Technology Review - Ameriški raziskovalci so iz žabjih celic napravili delujoče organske stroje, ki se lahko premikajo, nosijo tovor in se samoobnavljajo, kar je tako nova letvica na poti do ustvarjanja umetnega življenja, kot tudi nova stopnja robotike.

Znanstveniki z univerz Tufts, Vermont in Harvard so vzeli zarodne celice afriške žabe Xenopus laevis in iz njih napravili manj kot milimeter velike večcelične organske avtomate. Po izvoru celic so jih posrečeno poimenovali "xenoboti", napravice pa se lahko gibljejo z lastnim pogonom, nosijo tovor v za to namenjenih vdolbinah in se ob poškodbah do neke mere tudi same obnavljajo. Xenoboti so zgrajeni iz kožnih celic, ki jim dajejo zgradbo, in pa srčnih, ki sestavljajo pogonski sklop, saj se premikajo s trzanjem majhnih okončin. Po nastanku je v njih shranjene dovolj energije za okrog deset dni delovanja, nakar odmrejo. Prav tako so omejeni na vodni okoliš, spričo dejstva, da se ne prehranjujejo ali sami razmnožujejo, pa bi jih tudi le stežka označili...

Slo-Tech - Google je eno izmed vodilnih podjetij na področju prepoznavanja slik in govora ter strojnega prevajanja. Vsem trem problemom je skupno dejstvo, da niso rešljivi z enostavnimi sekvenčnimi algoritmi, ker ne moremo predvideti vseh možnih vhodnih podatkov. Največ na tem področju obljubljajo umetne nevronske mreže (ANN). Google je v zadnji objavi pokazal nekaj fantastičnih slik, ki dajejo vpogled v delovanje ANN.

Kot tolikokrat v zgodovini je tudi zamisel ANN navdahnila narava, ki je imela milijarde let časa, da poišče rešitve za probleme. Te niso vedno optimalne, so pa v okviru možnosti in potreb zelo dobre. Kjer bi se s klasičnim zaporednim algoritmom zaleteli v zid, so se ozrli po bioloških nevronskih mrežah oziroma možganih. To je zelo logična poteza, saj so človeški možgani izjemno dobri pri reševanju problemov, za katere jih je evolucija...

Slashdot - Ameriški Nacionalni zdravstveni inštitut (NIH), ki v ZDA financira veliko večino raziskav s področja medicine, biomedicine, biokemije, molekularne biologije, biotehnologije in kemije, je včeraj vsem raziskovalcem v ZDA, katerih raziskave financira NIH na svojih kampusih, zapovedal takojšnjo ustavitev vseh eksperimentov s človeškimi zarodnimi celicami. NIH-ova poteza je brez primere v zgodovini in je posledica začasne sodne prepovedi financiranja raziskav človeških zarodnih celic iz zveznega proračuna, ki jo je pretekli teden izrekla sodnica Royce Lamberth na washingtonskem sodišču.

Sodnica je sprejela interpretacijo, da raziskave človeških zarodnih celic vključujejo uničevanje embriov, česar ni dopustno financirati po ameriških zakonih. Spomnimo, da je Obama marca 2009 razveljavil Bushevo odločitev o popolni prepovedi raziskav zarodnih celic z izjemo 20 linij celic, ki že obstojijo. Obama je dovolil uporabo celic iz zarodkov, ki bi bili po umetni oploditvi zavrženi.

Direktor...

New Scientist - Sveti gral mnogo raziskovalcev je umetno življenje ali umetna inteligenca, ki bi se sčasoma razvila v superinteligenco in bi znala odgovoriti na vsa vprašanja. Pot do tja je še dolga, a znanstveniki že dolgo časa precej uspešno hodijo po njej. Svoje dosežke bodo predstavili na 12. mednarodni konferenci o sintezi in simulaciji živih sistemov (Alife) v Odenseju na Danskem čez slaba dva tedna, mi pa si poglejmo predogled dosežkov dveh skupin.

Charles Ofria in sodelavci na Michigan State University gojijo tako imenovane avidiane, ki živijo v računalniku. Gre za digitalne mikrobe, ki se...

CNet - Brskanje po spletu, gledanje informativnih oddaj in branje dnevnega časopisja je včeraj zahtevalo nadpovprečno mero pazljivosti in izvrsten detektor neumnosti, saj so mediji kar tekmovali, kdo bo koga bolje naaprilil. Na spletu se je kot vsako leto znašlo kar nekaj norčavih zgodb; nekatere so izpostavili pri Cnet.

