Charles Ofria in sodelavci na Michigan State University gojijo tako imenovane avidiane, ki živijo v računalniku. Gre za digitalne mikrobe, ki se izvajajo v računalniškem okolju in tekmujejo za hrano, ki je v njihovem primeru procesorski čas. Njihov dedni zapis je računalniška koda, ki pa se ob razmnoževanju lahko nekoliko spremeni - avidiani mutirajo. Sprva so bili podvrženi enostavnim nalogam. Avtorji so jih vrgli v prvo celico, kjer je bilo malo hrane, pred njimi pa so ležale celice z več procesorskega časa. Sčasoma, to je po več sto generacijah, so avidiani razvili ukaz za premik naprej v celico z več hranili. Naslednji sev avidianov je živel v okolju, kjer je v vsaki celici pisalo navodilo, kam se napotiti po več hrane. Ponekod je bil zapis enoznačen - Pojdi naprej - drugod je pisalo Ponovi zadnji ukaz. Izkazalo se je, da so se avidiani naučili pravilno izvesti tudi ta ukaz, kar pomeni, da so razvili kratkoročni spomin.
Laura Grabowski, začetnica projekta na MSU in sedaj predavateljica na University of Texas-Pan American, pojasnjuje, da je ta princip vzgoje inteligence drugačen od običajnih. Navadno so poizkušali v računalniki simulirati visoko razvita, inteligentna bitja ali vsaj njihove možgane, tu pa začenjajo kakor narava pred milijardami let - povsem na dnu.
Jeff Clune z MSU je svojega projekta lotil nekoliko drugače. Želi ustvariti možgane za premikanje robotov, zato je oblikoval sistem HyperNEAT, ki uporablja principe razvojne biologije. Kakor v naravi položaj zarodne celice v embriu določi njeno funkcijo, tudi v HyperNEAT-u koordinate umetnega nevrona definirajo njegovo nalogo. Na ta način želi Clune ustvariti zapletene možgane iz majhnega števila relativno preprostih ukazov. To je drugače od tradicionalnih nevronskih mrež, kjer vsaka celica v omrežju izvaja samo en in sebi lasten ukaz. Svoje rezultate je predstavil na Genetic and Evolutionary Computation Conference v Portlandu v Oregonu pretekli mesec. Izkazalo se je, da so tako razviti možgani bolj simetrični in učinkovitejših od klasičnih nevronskih mrež.
Kevin Warwick, the man who embedded an electrode array into his forearm to control a robotic hand, has also demonstrated that rat neurons can be adapted in vitro (in a dish) to interface with a circuit board and control a small robot car. Over time, these embedded neural controllers test and learn the operations of the vehicle until they begin to pilot themselves in insect-like fashion around the environment.
Članek, ki ga mora prebrati vsak, če ga le malo fascinirajo možgani in njihovo raziskovanje.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Ne kažem prste na nobenega, ampak kakšenkrat mi gre prav na kurac ko omenjajo "biološko", ker deluje kot, da je to nekaj magičnega. To so prav tako roboti, kaj pa je biološkega na membrani celice? Jz vidim lipide in razne druge elemente in spojine. Ogljik daje pridevnik "organsko"...a ogljik je postal kar je zato ker je tako vsestranski in tvori mnogo spojin na preprost način. Silicij ima tudi podobne lastnosti.
Vkomot je to lahko unfriendly - ampak tudi najbolj "zlobna" koda na taki stopnji ne predstavlja nobene grožnje.
Če pa pride do stopnje ko "lahko" zevoluira v malevolenten, samoprilagajajoč se virus, pa zahtevamo zaščite.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Moj post ni bil mišljen v negativnem tonu. Včasih sem se tudi sam "igral" z genetskim programiranjem. Osebno se mi zdi zadeva zelo močna, težava je (spet) v prepočasnem CPU-ju, ki porabi kar nekaj časa da "stestira" in oceni vse geneirane programe v populaciji, da lahko nadaljuje z digitalno evolucijo :)
Če se ne motim deluje tudi Thomasov Critical na podoben način.
