» »

hitrost možganov

hitrost možganov

1
2
3 4

Phil ::

Ena metoda kako si zapomniti dolge cifre. Je bila enkrat po TV, o tipu, ki naj bi imel fotografski spomin (česar ni!). Je razložil kako si on zapomni xxxx mestne cifre.
Vsaki cifri (ali bolje paru cifer) določiš ime. Potem pa si ob branju cifre izmišljuješ zgodbo, ki si jo mnogo lažje zapomniš.
Recimo:
545365
Petra in Saša sta odšli do jezera in Petra je ta srečala Damijana. Tam je bil tudi Marko, ki ga je Petra ravno tako poznala....
Zgodbe o potovanjih si najlažje zapomnimo. Evolucija pač.
LP

McHusch ::

Tako sem se jest pi učil na veliko decimalk. So take pesmice, potem se pa pesmico naučiš. In vsaka beseda ima toliko črk kot tista decimalka. ;))

Mi je pa zelo zanimivo, kako si ljudje laže zapomnimo pesem kot recimo 30 de cimalk pi, čeprav v bitih in bajtih pesmi mnogo več.

DoloresJane ::

Thomas: potem pač imaš slabše možagne, ki potrebujejo situacijo identično prvotni, da se spomnijo nanjo. Jaz se lahko za več let nazaj spomnim, kaj je kdo rekel, kako je bil oblečen, kakšno je bilo vreme, koliko procentov sem pisala določen test... Včasih potrebujem resnično minimalen dražljaj. Razen morda dogodkov v prvih 3 letih življenja, sem mnenja, da se človek lahko spomni skoraj vsega. :)

ripmork ::

še prav dobro se spomnim ko me je porodničar udaril po riti:D ...ma s spominmo je tko:tite stvari,v katere si bil iteresiran,občutke pa take čist nepomembne stvari si lahko zelo dolgo zapomniš,včasih celo podoživljaš potek dogodkov do potankosti.
Tukaj so pa variacije od osebe do osebe...

Thomas ::

V resnici 99+% stvari sploh ne pride v trajni spomin. Pozabljanje je masivno že takoj ob pomnenju.

Potem, v stalnem spominu pa je dokaj tabilno, vendar je čedalje težje dostopati do teh spominov. Velikokrat tudi fizično nemogoče.

Da se pa vsega spomnimo, samo ne znamo priklicati - je pa (ŽAL) fama.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Hair ::

A mi zna kdo razložit, zakaj si stvari, ki nas zanimajo, zapomnimo takoj, brez truda, stran v šolski knjigi, pa moraš 5x prebrat, če hočeš kaj met od tega?

Thomas ::

Vse, kar se ti asociativna veže na druge (ti že poznane) stvari, si zapomniš.

Če te nekaj ne zanima, se tudi nima na kaj vezati.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BigWhale ::

Tiste mozganske sinapse, ki se naredijo in obnavljajo dolga leta, recimo pri kadilcih. Potrebujejo potem tudi kar nekaj let, da se 'porazgubijo'. Takrat stvar pozabimo.

Stvari ni so permamently v mozganih ampak jih treba refreshat...

Dragi ::

Kako je pa kej s tistimi, ki doživijo amnezijo, kaj živčni končniči, ki nosijo spomin pri njih odmrejo in se potem v najboljšem primeru obnovijo, ali se samo poruši pot do njih recimo, da so pod kodo...

ripmork ::

bi prej rekel da velja slednja možnost (se poruši pot),vsaj če je verjeti tistim,ki izgubijo spomin pa se potem počasi začenjajo spominjati nekaterih stvari....kot kaki Flashbacki:D (torej ko se najde izgubljena pot do "datoteke")

Thomas ::

Kako se naredi (začasna) amnezija ne vem. Kaj hudiča bi lahko blokiralo dostop do celega segmenta memorije?

Kdo ve?

Dr. Freud, ki je trdil, da je vsako pozabljanje pravzaprav nekakšna blokada, je že mogoče imel kakšno idejo, kaj naj bi taka blokada bila. Ne vem, če je danes to že znano.