Google je do dobra napolnil letošnjo bero, saj naj bi bili pripravili umetno inteligenco z imenom CADIE, ki se je odločila, da je bil najprimernejši internet pred letom 1997. Poleg tega so najavili še avtopilot za Gmail in tridimenzionalno brskanje v Chromu kot CADIE-jeva dosežka. YouTube je bil obrnjen na glavo. Dobesedno. Nekatere potegavščine so bile preveč prozorne, da bi jim kdo resno verjel, kot recimo napoved The Guardiana, da bo ukinili tiskano in spletno izdajo ter se preusmerili na Twitter. Opera je razvila nov način brskanja po spletu - navigacijo z obrazno mimiko. In še največja šala, kot se je k sreči pokazalo: Conficker sploh ni povzročil kataklizme. Déjà...

Kiberpipa - O četrtem tradicionalnem No-lan partyju, ki bo v ponedeljek, 10.12. ob 17h potekal v Kiberpipinem računalniškem muzeju, je bilo pisano že eni izmed preteklih novic. Naj še enkrat spomnimo, da bo tekmovanje tokrat potekalo na Commodorjih 64, in sicer v Commodore BASIC V2 programiranju in nato v legendarni igri Wizard of Wor. Prijave zbiramo na muzej at kiberpipa.org. Zelo zaželjeno je, da udeleženci, ki imajo to možnost, prinesejo sabo joystick in morda kar Commodorja 64. Tukaj si preberite pravila igre in potek dogajanja četrtega No-lan partyja.



Torkov Pipin odprti termin (11.12. ob 19h) bo namenjen enemu največjih odprtokodnih sistemov za strojno učenje in odkrivanje zakonitosti iz...

Slo-Tech - V Kiberpipi ta teden organiziramo dodatno predavanje z naslovom Cyc ali kako zakodirati zdravo pamet?, ki ga bo imel Michael Witbrock, podpredsednik razvoja v CyCorp.

Med najbolj razvpitimi sistemi v umetni inteligenci je sistem Cyc. Ideja Cyc-a izhaja iz začetka osemdesetih let, ko je bil cilj skupine znanstvenikov iz univerze v Stanfordu, da bi naredili bazo znanja, ki bi vsebovala večino znanja s katerim operiramo v vsakdanjem življenju.

Na vrhu tega bi bil pa mehanizem za sklepanje, ki bi omogočal uporabo zakodiranega znanja za izpeljavo novih sklepov.

Za slovensko sceno je še posebej zanimivo, da je Cycorp nedavno odprl podružnico v Ljubljani, ki bo...

Slo-Tech - Znanstveniki na Harvardu so uspeli ustvariti umetne sinapse med nanoelektronskimi napravami in sesalčjimi nevroni. Tranzistorji iz nanožičk, ki jih je razvil kemik Charles M. Lieber s kolegi, omogočajo merjenje, stimuliranje in inhibiranje živčnih impulzov na nekaj velikostnih razredov manjšem območju kot zdajšnje tehnike. Ker je stik med nanožičko in nevronom tako majhen - dolg samo okoli 20 nanometrov -, je Liebrovi skupini uspelo meriti in spreminjati prevodnost na kar 50 mestih vzdolž ene celice. Poleg majhnosti je prednost tehnike tudi v tem, da celice ne poškoduje, za razliko od mikropipet, ki se večinoma uporabljajo danes.

Možnosti nove tehnologije so velikanske. Poleg zelo detajlnega vpogleda v delovanje kompleksnih nevronskih mrež, bodo nanožičke lahko služile kot vezni člen med živci in elektronskimi protezami, odpirajo pa tudi možnosti za izgradnjo hibridnih vezij, ki bodo povezala moč nanoelektronskih in bioloških komponent.

Vir: Harvard University Gazette.

Slashdot - V računalništvu srečujemo tudi besedo "umetna inteligenca", ki jo največkrat srečamo v raznih igrah. Ko igramo npr. Unreal Tournament, ki naj bi bila ena izmed streljačin z najboljšo umetno inteligenco smo vsi paf, ko vidimo, kako nas kup pikslov sesuje kot za šalo. Vendar to, kar mi imenujemo umetna inteligenca je še vedno svetlobna leta daleč od prave inteligence. Ti piksli v UT, ki predstavljajo pametne nasprotnike, so še vedno liki, ki ne znajo misliti, ampak se gibljejo po vnaprej določenih poteh in izvršujejo ukaze, ki so jim jih zapovedali programerji. Sicer nisem izvedenec za UI, ampak vsaj po mojem mnenju se neka stvar smatra za inteligentno, ko se zaveda samega sebe. O umetni inteligenci si lahko preberete tudi zanimiv članek, ki ga boste našli tukaj. V njem obravnavajo projekt Cyc, ki naj bi kazal zametke inteligence, vendar so ti še vedno precej na nivoju prej omenjenih "pikslov" v UT, saj je Cyc ena velika baza podatkov, ki vsebuje ogromno pojmov in še več definicij...