Sveti gral mnogo raziskovalcev je umetno življenje ali umetna inteligenca, ki bi se sčasoma razvila v superinteligenco in bi znala odgovoriti na vsa vprašanja.
Ah, daj no daj. To so sicer že bolj metafizična vprašanja, ampak glavna komponenta, ki manjka v vseh teh algoritmih je volja, želja, hrepenenje in namen. Tega se ne da sprogramirati. To je duša. Ta nam omogoča, da presegamo sami sebe in da nelinearno rastemo na druge ravni.
Človek ni um. Človek lahko zre v svet tudi brez uma. Bog je duša in duša lahko spozna dušo - um pa ne more spoznati duše.
AI in ljubezen? AI in samožrtvovanje?
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Hipoteza o duši in Bogu je nepotrebna in škodljiva. Metafizika je tudi odvišna rabota, prelivanje votlega v prazno in nazaj.
AI bomo imeli. Evolucijsko, uploadsko, RPOP ali kaj drugega, sploh ni tako bistveno. Trenutno najbolje kaže evolucijski, kar pridigamo in delamo že kar en lep čas.
če gledaš DSSje vidiš , da mora ali poizkuša izbrati optimum prek nekih "naračunanih" uteži. in ne zgolj glede na teoretične modele, tko da gre za neke sorte intuicizem.
Ah, daj no daj. To so sicer že bolj metafizična vprašanja, ampak glavna komponenta, ki manjka v vseh teh algoritmih je volja, želja, hrepenenje in namen. Tega se ne da sprogramirati. To je duša. Ta nam omogoča, da presegamo sami sebe in da nelinearno rastemo na druge ravni.
Človek ni um. Človek lahko zre v svet tudi brez uma. Bog je duša in duša lahko spozna dušo - um pa ne more spoznati duše.
AI in ljubezen? AI in samožrtvovanje?
Pri umetni inteligenci iščeš očitno napačne stvari. AI ni filmski AI, ki bo vsajen v robota želel in hrepenel po t.i. višjih ciljih. Threshold je mnogo niže. Pravzaprav je le še vprašanje časa, kdaj nas doleti poplava, v pozitivnem smislu, seveda. Prehod bo/je seveda neopazen.
Bog ima tule presneto malo. Tako, kot pri večini drugih, zaresnih zadev, pač...
Nekaj vsekakor drži. Niso vsi skeptiki ravno 'tumpasti' Ne bom se tule trudil preveč, ker niti nima nekega smisla:), ampak tako vzklik v odmev goram, naj dodam, da je AI v svojih začetkih, do praktično skoraj 'danes', bil v fazi čiste ideje in utopije. Kot so bili balonarji in topničarji leta 1850 z željo poleteti v vesolje:)
'Danes' recimo v igricah videvamo, kar smo mali 'kujoni' ob Commodorju 64 samo sanjali in obenem na glas trdili, da pride čez 7 let Trajalo je 20, niso vse reči narejene po osebnih željah, a so reči, ki so boljše, kot smo jih upali sanjati!