Zanimivo se mi zdi, da lahko pozabiš kdo si, ne pozabiš pa jezika, v katerem se sporazumevaš. Hm ...
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Dragi ::

To je pa res ja, kako je pa kej s hipnotiziranjem ljudi, kaj tam ljudem takorekoč kontroliraš živčne končiče, da delajo po tvoji volji al kaj? V rraznih odajah povsod kažejo, kako se hipnotizira, sam v nobeni pa ne kaže, kaj s tem narediš.

BigWhale ::

> Zanimivo se mi zdi, da lahko pozabiš kdo si, ne
> pozabiš pa jezika, v katerem se sporazumevaš. Hm ...

Se vec, ostanejo ti izkusnje in smisel za uporabo dolocenih stvari... Vsedes se pred racunalnik, pa se ne spomnis, da bi ze kdaj sedel pred njim ampak ga vseeno znas uporabljati. :)

Mozgani so 'weird thing'. Redundantni ko sto mater ampak hkrati precej obcutljivi.

Ze sama interpretacija signalov iz nasih cutil je precej komplicirana. Povezava le tega v nek smiselen razumevajoc podatek je pa se toliko bolj cudna stvar.

:)

CaqKa ::

Kakorkoli... Mene res zanima če bo ai res tako hitro napredovala kot thomas pravi ali pa bolj počasi kot se mi zdi... Jaz ne verjamem da bo to že čez kakih 20 let... Bomo pa vidli, expotenicalna funkcija je taka čudna :)

Zgodovina sprememb…

  • polepsalo: Marjan ()

HyperKiller ::

Glede hipnoze.
Zdi se mi da je hipnoza samo totalno skoncentriranje v nekaj.
Tako da odpadejo vsi pomisleki ker pač zanje ni prostora.
--> zanimivo bi bilo delati poizkuse matemaičnih zmožnosti v hipnozi.
Slišal sem tudi da vsak tekom dneva zaide v hipnozo. Mogoče recimo ko se 'zagledaš' nekam čeprav je vid neizostren in ko se iz teh misli predramiš zvedavo pogledaš naokrog.
Hipnoza je podobna developer mode- popolen dostop do možganov.

Zgodovina sprememb…

  • polepsalo: Marjan ()

sketch ::

Brisano kar je bilo offtopic, zaradi resnosti prestavljeno v Z&T. Naj vas Marjan naprej wachta :)

lp
s.
Adapt and overcome.

Dragi ::

Mene pa še nekaj zanima in to je:
kolko je ura? :d
hec hec.
No da vprašam, kaj so že kateri znanstveniki povezali človeške možgane s strojem ala robokifeljc? Pa če so, kako, kaj se sploh da povezati žice in kable, na živčno tkivo, brez da bi ga poškodoval, pa če bi, vaša mnenja, kakobi preprečili ali upočasnili odmiranje celic

@sketch
saj en moderator, ki briše kar mora. En aplavz

Zgodovina sprememb…

  • polepsalo: Marjan ()

snow ::

muky povezave z možgani beri v temi protokol.. bolj proti koncu.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

snow ::

Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Tear_DR0P ::

Ok na začetku sm omenju, da bi GPU pa možgane lažje primerjal, pa je nekdo reku da pixlov v naravi ni.
Jst sm pa vedno mislu, da je v uču za lečo ena mreža živcev, kjer samo živčni končiči (točke) zaznavajo svetlobo. Kar bi potem pomenl, da je tud naš uč samo ena CCD plata, ki pa ma zelo vlko ločljivost sprejema, in ker take ločljivosti ne rabimo, se med prenosom po živcu prenašajo že zgoščene slike, kjer so robovi med posameznimi piksli zamegljeni, in je slika cela, ne pa kockasta?????
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

Phil ::

Imamo najmanjso mozno razdaljo (plackovo dolzino) torej pixsli v naravi so. In si zato tudi prav mislil.
LP

Keyser Soze ::

Jaz sem pa mislil, da je Planckova razdalja pač trenutno najmanjša izmerljiva oz. znana dimenzija oz. izmera.

Ker nimamo tehnike in znanja pa morda motivacije, da bi poiskali manjšo. :\

Nah ja, pač sej so bli tud atomi to včasih pa smo odkrili manjše zadevice. Al ne?
OM, F, G!

drejc ::

Ko bom spet prišel na chat, bom razložil tole takoimenovano univerzalno izračunljivost. Ne obljubim kdaj to bo, obljubim pa šokanto debatico.

