o svetovni ekonomiji - tako vseobsežno - variante, zgodovina, komunistične/kapitalistične zablode, skandinavski ekonomski model, državni kapitalizem, you name it...

Nonsense. Iz rastočih obrestnih mer vidiš predvsem učinek restriktivne monetarne politike, ki ga ne moreš ločit od ostalih učinkov brez dodatnih podatkov.

Ja dodaš še gibanje delža investicij v BDP. Poleg tega dobro veš kdaj so ZDA vodile restriktivno denarno politiko.

?? Je to šala?
Če je to šala povej zakaj bi bila to šala.

Ah, te malo panika grabi, ko smo ti že tolikokrat dokazali da nimaš prav?

Kje si dokazal, da nimam prav. Rzloži zakaj naj ne bi imel prav. Sam veš, da fiskalna poltika dviga rast BDP. Dolgoročno pa ni vidnih negativnih učinkov, ki bi se kazali v inflaciji. ZDA v obdobju 81 do 97 niso vodile restriktivne politike, ki bi zavirala inflacijo? Torej, kje je tvoj rezultat.

In prej si govoril o tem, da sem priznal nižjo rast zaradi fiskalne politike. Ja jasno, da je šlo za nižje rasti kot bi bile občasno možne, vendar je to v določeni meri pozitivni učinek, saj je šlo tudi za sekanje cikličnih vrhov.

Zakaj imajo ZDA trenutno kar spodobno rast BDP, kljub nizki brezposelnosti, nizkim obrestnim meram in za več kot 60% letnega BDP preteklih dolgov.

Več razlogov:
1) Boljšanje tehnologije -> večanje produktivnosti
2) rekordno nizke obrestne mere vzpodbujajo investicije
3) ekspanzivna fiskalna politika je rahlo napihnila BDP -> zaradi rastoče inflacije bo treba povišati obrestne mere (plačilo za napihovanje bo nižja rast in crowding out privatnih investicij)
4) Pobiranje od prejšnje nižje rasti (2001)

Kot vedno - prav nič takega, kar teorija ne napoveduje.

Zgoraj sem nekoliko zakompliciral. Stvar je nekako taka:

Bush starejši: vodil je izrazito ekspanzivno proračunsko politiko (rast dolga) in relativno restriktivno monetarno politiko. Do padca rasti BDP je prišlo zaradi zvišanja cen nafte in višanja obrestnih mer.
Clinton: je vodil restriktivno proračunsko politiko (ustvarjal je suficit) in ekspanzivno denarno politiko. Kot si napisal sam so beležili nižjo rast skoraj vse obdobje, še posebej pa v letu 2001. Zanimivo, da je ravno takrat cena nafte ponovno zrasla.
Bush mlajši: vodi ekspanzivno fiskalno politiko ob relativno nizkih obrestnih merah. Rast BDP se je ponovno povečala, primanjkljaj narašča, zadolženost presega 60% letnega BDP. Kdaj pridejo težave? Ko se cena nafte dviga. In glej v ZDA se ponovno obeta restriktivna monetarna politika.

Do težav z inflacijo bi moralo priti pri obeh Bushih že bistveno prej, vendar kot sem že nekajkrat omenil do tega ne pride, ker AS ni povsem neelastična in rast plač v ZDA zaostaja za rastjo produktivnosti. Prav zato ZDA relativno lahko spodbujajo gospodarstvo s proračunsko politiko, kar jih pa spravi v težave, pa je nafta.

Samo še nekaj podatkov: zaposlenost se je v letu 2003 povečala (to ne kaže na zmanjševanje investicij), inflacija je ves čas po letu 2001 nizka; cena bencina je v letu 2003 začela naraščati in se zvišala za 16%, višanju cen pa še ni videti konca.

Mislim, da inflacijski pritiski pri treh različnih kombinacijah in vedno ob istem dogodku niso zgolj naključje. Neoklasična teorija ne nudi zadostnih orodij za opazovanje realnih pojavov in glede na to, da si citiral Sušjana to dobro veš.

Kar se kaže sedaj, je pa premik krivulje kratkoročne AS navzgor.

Da se ZDA izrazito oklepajo proračunske politike kaže tudi odziv Busha na padanje rasti BDP. Takoj, ko je prišel na položaj, je začel izvajati ekspanzivno proračunsko politiko, medtem ko je restriktivna fiskalna politika v času Clintona znižala rast, ki jo niso mogle nadomestiti niti nizke obrestne mere oz. povečan delež investicij.. Moč je povsem vidna.

V zvezi z nafto in bencinom lahko dodam če en zanimiv dogodek, ki ga je opisal prijatelj, ki je bil skoraj leto dni v ZDA. Američani so izredno občutljivi na ceno bencina. Tako so npr. pripravljeni čakati več kot 15 min v vrsti samo zaradi 2 centa nižje cene galone bencina kot pa jo ima sosednja črpalka, kjer pa se večina niti ustavi ne. Obljuba predsedniškega kandidata, da bodo v njegovem mandatu cene bencina, tako izredno veliko pomeni.

Kot sem že omenil, se bodo obrestne mere v prihodnosti dvigale, zato je usoda delnic mnogih v zadnjih letih uspešnih podjetij, ki so najemala poceni posojila oz. kredite, že znana. Prav zaradi tega mnenja, ki so bila izražena v smeri precenjenosti ameriških vrednostnih papirjev, niti niso tako napačna.