AI je danes začel prehajati iz utopične ideje in 'science fiction'-a, ter špekulacij filozofov, v 'real-life'. Moderna informacijska industrija, si visoke dodane vrednosti, ne more niti približno več ustvarjati brez 'narrow' AI-ja. Pomeni, smo po kmečko na tem, da AI razvijamo, ali ga kupujemo, ali pa tonemo v svet socializmov in fašizmov nazaj, v zaenkrat še širna polja človeške nerealizirane bolane dominacije:) Tepsti soseda z virtualnim demokratičnim in pravnim bičem, preko 'uberkafkijasnko' inertne in močne birokracije, je splošna praksa in jo imajo tudi zelo razviti sosedi! Zdi se nepremagljiva kot vampir. VENDAR! Kar je pomembna razlika med uspešnimi in 'failed' je, da nekateri so AI, njegovo ceno in veljavo sprejeli, jo večajo, in pospešeno razvijajo. VEDO, nekje v koreninah, da brez tega ne gre, da je to tisto pravo in če ga je treba namesto z AI , reč poimenovati 'samoračunalni rechner' ali s katerokoli drugo od miljardo simpatičnih variant, ni problema! Ko pa je enkrat AI, njegova vse splošnejša uporaba, poleg virtalne gajžle, vse pomembnejše orodje napredka in splošnega dobrega počutja, je pa že tudi jasno, da poti nazaj praktično brez nekih velikih katastrof ni. Že res, da so tudi te na obzorju, a lej šmenta, ravno te NIKOLI praktično niso resen protiargument za ravoj AI-ja, AGI-ja in na koncu tudi kompletne virtualne realnosti, brez bazičnega pomanjkanja dobrin, ekonomije, in neprijetnosti okoli tega! To ni preveč všeč in se otepajo, tako resni profesionalni 'revolucionarji', kot tudi nekateri razgledani znanstveniki, katerim se potihem potem zastavi vprašanje, ali se niso nemara zastonj 'driblali' desetletja, pojutrišnjem bodo pa za dom upokojencev in ne za slavnostne govore s ploskanjem in razlaganjem nekih že okostenelih doktrin Pojavi se seveda še bolj boleče vprašanje nekaterih kapitalistov, ali v prihajajoči verziji NE-marxovega komunizma ** ni nenadoma vse njihovo šmuglanje, pritiskanje in napor postalo ničvredno? **//marx je stara zgrešena gajžla, ki sanja o pravičnem sistemu v svetu pomanjkanja, po potrebi, oziroma predvsem s pomočjo revolucionarnega nasilja. Kot se je pokazalo, rahlo do pretežno, strel s kanonom v luno//
->JA! Kot vidim marsikdo sprejme tehnične verzije utopij, nekateri jih celo pridigajo, na sociološke, pa sploh še nismo resno prešli, kot da AI ne bo obstajal še 200let. No narobe. Obstaja že danes, razvija se hitro, morda počasneje, kot je videl Kurzweill, a tudi on ni videl vsega IN... //ponavljam že stotič, pa se ne prime:)//, 50 let v sociološkem pomenu, je en dan. Pomeni jutri praktično, nas čaka nov svet, na katerega nismo še zdaleč pripravljeni. In ja, ko bo vedno bolj kazalo, da ta novi dan pride, bo tudi vedno večji ODPOR! Tokrat ne v obliki skepse, pač pa si bo verjetno nadel mnogo bolj boleče in nasilne oblike! Pa tudi spretne in po cigansko neumne!
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
AI kot računalniško področje se razvija precej počasi. Na določenih problemih sploh ni več vidnega napredka (speech recognition je na istem nivoju kot pred 10 leti). Že, deluje dobro na nekaterih problemih, vendar do prave umetne inteligence s temi simulacijami ne bomo prišli. Bo potrebno prej bolje razumeti možgane, mislim da so teorije kot Memory-prediction framework precej bližje "superinteligenci".
AI je predvsem beseda, ki je bila velikokrat zlorabljena v marketinške namene. Sam sem nekako mnenja da trenutno tehnologija še vedno ne omogoča enakih možnosti kot človeški možgani. In najbrž tega še nekaj časa ne bo.
Seveda pa se bo razvila določena AI za specifične probleme.
Kdo pa hoče računalniku sprogramirati čustvo ?!?!?!
Ravno ko boš spilal Doom, se ti bo pa oglasil: "Ne bom več delal, ker že 235 mikrosekund nisi rekel da me imaš rad." ????????