Je že blo to?

BigWhale ::

> Jst sm pa vedno mislu, da je v uču za lečo ena
> mreža živcev, kjer samo živčni končiči (točke)
> zaznavajo svetlobo. Kar bi potem pomenl, da je tud
> naš uč samo ena CCD plata, ki pa ma zelo vlko
> ločljivost sprejema, in ker take ločljivosti ne
> rabimo, se med prenosom po živcu prenašajo že
> zgoščene slike, kjer so robovi med posameznimi
> piksli zamegljeni, in je slika cela, ne pa
> kockasta?????

Ne, narobe si mislil. CCD in oko sta precej precej razlicna. CCD dejansko posname 'pixel' tvoje oko pa ne vidi pixla. In namesto x,y koordinat dobijo mozgani signal 'med temi palckami in sosednjimi je prislo do ene spremembe'

Te spremembe se potem v mozganih pretvorijo v robove, potem mozgani razpoznajo premikanje, v nekem drugem delu mozgan se razpozna oblika, barva in tako naprej.

Ce ti vidis, da gre mimo tebe avto, rabis kar nekaj korakov, da ugotovis da je to avto.

Primerjava teh sprememb se dogaja na vecih ravneh in zaradi taksnega 'videnja' tudi slepe pege ne vidimo. Tam kjer pride centralni 'kabel' v oko so receptorji precej dalec stran in ce bi imel nek objekt postavljen tako, da bi vsa njegova svetloba padla na slepo pego. Ampak tega niti ne bi videl oz se zavedal. Mozgani tako prikladno tisti prazni prostor zapolnijo s tistim, kar se jim pac zdi primerno... :)

Direktna translacija pixel->receptor je prakticno nemogoca.

Thomas ::

> Jaz sem pa mislil, da je Planckova razdalja pač trenutno najmanjša izmerljiva oz. znana dimenzija oz. izmera.

Narobe si mislil. Izmerljiva itak (še) ni, manjše itak ni.

> Je že blo to?

Ja, zadnjič.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Keyser Soze ::

No ja, izmerljiva res ni. Je pa izračunana. Oz. znana.

Ampak, saj atom je bil tudi nedeljiv? Kajneda?
OM, F, G!

Thomas ::

Če bi obstajala dolžina, krajša od DVEH Plankovih dolžin - stvar definicije konstante pač, da sta dve - bi padel Heisenbergov zakon.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Kar bi bilo še najmanj. Celo Vesolje bi bilo povsem drugačno. Predvsem bolj vroče, kot je v središču Sonca. Trust me, razložiti ti ne znam. Čeprav vem, zakaj je tako.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Rečem samo toliko, da če ne bi bila takoimenovana alfa zelo takšna kot je - pa ne bi bila, če bi bila Plankova razdalja recimo 10% krajša - bi atomi ne bili stabilni. Bila bi samo "vrela juha" zelo majnih delcev, ki bi izpolnjevala prostor.

Takoimenovana konstanta fine strukture (the fine structure constant) je odvisna od najmanjše razdalje, najmanjšega časa ... Preštudiri tole.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Tito ::

Lepo bi bilo, da se vrnemo na temo ...

Ok, o vsadkih in kibernetiki o kateri je bilo že nekaj rečenega:

Seveda se bo sčasoma vse dalo od umetnih oči, rok, nog ... do spominskih modulov. Le enostavno se bo nek živec (ali več le teh) povezal z možgani in tako bodo stvar kontrolirali... DO tega je še daleč in še precej je neznanega na tem področju... Vendar vrjamem da sčasoma bomo lahko precej bolje videli in slišali in podobne stvari. Vendar se v tem primeru ponuja tudi druga možnost in to je genska manipulacija, s katero bomo lahko nekatere dele (organe) modificirali po lastni volji in stem nadgradili naš sistem (telo). Zna pa sa zgodit, da bo kar kombinacija večih tehnologij in področji... Seveda, če bo človeštvo to sploh dovolilo, ker zna vspodbudit kar precej moralnih zadržkov...

Glede hitrosti možganov ...

