o svetovni ekonomiji - tako vseobsežno - variante, zgodovina, komunistične/kapitalistične zablode, skandinavski ekonomski model, državni kapitalizem, you name it...

Dejmo analizirat tale sestavek.

“Fiscal policy is no longer a major tool of stabilization policy in the United States. Over the foreseeable future, stabilization policy will be performed by Federal Reserve monetary policy.”

Torej, fiskalna politika prepušča primat monetarni _sedaj_, kar pa ne pomeni, da je ni. (Celo sam M-Man je omenu, da je za uspešno ekonomsko politiko treba kombinirat zadeve.)Njen ponder se manjša. Zato je demonstrativa Reaganovega proračuna na tem mestu za časom.

> Zakaj državni dolg kljub vsemu raste? Proračunski primanjkljaj se je začel z letom, ko je Clinton odšel s položaja.

Na to vprašanje ne morem dat enoznačnega odgovora, ker ne poznam strukture proračuna ZDA in njene porabe. Zdi se mi pa logično, da je nastala luknja v budgetu, ker 11. septembra niso mogli kar predvidet. Potem je prišel še Irak. Dva nenačrtovana projekta, ki rabita denar. Če sta omenjeni zadevi povečali državno porabo nad načrtovano, to še ne dokazuje, da se tehtnica politike nagiba v smer fiskalne.

Psihološki faktor kot vedno zanemarjen. Da se vključim v debato. Z enim samim stavkom (ali pa dvema, tremi...).

Mlaka, kjer ni ščuke se vedno zakali... In ostane taka, dokler eden not ne vrže ščuke, ali pa mutira krap... To je že Andrej Šifrer ugotavljal... Ko je bil še mulo...

Hočem povedat, da tudi svetovna ekonomija ni taka huda znanost kot se tu nekateri grejo...

Lahko je enostavna...

Lahko je še hudo hudo hujša. Ni tu samo kupim - prodam.

Če v percepcijo vzetamemo samo večino z 100 IQ, lokalnimimi etnološkimi posebnostmi, prehranjevalnimi navadami, gastrološkimi težavami, tečnimi ženami, zapore lokalnega kolovoza...

Argentina. Hočem detajle. Sem slišal toliko različic... Da o ekonomiji nimam dobrega mnenja...

Zakaj se ne proučuje politik s tvojim grafom?

Seveda se proučuje z "mojim" neoklasičnim grafom. Ravno zato, ker moj graf velja pa je tudi Samuelson priznal, da se fiskalni ukrepi ne splačajo.

Jaz sem razložil rast gospodarstva ZDA s svojo teorijo ti pa ne poveš nič pametnega.

Jaz sem samo razložil zakaj tvoja teorija ne drži. Teorijo rasti v neoklasični teoriji si lahko vsak prebere, ampak to ni bla tema debate.

Leta 1981 je kongres sprejel proračunski paket predsednika Reagana.

Ajaj.. zdaj si pa še reaganomiko potegnil v debato.. Sicer nima dosti veze ampak - uspeh lahko pripišeš več faktorjem: da je bilo pod Carterjem gospodarstvo v krizi, pocenitvi nafte, znižanju davkov.. še zmeraj pa je uspešnost reaganomike precej sporna med ekonomisti.. ampak spet je to čisto druga debata.

Še vedno misliš, da ZDA ne uporabljajo fiskalne politike?

Ha? Katera država pa ne uporablja fiskalne politike? Jaz pravim, da se uporaba ekspanzivne fiskalne politike za doseganje višjega BDPja ne izplača. Ampak, kot sem že rekel, tudi če vzamemo, da bi se izplačala, nisi še nikjer dokazal, da je multiplikator vojaških izdatkov večji od ostalih državnih izdatkov. In tudi, če bi se izkazalo, da je multiplikator vojaških izdatkov večji od ostalih (ampak ni) se stvar še vedno ne splača ker zmečeš denar za dobrine, ki ne prinašajo koristi, medtem ko recimo ceste prinašajo koristi. No in zato ne boš našel nobenega ekonomista, ki bi zagovarjal vojno zaradi ekonomskih razlogov.