Saj pri AI se ne gre za iskanje neke superinteligence, umetnih čustev ali česa podobnega, ampak za razvoj orodij in tehnik, ki omogočajo reševanje problemov, ki sicer niso izračunljivi. V tem ni nič magičnega, je pa AI uspešno prisotna na precej področjih, za katera se niti ne zavedamo.
mah AI kot augmented inteligence je že kar dobro znajde, je nekje kot bi "bioghnuj" ali po domače gnoj razvažal z traktorjem in trosilcem. AI kot umetna inteligenca je pa druga reč, kar se tiče interakcije z humano družbo je nekje na ravni razvažanja umetnega gnojila z taisto opremo. AI sama osvobojena "človeškega" okolja je pa tudi že kar spodobna reč. Ni glih , da bi imel robotskega gnojilca. ampak je nekje na ravni traktorja z posipalcem umetnega gnojila.
Ena izmed definicij umetne inteligence je ta, da je AI v bistvu zgolj sistem, ki je zmožen rešit "nov" problem na podlagi predhodnega znanja o tem problemu.
Nizozemci imajo velike zapornice pri Rotterdamu, ki se zaprejo, ko grozi naraščanje vode (storm surge), da jim morje ne vdre na njihove polderje. Sistem je popolnoma avtomatiziran. V Severnem morju plavajo boje, ki merijo vter, plimovanje, zračni tlak... Sistem je povezan s sateliti, ki merijo oblake, povezan je z merilci pretokov Rena ipd.... Ko se sistem odloči - sedaj bomo zaprli zapornico, ne more tega ustavit niti predsednik vlade, niti kraljica. In seveda obratno... Če se kraljici zazdi smiselno, da bi bilo morda dobro zapret zapornico, sistem pa se za to ne odloči, se zapornice ne zapre. Torej, tistemu sistemu lahko komot rečemo, da je umetna inteligenca. Sicer se z njo ne moreš pogovarjat ob keksih in kavici, saj je njegova inteligenca omejena le na odločitev o tem, a se rampa zapre ali se ne zapre, ampak po splošno sprejetih definicijah mu lahko priznamo inteligenco.
V tem pogledu se popolnoma strinjam s sammy73-jem, in ima čisto prav, pa tudi Invictus, pa še kdo...
Navadno branje in razvozlavanje simbolov, pač ni tako enostavno, kot so si pred 20 leti predstavljali. Nekatere za nas tako lahke in samoumevne stvari, zahtevajo v bistvu kar computing power človeških možgan. DO takrat in še malo čez, bo napredek zgolj slučajen in v okviru racionalnih poenostavljanj. Tu so mnogi prehitevali. Pa vendar je recimo Kurzweill, nekaj neprecenljivega, (posebej za slepe), le dosegel. Na drugih področjih človeški možgani sploh ne delajo, ali delajo zelo slabo. No in ko bo computing power presegel moč človekovega mlinčka v glavi, bo pa tudi filozofiranje, branje, pesnenje in ostalo:) postalo za AI zanimiv šport:) Ne znam pa si predstavljati kakšna zaničevanja, tlačenja in drugi bežoči manevri, se bodo pojavili ob prodoru, čeravno mi jezna in zaskrbljena glava Kasparova ob slavnem porazu, še danes marsikaj pojasni
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
Ta moment je gotovo tako. Radi bi strli kakšne orehe, ki jih samo z lastnim razmišljanjem ne zmoremo. Ko so problemi pretežki ali bi porabili preveč časa in energije zanje.
Do tega trenutka, se je mehanično dobljenih rešitev nabralo že kar precej. Mnogi bodo oporekali, da to pa ni nič in da gre za "samo računske zadeve" ali nekaj v tem smislu. Hkrati se ti ljudje ne zavedajo, da oni sami, v celem svojem življenju, česa takega niso naredili, niti niso zmožni. Sicer znajo iti kupit kruh in sir, "česar glupa mašina ne bo nikoli znala", ampak to je IMO zelo slaba tolažba. Pa še lažna povrhu. Seveda bo "šla glupa mašina po fasngo ali provisions", eventualno.