Ga ni procesorja ne programa, ki bi znal na tak način funkcionerat kot to delajo naši možgani. Kot prvo stvar deluje na princip izmenjevanja ionov, ki povzročajo možganske dražlaje... Pa nebi se spuščal toliko v to kako deluje ampak bi raje naredil primerjavo z umetnimi procesorji, ki jih poznamo v računalništvu... Skratka naše kište znajo le računat in s pomočjo tega rešijo vsak problem. Za to da ga znajo rešiti morajo imeti napisan program, kpo katerem pridejo do rešitve. Naši možgani pa znajo sami napisati program, v primeru da kaj spodleti, se takoj pojavi backup program, ki ponovno postavi sistem na noge. Poleg vsega je velik del možganov namenjen motoriki (mali možgani) procesiranju zunanjih dražlajev (vid, sluh, otip ...). Najpomembnejši del pa je del, ki vse to povezuje in nam da posebno sposobnost razmišljanja... Če bi gradili umetno intiligenco, bi morali problem zastaviti popolnoma drugače, kot se ga lotevamo danes. Naučiti robota, da se izmika oviram ni težko, vendar da bi lahko govorili o umetni intiligenci bi moral robot znati še marsikaj več, predvsem bi moral bit sposoben pisanja svojih programov. Poleg tega mu nebi bilo potrebno dajati nobenih napotkov, vse bi sam pogruntal in ves čas bi beležil svoje napake in se tako izognil delanju vedno enakih napak! Zgrešeno je izdelovanje AIja, ki bo že v naprej mel določeno za vsako težavo rešitev, ker kaj takega ni mogoče predvsem pa je neumno in potratno...

Glede o računski moči našega "procesorja"...

Hja mislim da nimamo tako močnega procesorja danes, ki bi bil sposoben opravljati tako zahtevno delo kot je nadzor telesa. Že samo hoja, ki jo poznamo terja ogromno operacij in recimo samo da se sprocesira slika, katero vidimo je potrebno veliko moči. Procesira se oddaljenost vseh objektov, kaka je nevarnost, da se v kaj zaletimo, če nam spodrsne kako bomo padli, kako bi se ujeli, da bo najmjn škode za organizem... Kako močno mašino imamo spoznaš šele takrat, ko se ti kaj hudega zgodi in vidiš, da bi se lahko še veliko slabše, vendar te je refleks rešil ... In za vsak gib bdijo možgani in glede na vsako situacijo reagirajo karseda idealno... Pomoje se sploh ne da mert... Da pa ne znamo zračunat nekaterih dokaj preprostih operacij pa je popolnoma razumljivo, saj naši možgani niso optimizirani za računanje, ampak za življenje! Torej poglejte si le šah, ko vidiš da posebaj optimiziran program, ne more premagati človeških možganov ... Tako je to, pa ima program vse šahovske mojstre v palcu :P... :D

Thomas ::

Težave z dejstvi, imaš Tito.

Kombinacija najmočnejšega programa in najmočnejšega računalnika definitivno premaga vsakega človeka.

Potem greš lahko po svoje postu nazaj, pa vidiš da je ravno napačen.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BigWhale ::

> Seveda se bo sčasoma vse dalo od umetnih oči, rok, nog
> ... do spominskih modulov. Le enostavno se bo nek
> živec (ali več le teh) povezal z možgani in tako bodo
> stvar kontrolirali...

Si prebral moj post o delovanju ocesa? No, pozabil sem povedat, da gre od ocesa, do mozganov cca 1mio 'kablov'.

Toliko o enostavnosti.

Thomas ::

Kompleksnost ni vec argument. Milijon kablov imas zlahka marsikje v današnjih strojih. Po eni strani to.

Po drugi pa lahko stroji za nas zakomplicirajo. Recimo program lahko zakomplicira drug program, kakor je za nas sploh nepredstavljivo. Ali pa ga poenostavi.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Tito ::

No dobro, potem bom pa tako rekel, da je potem problem v programju... Morda imamo že dovolj močne računalnike, ki bi lahko postali AI, vendar so ali programi popolnoma na napačen način pisani ali pa to sploh ni mogoče. Ker na tak način kot se problema lotujejo sedaj ne g re!