Komentiraj zakaj se potem rast BDP v primeru vojaškega posega poveča? Zakaj je vedno ob povečani porabi sledila ekspanzija. Glede na TVOJ neoklasičen graf je to napaka.
Dolgoročni učinki so negativni in prav to omenjam, da se za ZDA ne bo izplačalo stalno popravljanje ciklov z vojaško porabo.

Zakaj vojska sem ti pa že pisal in ti ne bom ponavljal. Si kar poišči. Dejstvo je da je multiplikator državnih izdatkov večji kot osebne potrošnje in da vojaška poraba zato, ker je struktura gospodarstva ZDA pač taka, da se s tem podpre večji obseg gospodarstva. Ker gre za izvozno usmerjena podjetja (Boing itd.), ki proizvajajo tudi civilna sredstva gre tudi za posredne subvencije tem podjetjem. Gradbeništvo ni izvozno usmerjena dejavnost in po zgraditvi določene infrastrukture je stvar končana. Bi pa gradnja elektrarn prinesla bistveno manjši prirast BDPja kot vojaški poseg.

Reagana navajam zato, ker so ukrepi Busheve administracije enaki.

O Argentini nimam točnih informacij, vem pa, da je prišlo do hiperinflacije, brezposelnosti, devalvacije domače valute itd. zaradi napačnih ukrepov politike, ki jo je napačno usmerjale tudi mednarodne finančne institucije. To je pa tudi vse zato ni potrebno odpirati nove teme.

Aja lahko pa attackiko pogoogla pa ti poišče kaj več.

Vem kako deluje multiplikator. Ni nujno, da ima vojaška poraba večji multiplikator kot drugi vladni izdatki. Vendar je tu tudi pomembno, kakšni so ostali učinki porabe. Če država porabi sredstva za npr. gradbeništvo je povsem nekaj drugega kot za vojsko. Naštej panoge, ki posredno sodelujejo pri gradbeništvu. Nikjer ni nobenih podjetij, ki bi zaradi denarja, ki ga dobijo v državnih projektih kasneje uspela. Če pa pogledamo vojaško industrijo pa je tu neomejeno možnosti, da podjetje zaradi sredstev, ki so ga dobila za sodelovanje v razvoju vojaške opreme, preživi in se v prihodnosti razvija. Ne gre pa le za denar, pač pa je pomembno tudi znanje, ki ga zaposleni dobijo v sklopu vojaške proizvodnje in ga lahko s pridom izkoristijo v proizvodnji civilnih izdelkov.

Še vedno nisi razložil zakaj je potem v obdobjih vojne ekspanzija. S svoji grafom razloži obdobje Reagana. Natančno razloži, ker me res zanima.

Glede Argentine sem jaz tole razlago slišal.
Se zbere par tujih podjetij in si iz centralne banke (v manjših kosih) sposodi več kot imajo notri denarja (pod pretvezo investicij).
Denar takoj zamenjajo v tujo valuto (dolar). Kar centralna banka ne more biti brez denarja morajo natisniti novega. Temu seveda sledi padec vrednosti domače valute in rast vrednosti tuje.
Tisti, ki si je sposodil mastno zasluži ker mu je po menjavi treba vrniti manj. V državi pa se pojavi hiperinflacija, padec standarda, povečanje zunanjega dolga (ker je v dolarjih)...
To naj bi se lahko načeloma zgodilo vsaki manjši kapitalistični državi, kjer imajo še malo nesposobno vodstvo.
Tudi na Češkem naj bi se zgodilo nekaj podobnega, temu pa naj bi sledil pokup industrije (Škode recimo).
A je kej resnice v tem?

Še vedno nisi razložil zakaj je potem v obdobjih vojne ekspanzija.

Ker države na veliko trošijo vse svoje vire. Seveda se vse to plača in prebivalstvo živi slabše kot prej.

S svoji grafom razloži obdobje Reagana.

Ah, če bi se hotel problema lotit resno, bi moral narest precej hudo analizo.. en grafek ti ne more dost povedat o stanju. Reagan je uporabljal recimo razne supply side ukrepe, ki so potisnili krivuljo as v desno in s tem povečali BDP.. potem je bilo pa še kup drugih ukrepov.. ne moreš premike spremeljivk pripisat samo enemu dejavniku. Zato pa je reaganomika tako sporna tema med ekonomisti.