Ampak ni to moja glavna poanta zdaj. Pač pa, da stvari počasi postajajo "mehke" in da sistem, ki je kraljici in premieru (gzibretov example) vzel pristojnot odločanja o neki ne tako marginalni stvari, samo nadaljuje to tradicijo powershiftinga, kakršnemu je ravno monarhija bila priča. Kancler v začetku drži konja na kraljevski poroki, potem pa skozi čas, kralj nima nobene besede več, ko se gre zares. Samo kancler, oziroma premier.
Ves prehod od "narrow intelligence" do "super intelligence" je taka mehka tranzicija, ki jo v začetku niti ni opaziti. Le da v tem primeru tudi ni nujno, da bo zelo počasna.
Vse je res, da bo prehod bolj neopazen, kot pa revolucija.
Samo ta sistem za zapiranje zapornice ni ravno inteligenca. Če je sprogramirano tako, da se ob teh in teh pogojih zapornice pač zaprejo, je to še vedno samo program. Inteligenca bo takrat, ko se bo sposobna samostojno učiti, določati nove pogoje in se odločati o stvareh, ki niso bile sprogramirane že na začetku.
Enako je v računalniških igrah: če zdaj naredijo neke računalniške nasprotnike, ki imajo več načinov odzivanja na naša dejanja (zakrivanje za zaklon, klicanje pomoči, bežanje, jurišanje ob smrtnih poškodbah, vračanje vrženih granat itd.), ni to nobena umetna inteligenca, ampak samo vnaprej sprogramirani odzivi, ki se sprožijo ob določenih pogojih. Vmes lahko vračunamo še eno random številko, pa bo še malo bolj nepredvidljivo vse skupaj, a to še vedno ni to.
ni to nobena umetna inteligenca, ampak samo vnaprej sprogramirani odzivi, ki se sprožijo ob določenih pogojih
Tudi pri nas je tako. Samo vnaprej sprogramiranih akcij smo zmožni. Je pa paleta precej velika, ne pa spet tako zelo. Tudi so nekatere akcije "rekurzivne glede na paleto".
Hm, ja .. lahko tudi tako rečemo, da nismo zmožni ničesar novega in lahko samo izpeljujemo iz tega kar vidimo. Se pa malo zakomplicira pri bolj "kreativnih" rešitvah problemov, pri umetnosti, filozofiji itd.
Ampak, a lahko te trenutne "umetne inteligence" rešujejo tudi nove probleme glede na pretekle izkušnje?
Prehod brez 'revolucije' ne bo šel. Da pa ta morda ne bo kravava in polna žrtev, pa je čisto mogoče. Ampak obrat pa BO. In to velik. Revolucija pomeni obrat, premik. In ne partizana, ki lovi bombe eno poje, ker je lačen, druge pa vrže nazaj na fašiste
DANES s pomočjo turingovih kartončkov ),ki pa tečejo virtualno s peklensko hitrostjo, lahko nadomestimo po moje kako miljardo ljudi. Paper pušerjev, ki niti niso najcenejša delovna sila! Da pa bi to kdo uspel narediti, mu pa ne pomaga niti Marx, niti Hitler, niti Stalin, da o Titu ne govorim:) Potrebna bo res tista prava oblika revolucije!!! Čez 30 let bi lahko delo mirno postalo hobby in zabava. Če bi ljudje delali s pomočjo strojev tako neobvezno 4 urce na dan:) Plača solidna, a UTD bi recimo požrl vsako simbolično gajžlo. No tu vidite, pa bo že: 'osu', 'komunjara', to ne gre....itd,...itn. Da pa gre AI, ki dejansko gleda in se skriva za ovirami, da ga ne ustrelite, to pa verjamete, ne? Malo korgen. Ne gre še, v igri so težke fintice, ki so jih pobje iznašli, v borbi za slavo in ta pravo! Bo pa šlo. In to ne tako daleko u budučnost In tudi tisto prej, ampak to mi pa tako ne boste nikoli verjeli.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
nevone> Samo ta sistem za zapiranje zapornice ni ravno inteligenca.
