiale, glow-in-the-dark zlate ribice,...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
WarpedGone ::
V neki knjigi (mislim, da Hawkingovi) sem prebral, da fizika odpove, ko pridemo do pojma neskončnosti. Torej temu oporekaš? Pa le ni vse fizika
Hja, neskončnost je nevarna cona za diskavlifikacijo fizike. Prav lahko se zgodi, da bo diskvalificirana neskončnost. Kot protisloven pojem.
Zbogom in hvala za vse ribe
antonija ::
Neskoncnosti ni!!! Nikoli je ni bilo (tudi pred davnimi, davnimi casi ko je bila globoko v gozdu skrita vas v akteri so zivela majcena bitja; imenovala so se....), nikoli je ne bo. Nobena stvar v vesolju nima neskoncne lastnosti, nobena je ne bo mela.
Neskoncnost je iluzija, prevara, sanje. Neskoncnost je uporabna samo in zgolj kot opis resitev nekaterih problemov, pa se to samo zato da mi lazje razumemo te problema, na probleme same nima vpliva.
Skratka neskoncnosti ni. Razen v nasih glavah seveda, kjer pa brez problema zivijo tako Smrkci kot Gargamel.
Neskoncnost je iluzija, prevara, sanje. Neskoncnost je uporabna samo in zgolj kot opis resitev nekaterih problemov, pa se to samo zato da mi lazje razumemo te problema, na probleme same nima vpliva.
Skratka neskoncnosti ni. Razen v nasih glavah seveda, kjer pa brez problema zivijo tako Smrkci kot Gargamel.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
R33D3M33R ::
To z neskončnostjo sem pač privlekel na dan, ker sem to ravno na ta način videl zapisano v knjigi. Verjetno že obstaja mali milijon tem o neskončnosti v tem oddelku, zato se raje ne bi poglabljal v to.
V današnjem času je glede različnih znanosti tako ali tako vse pomešano tako, da je težko kaj ločevati. Čisto tako malo offtopic me zanima. Kam bi po vašem spadala nanotehnologija?
Čez 1 mesec 2. letnik kemije
.
V današnjem času je glede različnih znanosti tako ali tako vse pomešano tako, da je težko kaj ločevati. Čisto tako malo offtopic me zanima. Kam bi po vašem spadala nanotehnologija?
Bilo bi zanimivo, če vsak napiše stopnjo formalne izobrazbe, da bomo vedeli s kom se pogovarjamo (npr. 8. razred devetletke).
Čez 1 mesec 2. letnik kemije
. Moja domača stran: http://andrej.mernik.eu
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:
Na spletu že od junija 2002 ;)
:(){ :|:& };:
DavidJ ::
Odgovor na vprasanje, ali obstaja znanost, ki ne temelji na fiziki, je odvisen predvsem od tega, kako definiramo znanost in fiziko. Ce se z besedo fizika v tej temi oznacuje ves materialni svet, potem tema res nima veliko smisla. Kajti lasje in skarje so objekti v nasem svetu in tudi sklep, da ostra povrsina nabrusenega dela skarij preseka mehkejse lase, ima osnove v fizikipa kljub temu le redko kdo zahteva, da ga strizejo mojstri fizike.
Zanima me iz katerega podrocja fizike izvira softverski del racunalnistva oz. bolje anglesko receno computer science? Med drugim tudi racunalniska arhitektura po meni znanem nima veliko skupnega s fiziko. Vsebuje pa ogromno matematike. Jasno, izsledki fizike so za delovanje racunalnikov bistvenega pomena. V omenjeni znanosti je pa ne najdem. Vsaj ne v vidnejsi vlogi. Vendar kot pravi Dijkstra: "Racunalniki so za racunalnistvo to, kar so teleskopi za astronomijo."
Zanima me iz katerega podrocja fizike izvira softverski del racunalnistva oz. bolje anglesko receno computer science? Med drugim tudi racunalniska arhitektura po meni znanem nima veliko skupnega s fiziko. Vsebuje pa ogromno matematike. Jasno, izsledki fizike so za delovanje racunalnikov bistvenega pomena. V omenjeni znanosti je pa ne najdem. Vsaj ne v vidnejsi vlogi. Vendar kot pravi Dijkstra: "Racunalniki so za racunalnistvo to, kar so teleskopi za astronomijo."
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
tsh2 ::
"ali obstaja znanost, ki ne temelji na fiziki?"
bah, to je čudno, nejasno vprašanje. lahko si ga razlagamo takole: ali obstaja znanost, ki ne temelji na realnem svetu? odgovor je seveda ne.
boljše vprašanje je, ali obstaja znanost, ki lahko (vsaj teoretično) nadomesti vse znanosti?
mislim, da je taka znanost možna. bo neka mešanica med matematiko in fiziko. bo veliko bolj podobna matematiki kot fiziki.
za logiko lahko sigurno rečemo, da je temelj vsake znanosti. logika pa je del matematike.
bah, to je čudno, nejasno vprašanje. lahko si ga razlagamo takole: ali obstaja znanost, ki ne temelji na realnem svetu? odgovor je seveda ne.
boljše vprašanje je, ali obstaja znanost, ki lahko (vsaj teoretično) nadomesti vse znanosti?
mislim, da je taka znanost možna. bo neka mešanica med matematiko in fiziko. bo veliko bolj podobna matematiki kot fiziki.
za logiko lahko sigurno rečemo, da je temelj vsake znanosti. logika pa je del matematike.
drejc ::
IMHO je realna šansa da se pod layerjem fizike skriva computing (ne computer) science (= matematika). Pa ne tko v širšem pomenu, bolj v smislu izračunljivosti in računanja algoritmov, končnih avtomatov, ker simulacija tega vesolja ni omejena na nam znane substrate, edinole katere pa obravnava fizikam, kemija, etc...
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse
- Archimedes of Syracuse
kekz ::
No, tu se najbrž omejujemo z naravoslovno tehničnimi znanostmi.
Med družboslovnimi v bistvu nobena ne temelji na fiziki. Le kaj bi imela fizika zraven politologije, sociologije, ...
Med družboslovnimi v bistvu nobena ne temelji na fiziki. Le kaj bi imela fizika zraven politologije, sociologije, ...
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | zakaj se avtomatično pomisli ob znanju matematike tudi na znanje fizike?Oddelek: Šola | 3019 (2015) | lebdim |
| » | Udeležba na fizikalni olimpijadi (ipho)Oddelek: Šola | 7251 (6106) | primorcan |
| » | Nastanek sveta/vesolja (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Problemi človeštva | 21128 (14002) | jzgorisek |
| » | Neskončnost (strani: 1 2 3 4 … 7 8 9 10 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 24522 (19066) | Fizikalko |
| » | Fizika na maturi in strojna fakultetaOddelek: Šola | 3702 (3527) | root987 |