Ker države na veliko trošijo vse svoje vire.

Ja in kako se potem, to kaže na tvojem grafu. Ti kar razloži. Gre res za velike izdatke, vendar kako to, da se na tvoje grafu to ne vidi? Iz tvoje teorije sklepam, da imajo v ZDA visoko inflacijo. Dejansko nihanja so, vendar le na račun povečanja zaposlenosti.. Ko se to zgodi, se na mojem grafu pomaknemo po AS navzgor in prestopimo vertikalno krivuljo potencialnega BDP, ravnovesje med zaposlenostjo in inflacijo se podre in posledice so jasne – porast inflacije.

Seveda se vse to plača in prebivalstvo živi slabše kot prej.

Lahko dodam še en graf, da razmerje med BDP in dolgovi narašča, kar je glede na to, da so deficiti stalni pojav, logično. Kolikor vem pa Američani ne živijo sedaj nič slabše in slabo niso živeli niti v času Clintona, katerega glavna naloga je bila zmanjšanje dolga. To pa mu je tudi uspelo. V tem primeru tvoja teorija ponovno ne drži.

Prebivalci ZDA živijo stalno bolje in vojaška poraba, dejansko spodbuja gospodarsko rast, se jim pa znajo dolgovi v prihodnosti maščevati. Trenutno me še vedno nisi prepričal v nasprotno.

Ah, če bi se hotel problema lotit resno, bi moral narest precej hudo analizo.. en grafek ti ne more dost povedat o stanju.

Seveda ti ne morejo. Ker ti upoštevaš le en grafek, katerega delovanja nam niti ne prikažeš. In v obdobju Reagana ni šlo za cel kup ukrepov temveč v grobem le za prestrukturiranje davkov, ki naj bi spodbudili gospodarstvo k dodatnim investicijam itd. Kolikor je znano, je bilo delovanje ekonomije ponudbene strani izredno neučinkovito, kar sem ti tudi namignil. Torej krivulja AS ni šla nikamor kar pričajo tudi naslednji dogodki: »Temeljni cilj ponudbene politike je bilo povečanje stopnje rasti potencialnega outputa. Ocenjujejo, da so povprečne stopnje padle s 3,6% letno v obdobju 1960 – 1970 na 3,1% v obdobju 1970 – 1980 in še dalje na 2,3% letno v obdobju 1980 – 1996.«

Mislim, da zagovarjanje v smislu prezakompliciranosti problema načeloma ni najboljši izgovor.

Naj vendar še kdo pove kateri argumenti so ga bolj prepričali. Niti ni nujno, da navedete zakaj. Ker me res zanima, kdo od predvsem naju (attackika in mene) potrebuje dodatno spodbudo za dokaz svojih argumentov.

Mene najbolj skrbi, da ima eden od njiju prav.

Noben scenarij prihodnosti mi ni vsec.

Tomas tudi tehnologija se vidi. Ta namreč premika krivuljo potencialnega v desno, kar pomeni, da se potencialni BDP poveča, skupaj z njim pa se premakne tudi krivulja AS. To je povsem logično, saj so zaradi določenih tehnologij podjetja sposobna proizvajati več tudi ob nižjih cenah.

Imam določeno teorijo povezano s tehnologijo, vendar rad prej zaključil debato o ZDA in rasti.

Atta sicer nekoliko bolj, vendar noben popolnoma, ker ekonomska perspektiva (še vedno) premalo vidi tehnologijo, ki je pa odločilna

Jasno, tehnologija bo hitreje zmanjševala delovna mesta, kot bo mogoče prestrukturiranje. Sploh pa kam prestrukturirati ljudi, če bodo tudi tista mesta že čez mesec ali dva povsem rutinirana avtomatska zadeva, kjer ne bo treba ljudi?

Teoretično možnih delovnih mest je zelo končno. Tehnologija jih pa vedno več in vedno hitreje obvlada sama. Brez človekove pomoči.

Nakonc bo 90+% na sociali. Ne bo jim problem plačat 2x več za ne delo, kot sedaj za delo. Produkcija dobrin bo enormna. To v primeru, da bi imeli very very slow take off.