Že res da se otrok uči od napak, ki jih naredi in da to znanje uporablja za življenje. Vendar to ni edina stvar, ki je pomembna za AI. Tko da mišlenje in pisanje svojih proramov in podobne reči bi šele lahko povzročile, da se razvije kaka spodobna AI...

_marko ::

Predstavljaj si AI kot povezavo več agentov(npr.matematični je že dovolj dober danes).
Ko bodo vsi agenti dovolj dobri boš dobil AI, kakršno ti misliš.
Drugače pa je umetna inteligenca tud tvoj kalkulator, ki je bolj inteligenten v svoji niši kot ti. >:D
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Eschelon ::

Direktno primerjati zmogljivosti možgančkov in nekega "namiznega" računalnika je nesmiselno, ker imata povsem različni arhitekturi.
Možgani so masivno paralelni, asinhroni, zelo počasno spreminjanje stanja posameznega procesnega elementa, mehka logika. Računalnik pa je zaporeden, sinhron, zelo hitro spreminjanje stanja posameznega elementa, trda logika. (primerjaš lahko le na visoki ravni - hitrosti, kvaliteti opravljanja neke naloge).

Kratka opomba glede miljona kablov:
The optic nerve contains roughly one million nerve fibers. This number is low compared to the roughly 130 million receptors in the retina, and implies that substantial pre-processing takes place in the retina before the signals are sent to the brain through the optic nerve.
(Vir)
Neural activity: activity in neurons, expressed and measured in millivolts, that is a measure of signal intensity. Graded-potential cells, like most of those in the retina, polarize in the range from about -30 to -50 mV. In spiking cells (like the ganglions), spike frequency is the measure of intensity. A typical neuron is at rest near -70 mV and action potentials polarize neurons to near +10 mV for about 1 ms. Typical sensory system spike rates are up to about 50-60 per second.
(Vir)
Po enem optičnem vlaknu lahko hitreje preneseš več informacije kot po tem miljonu. IMHO.

Thomas ::

Pomembno je, da arhitektura sploh ni pomembna. Razen koliko hitro lahko izvaja computing zaradi tega.

Vsa prednost možgan (kjer je ta sploh še) pred PCjem je v tem, da naredi več computinga, ali ima nekaj (delnih) rezultatov že vnaprej vskladiščenih. Bodisi od premišljevanja včeraj, bodisi od branja nekaj let nazaj - vseeno.

Moj point je natanko ta. Okoli človeške pameti, je sama fama. Nobene imanentne superiornosti ni, je le dirka za prečesavanjem večjega iskalnega prostora. Včasih zmaga človek, drugič spet stroj prej najde rešitev. Slednje vedno bolj pogosto.

Mišljenje "kako butast je stroj, saj mu lahko odklpim elektriko - ha ha ha ... " je pa le in samo psihološki mehanizem, ki človeku pomaga, da se počuti pametnega. Da se mu sampodoba ne bi preveč sfižila, če bi bil prisiljen priznati, da se območje človeškega izumljanja radikalno krči v korist strojnega.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Dragi ::

vidim, da nihče več ne piše gor, pa bom jaz neki vprašou.
Znano je, da starejši ljudje, pozabljajo stvari, težje (beri počasneje) razmišljajo,zanima, pa me, kdaj recimo se začne ta postopek pozabljanja pri človeku, da lahko rečemo, da je minimalen.

Phil ::

IMO preveč odvisno od posamezika da bi lahko kdo dal številko.
LP

Black Dragon ::

Mene pa zanima zakaj imajo ljudje tako različne IQ-je oz. sam način razmišljanja-logike ? Mogoče zaradi zgradbe, ali od aktivnosti možganov ali zaradi načina učenja?
Gledal sem odajo, ki izvira iz amerike in so v njej sodelovali otroci okoli 10 let stari pa so bili daleč bolj pametni od povprečnih ljudi ( IQ 140) zakaj smo mi proti njim tako "slabi"?
Ali pa ljudje ki si lahko zapomnejo 100 kart zaporedoma (naj bi si zapomnili s pomočjo domišlije oz. pravljice oz. druganega sistema učenja)?
Aja pa prebral sem članek o eni turkinji, ki živi v Nemčiji in ima IQ 168! Seveda je preskočila tudi 3 razrede...

Kako drugače delujejo možgani nadarjenimi nadpovprečnim ljudjem kot je npr. Albert Eienstein?