Sistem je inteligenca. Ima ogromno parametrov, ki mu prihajajo kot input. In ni variante, da mu sprogramiraš vse možne opcije. Lahko piha tak veter, pa ni dežja, in je polna luna; lahko piha drugačen veter, v Nemčiji so poplave in se bo pretok rena čez 4 ure povečal za 10%, čez 5 ur pa bo prišel ciklon nad Anglijo, lahko pada močan dež, piha veter vendar ni plime, trenutna gladina vode je toliko in toliko, zračni tlak pa pada itd itd... Opcij in kombinacij je milijarda, in ni moč sprogramirat sistema za prav vsako situacijo.
In inteligenca je, da se sistem pravilno odloči pri vseh možnih kombinacijah. Da zapre takrat, ko je treba in odpre kar najhitreje, da pristanišče ne urpi prevelikega upada prometa. In pa da ne zapira rampe takrat, ko to ni treba....
No, svetovni mainstream pravi, da to je inteligenca. Seveda pa lahko ima vsak posameznik svojo definicijo. In kot je rekel Thomas, tudi mi smo sprogramirani. Sicer na veliko večje število nalog, ampak vseeno.... Tudi mašina, ki bo nekoč rešila turingov test, bo tako ali drugače sprogramirana.
Obstajajo samopostavljivi regulatorji, katere priključiš na proces (npr. zgoraj omenjene zapornice) in mu poveš, kaj bi rad (npr. gladino vode v določenih mejah). Regulator pa potem sam zgrunta, s kakšnim procesom ima opravka. Če ima adaptivni algoritem vodenja, se zna še sproti "učiti" in prilagoditi na spremembe ter čez čas izboljšati vodenje (manj porabljene energije, gladino vode drži v boljših mejah).
Hec pri tem pa je, da obstajajo tudi šolski primeri teh samopostavljivih regulatorjev, ki so tako preprosti (avtomati), da bi tu na Slo-techu impresonirali le malokoga. Pa so vendar "samoučeči" stroji. (Seveda pa so na voljo tudi state-of-the-art sistemi.)
Na določenih problemih sploh ni več vidnega napredka
A je v zadnjih 10-15 letih sploh prišlo do kakšnega omembe vrednega temeljnega (v teoretičnih spoznanjih) napredka? Kot jaz vidim, je praktično ves napredek posledica zmogljivejših računalnikov. Kar bi pred 10 leti računalnik mlel recimo eno uro in je bilo zato v praksi neuporabno, sedaj zmelje v minuti in je uporabno. Ampak teorija zadaj pa ostaja enaka.
ampak po splošno sprejetih definicijah mu lahko priznamo inteligenco.
Ja, natanko tako kot vsakemu termostatu.
In inteligenca je, da se sistem pravilno odloči pri vseh možnih kombinacijah.
V okviru tistega, kar so predvideli in v sistem vprogramirali ljudje. Če bodo iz vzhoda navalili Kitajci, ta termostat na steroidih ne bo ugotovil, da je morda edina rešitev za Nizozemsko, da poplavi polderje. Kraljičin general bo to morda pogruntal, in potem bodo iskali krivca, da v sistem niso vgradili manual override (mimogrede, sem povsem prepričan, da v resnici je vgrajen).
A je v zadnjih 10-15 letih sploh prišlo do kakšnega omembe vrednega temeljnega (v teoretičnih spoznanjih) napredka?
Seveda. Ogromno se je zgodilo. Laikom viden je npr. Google Translate, ki ti za silo uporabno prevede iz korejščine v slovenščino. Za algoritme izpred 10 let znanstvena fantastika -- četudi jih poganjaš na današnjih superračunalnikih!