Šlo je povsem lepo za učinke obrambnih izdatkov, ki so se kazali v rasti BDP zaradi premikov AD in za nikakršen premik AS.

Jah, lahko govoriš kar ti paše. Dokazov nisem videl nobenih.

omeniti pa velja tudi vojno v Vietnamu in s tem povezano delovanje nad potencialnim BDP (na tvoji krivulji ni viden). Kdo je potem plačal za to proračunsko politiko in za ta primanjkljaj?

Sušjan pri politični ekonomiji rad pove, da je bila Vietnamska vojna financirana vsaj delno iz žepov vseh sodelujočih v Bretton woodskem sporazumu. Keynesiansko politiko so američani plačali s stagflacijo v 70 letih, ki jo keynesianci niso znali nikakor obrazložiti.

Če bi kot laik bral tvoje izjave, se ne bi naučil čisto nič.

Če bi bral tvoje izjave bi pa prišel do zaključkov, ki jih delajo ekonomski laiki -> vojna = dobra

Še vedno nisi podal nobenega primera in ga podprl s svojo teorijo. Opiraš se le na neke izjave - na tiste, ki so ti všeč. Podaj že primer in se ne izgovarjaj na prezakompliciranost.

O lepo te prosim. Sedaj se boš pa še na načelo ceteris paribus izgovarjal. Lepo mi razloži s svojim neoklasičnim grafom, zakaj je rast v času vojne tako očitna in se ne izogibaj.

Nekaj dni nazaj sem bil obtožen, da obračam ploščo, ko sem omenjal IS-LM, ti pa prideš ven s ceteris paribus, ki je glavna predpostavka mikroekonomije in opazovanja ekonomskih modelov, kot so popolna konkurenca itd. Dejansko se, da v makroekonomskih analizah, če jih seveda poznaš in znaš z njimi operirati da obdelati skoraj vse malenkosti.

Najprej bi rad povedal, da navajam avtorje le toliko, da omenim primere na podlagi katerih so bile speljane posamezne ekonomske politike, nikakor pa ne navajam njihovih mnenj. Če pogledaš moje Copy&Paste, gre za zgodovinska dejstva in statistiko.

Mrkaić pa zato, ker ima vsako kritiziranje neke meje. Je pozitivno, vendar se od vsakega takega kritika pričakuje, da ko mu ponudijo položaj v vladi (če se ne motim so mu ga) oz. ima možnost z njo sodelovati, da to stori. Brati knjige in iz njih pobirati razne kritike, ki jih lahko apliciramo na Slovenijo, zame ni umetnost in niti ne znanje. Slišal sem, da je kritiziral učenje v slovenskem šolstvu. Vzdržal se bom vakega komentarja o kakovosti njegovega učenju. Dovolj pove že samo dejstvo, da sedaj uči v Kranju prej pa je poučeval makroekonomijo na EF. Sicer bo sedaj sigurno kakšen komentar, da so ga odstranili iz političnih razlogov, vendar o tem nima smisla razpravlati.

Če nekdo svojih sklepov ne zna podkrepiti s teorijo, jih je lahko izrekel sam Samuelson, pa ne pomenijo nič. Z mojega vidika raje upoštevam svojo teorijo, kot pa da bi povzel mnenje nekoga drugega in ga stalno ponavljal, obenem pa ne razumel. Ko me bo nekdo prepričal, da se motim, bom pač priznal napako, poiskal kje sem jo storil in vedel za drugič. Nisem pa ovca, ki sledi vsaki izjavi.

Dovolj pove že samo dejstvo, da sedaj uči v Kranju prej pa je poučeval makroekonomijo na EF.

Prej je bil Mrkaič pa na Duke (precej precej boljša univerza kot Ljubljanska).
Po strokovnih člankih je pa itak pred veliko večino prfoksov na EF.

Sušjan pri politični ekonomiji rad pove, da je bila Vietnamska vojna financirana vsaj delno iz žepov vseh sodelujočih v Bretton woodskem sporazumu. Keynesiansko politiko so američani plačali s stagflacijo v 70 letih, ki jo keynesianci niso znali nikakor obrazložiti.