LP

Thomas ::

1. Razlika fizično ne more biti prav velika.

2. Posledica relativno majhne fizične (fizikalne (kemijske (biološke))) razlike, je presenetljivo velika razlika v inteligenci.

Nekaj je v wetwareu (hardwareu, če hočete), potem se pa to sčasoma vse bolj pozna na softwareu. Dokler človeka ne začnejo preveč pritiskati starostne nadloge, ali pa dokler z drvečega vlaka ne izstopi sam. Samo najbrihtnejši izstopajo pozno, večkrat so celo late blumerji. Prej izstopajo že od začetka bolj prikrajšani. IMHO.

Pravzaprav ti dober memeplex daje neverjeten polet. Tam kjer se drugi prekopicajo okoli enostavnih reči, nosilec dobrega memeplexa z enim stavkom vednosti premaga dilemo. Memeplex, ki je nad neko stopnjo kritičnosti, je sam svoj sharpener. Vedno bolje izkorišča razpoložljiv computing.

To so opazili najprej pri celi družbi. Povprečni IQ raste že 100 let.

Zdaj ko imamo pa Internet, je pa stvar sploh vzela maha. Sej se vidi, ane?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Black Dragon ::

To so opazili najprej pri celi družbi. Povprečni IQ raste že 100 let
Zanimivo Thomas to pomeni da se z časom oz. nadgrajevanjem informacijske dobe (obveščevanjem ljudi) oz. z "strelanjem" tone informacij posameznikom povečuje sama kapaciteta iformacij, ki so jih možgani zmožni predelati oz. sama logika se nam z razvojem drastično veča in s tem seveda uporaba možganov...
Popravite me če se motim.

Sem prebral, da je kapaciteta možganov neverjetna (če pustimo pozablanje in poškodbe), človek ima kapaciteto, ki jo lahko zapolni z 3D okoljem celotnega vessolja, imena vseh zvezd in seveda izgled in posebnosti vsakega planeta, zvezde... torej neverjetna kapaciteta... 8mislm da sem celo prebral na slo-techu to čudo:)) )... karkoli človek je impresiven

Še neki na dicoveriyu sem gledal odajo, kjer so omenili da is z enim martinijem lahko oz. si uničiš 100000 možganskih celic (v teoriji) kar pa ni dokazano v praxi saj secelice sproti obnavljajo... samo za resne alkoholike pa je to velik problem.

Black Dragon ::

No ja kar se tiče hardvera je res da je za enkrat daleč pred softverom samo z drugačnimi načini (drugimi programskimi jeziki), ki bodo dostopni množicam se bo razvoj drastično povečal... (čeprav ka se tiče varnosti ne velja tuki)...
Že sam Bill Gates je mel idejo da bi namesto C++ naredil nov enostavnejši jezik, ki ni tok komplexen in s tem bolj privlačen za amaterje, ki bodo ustvarjali nove "dosežke", ki bi lahko zelo pomagali pri razvoju programiranja robotike, ki je seveda najbolj komplexna programsak jezika

Pač z lažjimi programskimi jeziki (z izbruhom programov bo ostra konkurenca) in s tem tudi boljše programje in več svobode...
popravite me če se motim ;>

LP

Zgodovina sprememb…

Thomas ::

> to pomeni da se z časom oz. nadgrajevanjem informacijske dobe (obveščevanjem ljudi) oz. z "strelanjem" tone informacij posameznikom povečuje

Link.

Ja, no ... predizračunanih zadev imamo vedno več v glavi in lažje rešujemo probleme. Tudi IQ teste.

> Sem prebral, da je kapaciteta možganov neverjetna (če pustimo pozablanje in poškodbe), človek ima kapaciteto, ki jo lahko zapolni z 3D okoljem celotnega vessolja, imena vseh zvezd in seveda izgled in posebnosti vsakega planeta, zvezde... torej neverjetna kapaciteta...

Žal ni tako. Bi jih moral predelat v kvantni računalnik. Potem mogoče. Zdej pa zagotovo ni tako.