Za algoritme izpred 10 let znanstvena fantastika -- četudi jih poganjaš na današnjih superračunalnikih!
A si prepričan? Ker kot jaz vem, je stvar samo v hitrejših računalnikih in veliko večjih bazah, kakšnih novih lingvistično-slovnično-prevajalskih algoritmov pa niso pogruntali.
Seveda so, prevajanje s pomočjo statistike je trend zadnjega desetletja.
Nadaljni primer je npr. SLAM (simultaneous localization and mapping), laikom poznano v obliki robotskih sesalcev in kosilnic. Prvi članek o tem je bil mislim, da leta 1986. Do uporabnih rezultatov pa so potem prišli šele konec 90tih. Danes pa imaš že na voljo to tehnologijo v obliki (dokaj) poceni gadžetov.
okapi> A si prepričan? Ker kot jaz vem, je stvar samo v hitrejših računalnikih in veliko večjih bazah, kakšnih novih lingvistično-slovnično-prevajalskih algoritmov pa niso pogruntali.
So what? Važno je, da deluje. Ali je to zaradi hitrejšega algoritma ali zaradi hitrejšega procesorja ali pa zaradi boljše baze sploh ni pomembno.
, prevajanje s pomočjo statistike je trend zadnjega desetletja.
Niso pa izum zadnjega desetletja. Sedaj so samo baze postale dovolj velike in računalniki dovolj hitri, da to deluje v praksi.
Ali je to zaradi hitrejšega algoritma ali zaradi hitrejšega procesorja ali pa zaradi boljše baze sploh ni pomembno.
Dokler te zanima samo končni rezultat (recimo, ali bo računalnik v šahu premagal velemojstra), je res precej vseeno, kako to doseže, če te zanima razvoj umetne inteligence (naslov te teme), pa je to še kako pomembno.
Okapi: mogoče je pomembno tudi to, da so se že znani (stari) postopki umetne inteligence uveljavili na precej novih področjih, tudi na takih, za katere ne bi pred 10 in več leti niti slutil.
Kar je izum zadnjega desetletja deluje zelo ubogo (ali pa sploh ne) in nikakor ne dosega uveljavljenih (fino-nastavljenih) algoritmov. Avtorji se z njimi ukvarjajo le, ker se zanje zdi, da imajo potencial.
Pa tudi pri že "izumljenih algoritmih" je potrebno odpraviti še kup ovir, do uporabnega, robustnega delovanja (in to ni vedno le več računske moči in bolj bogata baza učnih vzorcev). Danes dobiš programe za urejanje fotografij, ki ti znajo najti vse obraze določene osebe v zbirki fotografij v nekem razumnem času. Vprašanje je, če bi algoritmi 90-tih, pa četudi gnani na današnjih superračunalnikih, bili kos tej nalogi (bi bilo potebno najti kakšen takraten benchmark, da se vidi, kaj je bilo takrat state of the art).
Zares je tukaj problem definicije inteligence. Eni jo definirajo tako, da je to tisto, kar stroj ne zmore. Takoj ko zmore, tisto ni več inteligenca. Rahlo kratkoviden pogled na problematiko, bi rekla.
A zdej, če zna otrok poštevnako do 100, je to inteligenca, če pa to isto računa kalkulator, pa ni.
Treba se bo odločit, kaj smatramo za inteligenco. Ampak ne tako, da dokler mašina ne zna je to inteligenca, ko pa zna pa ni več.
Se strinjam, da človek generalno obvlada več funkcij, kot katerakoli AI razvita do danes. A po drugi strani ima parcialna AI prednosti, ki jih človek nima.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Eni jo definirajo tako, da je to tisto, kar stroj ne zmore. Takoj ko zmore, tisto ni več inteligenca. Rahlo kratkoviden pogled na problematiko, bi rekla.
Ali pa niti ne. Ker ko bo stroj zmogel vse, kar zmore človek, bo problem dokončno rešen in AI tu.