Še za nazaj nekaj besed:
Najprej povej kdo se je boril poleg ZDA in iz tega bo možno razbrati, kdo je opremljal to vojsko. Katera podjetja so dobila naročila. Prav o tem sem govoril nekaj objav nazaj. O zavezništvu in nakupih orožja itd... Ali res ljudje verjamete, da so standardi v NATOu samo zaradi kompatibilnosti. Suhoj 27 je trenutno daleč najbolši lovec na svetu. Katera letala pa kupujejo zahodne države?

Poglej si najprej, kaj se je dogajalo v sedemdesetih in zakaj je prišlo do stagflacije. Nič ni nepojasnjenega. Vse je jasno. To je eden lepših šolskih primerov. Ko pa ga boš razložil bo pa tudi Zalivska vojna jasna - vzroki zanjo.

Multiplikator je manjši kot pri državnih projektih, ki se jih izvaja doma. Pri sodelovanju s tujimi podjetji se multiplikator zmanjša.

Ali imaš mogoče natančno izračunan multiplikator? O tem sem že pisal zakaj ima kljub vsemu vojaška poraba poztivne lastnosti Dobiček vseh podjetij, ki sodelujejo z vojsko se poveča, nabirajo znanje in novo tehnologijo kasneje lahko uporabijo samo s to porabo teoretično država lahko spodbudi premak krivulje AS.
Ali lahko omeniš eno podjetje, ki sodeluje pri razvoju orožja in izdelavi le-tega in ni iz ZDA. Tu pa ne gre samo za izdelavo pač pa za milijarde, ki grejo razvoj nevidnih letal ipd. Ne samo, da ni tujih podjetij, tudi tujcev ni blizu.

3) Prebivalstvo nima skoraj nobene koristi od tako zapravljenega BDPja. Dobijo pa za vrat dolgove.

Spodbuja se industrijo, predvsem jeklarsko, ki bi zaradi poceni kitajskega jekla morala odpuščati. V primeru, da gre za vojne na Bližnjem vzhodu imajo v prihodnosti tudi poceni nafto. Zakaj misliš, da bo v roku pol leta cena nafte padla?

4) Negotovost, ki jo povzroči vojna vedno škoduje gospodarstvu.

Če gledamo na psihološke učinke, vojaški uspehi povečujejo motivacijo in s tem produktivnost. V resnici največ negotovosi prinaša terorizem, sama vojna pa niti ne.

Tako kot vedno - boljše izkoriščeni viri, izboljšana tehnologija itd.

To drži, ampak država je na noben način ne more premakniti. Vse kar so dosegli v ekonomiji ponudbene strani je bil premik AD s proračunsko porabo. To je pa tudi vse.

Kaj ko bi nam naredil uslugo in enkrat ti poizkušal kaj razložit. Jaz se tukaj počutim kot kak prfoks, ki mora razlagat radovednim študentom.

Ne vem kdo se je več trudil razlagati ekonomsko teorijo laikom. Ti ali jaz. Jaz ne prepričujem na načine kot so: Samuelson je rekel..., Mrkaić je izjavil...

Poglej si najprej, kaj se je dogajalo v sedemdesetih in zakaj je prišlo do stagflacije. Nič ni nepojasnjenega. Vse je jasno. To je eden lepših šolskih primerov. Ko pa ga boš razložil bo pa tudi Zalivska vojna jasna - vzroki zanjo. Pogooglaj če ne veš iz glave.

Recimo pri iraški vojni se veliki zneski namenjajo tujim firmam za varovanje, dobave itd.
Ja seveda. Vidim, da se spoznaš. Največ denarja gre za vojaški razvoj, vendar orožja ne bo nihče kupil, če ne bo učinkovito.

Irak je majhen igralec na svetovnem trgu.
To je res, ampak to je bilo samo zaradi tega, ker so imeli strogo določene omejitve črpanja. Drugače naj bi bilo področje med prvimi petimi glede na naftni potencial.

Recesija v sedemdesetih ni posledica pretekle keynesianske politike, pač pa cen nafte. Prišlo je do ponudbenega šoka in povsem je lepo pojasnjeno. Nič ni neznanega. Na podlagi tega lahko izpeljemo tudi recesijo v času Zalivske vojne, ki je bila tudi posledica visokih cen nafte. Vzroki zanjo pa so bili psihološki učinek ob iraškem uničevanju črpališč. V primeru, da Zalivske vojne ne bi bilo bi prišlo do ponudbenega šoka in z njim povezane stagflacije.