> Še neki na dicoveriyu sem gledal odajo, kjer so omenili da is z enim martinijem lahko oz. si uničiš 100000 možganskih celic

Tudi mit. V resnici alkohol ne uničuje možganskih celic. Vsaj dokazali niso, da bi jih. Presenetljivo ... ampak tako je.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Azrael ::

Še eno vprašanje.

Ali je mogoče znano, koliko bi bil velik računalnik zgrajen z današnjo tehnologijo, ki bi imel zmožnost naših možganov ali kdaj bi bilo mogoče kaj takega sploh zgraditi ?

Okoli leta 1985 je bilo v reviji Bit objavljeno, da bi bil računalnik narejen s takratno tehnologijo velik kot 100 nadstropna stolpnica, ki bi zavzela celotno površino zvezne države Texas (izvirni članek je bil napisan pri Texas Instruments).

LP, Azrael
Nekoč je bil Slo-tech.

Black Dragon ::

Žal ni tako. Bi jih moral predelat v kvantni računalnik. Potem mogoče. Zdej pa zagotovo ni tako.
Hmmm no se se bo z umetnimi vsadki to drastično spremenilo:D

Tudi mit. V resnici alkohol ne uničuje možganskih celic. Vsaj dokazali niso, da bi jih. Presenetljivo ... ampak tako je.
Spet se gledal v eni odaji kjer so pokazali enega 20 in ga dali na preizkus (5 počevink pira) pa so med tem ko je pil pokazali simulacijo in samo delovanje alkohola na človeka-možgane... seveda v vsakem primeru alkohol deluje negativno na možgane (vsaj neki dni po resnem pitju ima vpliv) in je prišla simulacija do zakjučka kjer so prikazali zelo moteno delovanje možganov in povedali da ob ponavljanju takega pitja lahko trajno poškoduješ možgane
Sam Churchill, ki ga je zelo rad spil je imel zaradi alkohola resne probleme pri opravljanju svojega dela, da ne omenjam Jelcin... torej alkohol je zelo negativen na človeka in res ne vem kaj potem kako vpliva na možgan če že ne uničuje celice?

Thomas ::

Ja, v bistvu je znano. Raw computing power človeških možgan je od 10^14 do 10^17 bitnih operacij na sekundo. To sta takoimenovani Moravcevi spodnja in zgornja meja. Tako je on to izracunal s primerjanjem dela mreznice ki jo ze lahko emulira racunalnik in velikostjo mozgan.

To je že okoli današnjega top superračunalnika.

Ni take sile.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Black Dragon ::

The results of intelligence tests in different countries show that over the past century average IQ has been increasing at a rate of about 3 points per decade
Zanimivo seveda pa se bo avarage human's IQ povečeval vsako desetletje višje z tehnološkimi dosežki, boljšimi metodami učenja...

Thomas ::

> torej alkohol je zelo negativen na človeka in res ne vem kaj potem kako vpliva na možgan če že ne uničuje celice?

Kolikor je meni znano, alkohol inhibira (zavira) delovanje nevrotransmiterjev. Najmanj tako (škodljivo) deluje. Dolgoročno celo tako "izpere" možgane, da imajo alkoholiki velike probleme. Jasno. Samo da bi ravno uničeval nevrone, to pa ne.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Black Dragon ::

To pomeni alkohol nima fizičnega vpliva samo informacije-spomine "briše", samo meni ni jasno če so to trajne posledice, ali so te spomini rešljivi z terapijami (seveda je odvisno od časa in količine, ter poškodb, ki so pri posameznikih zelo ralične)?

Hmmm v stari Jugi so brisali spomine duševno bolnim z elektro šokom (sigurno fizične poškodbe), ki niso obnovljive, ampak, če pa alkohol nima nič povezave z fizičnimi poškodbami mora biti možnost delne povrnitve informacij-spominov (tudi pri "težkih" alkoholikih...
Popravite me če se motim

LP
1
2
3 4


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Velikost spomina

Oddelek: Znanost in tehnologija
152343 (1682) Yohan del Sud
»

IBM superračunalnik simulira mačje možgane (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
21714813 (11094) Okapi
»

Kakšen je resnični potencial naših možganov? (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
559553 (8046) Tear_DR0P
»

ali res uporabljamo samo 10% možgan? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
11412589 (9419) WarpedGone
»

Definicija človeka (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
657550 (6196) _marko

Več podobnih tem