To se v bistvu navezuje na vprašanje, ali je ozadju človeške inteligence ena sama stvar/lastnost, ki človeka naredi inteligentnega, ali jih mora biti prisotnih več različnih, da lahko rečemo, da je inteligenten.
A zdej, če zna otrok poštevnako do 100, je to inteligenca, če pa to isto računa kalkulator, pa ni.
Ne, ker tudi za otroka, ki ne zna poštevanke (ali ki ne zna brati, ali slabo igra šah ...), lahko rečemo, da je inteligenten.
Ne, ker tudi za otroka, ki ne zna poštevanke (ali ki ne zna brati, ali slabo igra šah ...), lahko rečemo, da je inteligenten.
Seveda, ker vsemu, kar človek (miselno) počne rečemo inteligenca. Če enih stvari ne zna, še vedno ostane dovolj drugih. Glavno da nekaj zna. Pri mašini smo pa bolj strogi. Mašini priznamo inteligenco šele takrat, ko obvlada vse kar obvladajo vsi ljudje skupaj + še tisto, kar niti ljudje še en obvladajo.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Seveda, ker vsemu, kar človek (miselno) počne rečemo inteligenca.
Samo to je ravno napaka, ki jo počnemo.
Vse te reči (branje, računanje ...) so le zunanja manifestacija neke lastnosti možganov, ki je še ne poznamo. Tako da v resnici sploh ne vemo točno, kaj je inteligenca, vidimo samo njene zunanje manifestacije. Ko nekaj obvlada stroj, postane to zelo očitno, ker je vsakomur jasno, da tudi najboljši šahovski računalnik/program, ali strojni prevajalnik, ali holandski nadzornik zapornic, ne ustreza tistemu, kar si predstavljamo pod pojmom človeške inteligence.
Računalnik lahko naučimo marsikatere osupljive spretnosti, pri pameti pa se močno zatika že ves čas in kakšnega otipljivega napredka jaz ne vidim.
Ah, daj no daj. To so sicer že bolj metafizična vprašanja, ampak glavna komponenta, ki manjka v vseh teh algoritmih je volja, želja, hrepenenje in namen. Tega se ne da sprogramirati. To je duša. Ta nam omogoča, da presegamo sami sebe in da nelinearno rastemo na druge ravni.
Človek ni um. Človek lahko zre v svet tudi brez uma. Bog je duša in duša lahko spozna dušo - um pa ne more spoznati duše.
AI in ljubezen? AI in samožrtvovanje?
Pri umetni inteligenci iščeš očitno napačne stvari. AI ni filmski AI, ki bo vsajen v robota želel in hrepenel po t.i. višjih ciljih. Threshold je mnogo niže. Pravzaprav je le še vprašanje časa, kdaj nas doleti poplava, v pozitivnem smislu, seveda. Prehod bo/je seveda neopazen.
Bog ima tule presneto malo. Tako, kot pri večini drugih, zaresnih zadev, pač...
Nisem jaz pisal o "svetem gralu" in o "superinteligenci", ki bi znala odgovoriti na vsa vprašanja" - to je zapisal avtor S-T novice v prvem stavku.
AI je omejen, ampak niso še naredili računalniškega programa, ki bi znal programirati. Programer ima voljo in namen, kaj hoče doseči. Programer lahko naredi sistem za zapiranje zapornic, da zmanjša pogostnost poplav. Lahko ga imenuje AI. Ampak kako narediti program, ki bo samoiniciativno našel problem; definiral želene cilje in implementiral rešitev, ki doseže oziroma pomaga dosegati te cilje???
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Ne bom se tule trudil preveč, ker niti nima nekega smisla:), ampak tako vzklik v odmev goram, naj dodam, da je AI v svojih začetkih, do praktično skoraj 'danes', bil v fazi čiste ideje in utopije. Kot so bili balonarji in topničarji leta 1850 z željo poleteti v vesolje:)
//