Ceno na trgu z nafto določa OPEC. Z napadom na Irak so ZDA tako (poleg Kuvajta in Saudske Arabije ter še nekaterih proameriško usmerjenih držav) dodatno okrepile vpliv znotraj naftnega kartela. Drugi vzrok sem pa enkrat že omenil - koncesije za črpanje nafte so bile podpisane z Rusi.

> Nihče si ne želi pokvariti kariero in si onemogočiti predavanja v ZDA.

Če bi bilo kaj na tem, bi Čimpskega zjagali že davno z MITa. Ampak to ne gre tko, ZDA niso SFRJ ali SZ. Niso.

Eno navidez offtopic vprasanje:

Kaj je primarna funkcija vojne (v ekonomski teoriji)?

Verjetno demokracija ne napade drzave zato ker ima suficit in se ji zdi skoda, da se denar kar nabira v rezervah, ali pac?

Kako lahko pojasnite Vietnamsko, Zalivsko in Irasko vojno, ce je vsaka od njih imela le negativne posledice za gospodarstvo ZDA? A to pomeni da so na celu ZDA se vedno kratkovidni norci, ki ne poslusajo svojih najbolj izkusenih in izobrazenih ljudi?

Ali dejansko verjamete, da se je Vietnam napadlo zato, da se osvobodi ljudi? Da se je osvobodilo Kuvajt zato ker "je grdo ce Irak zasede Kuvajt"? Da je okupacija Iraka izvedena zato ker bi Irak predstavljal kaksno resno nevarnost regiji, ali pa ker je diktator bil tak kot vecina slabih diktatorjev do zdaj?

Rad bi slisal ekonomsko razlago, lahko je tudi politicno ekonomska, ampak naj bo podkrepljena s kaksnim pametnim razlogom ki govori v prid tem vojnam (ker so se nedvomno zgodile). Ekonomskih, politicnih in humanitarnih razlogov proti vojni sam poznam dovolj, tako da le-te lahko izpustite.

Še enkrat ti povem, da je bila recesija v sedemdesetih letih posledica rasti cen nafte in s tem povezane rasti stroškov. Je lep šolski primer, ki ga lahko najdeš v vseh učbenikih. Tako, da ne mi sedaj tukaj z nekimi vplivi keynesianske politike.

Iraško-Iranska vojna je trajala od leta 1980 do 88. Posledica tega je tudi njihova majhna vloga pri črpanju nafte, saj so bili v vojni. Čez 3 leta se je začela Zalivska vojan tore Irak dejansko ni imel časa, da bi podelil koncesije za črpanje nafte in začel z obsežnim črpanjem.

V tej vojni ni bilo nobene nevarnosti sesutja naftnih polj. Poglej si kje so ZDA najprej posredovale in katera mesta so bila najprej zaščitena - naftan polja.

Višja cena ni zaradi negotovosti. Kakšne negotovosti. Višje cene so samo zaradi OPECa in seveda tega, da Iraške zmogljivosti, še niso povsem uporabljene. Glavni pri ceni je vedno OPEC.

Tudi to ni res. OPEC zadnje čase itak pumpa s skoraj polno zmogljivostjo.

Ja seveda ja. OPEC nikoli ne črpa s polno zmogljivostjo.

Če še ne veš so bila naftana črpališča takoj zasedena in zaščitena z lovci in helikopterji. Nobene nevarnosti ni bilo tudi zaradi tega, ker je Hussein še vedno verjel v moč OZN.

Ja seveda ja. OPEC nikoli ne črpa s polno zmogljivostjo.

Sem čisto prav napisal. Rezervnih zmogljivosti imajo izredno malo, bistveno manj kot recimo v 80 letih. Proizvodnje sploh ne morejo več dost povečat. Sej tud drugač je OPEC deloval samo zaradi Savdske arabije, ki je bila pripravljena gledat kako vsi ostali goljufajo in je edina imela resne presežne zmogljivosti.