Zakaj je bencin cenejši od dizla?

Mislim da se midva strinjava ... nisem odgovarjal tebi.

Utk je 28. nov 2018 ob 09:37 izjavil:

Meni je bencinar porabil 11 litrov na avtocesti v Sloveniji ko se nisem spustil pod 180. Seveda pri 180 porabi še več kot 11, ampak realno se ne voziš stalno toliko, če ne drugega, imaš vsakih 10 minut (pri 180) kakšno cestninsko postajo, obvoznico, tunel ali nekaj.
Pomeni, da si ali norc ali pa ne znaš vozit.

Lej, ne vem kaj sem, ampak za razliko od tebe znam brati. Razen če mi v mojem postu, na katerega si odgovarjal, lahko citiraš kje sem omenjal avtoceste v Sloveniji.
Hvala v naprej.

J.McLane je 28. nov 2018 ob 10:02 izjavil:

Ne gre za nobeno čarovnijo, okoliščine so pač take da živim 40 km stran od AC, če bi se fural samo po AC bi bila poraba 5,5 l/100 km. Čista fizika mi onemogoča, da bi porabo spravil preko 5 l na mojih relacijah, kljub temu da sem med hitrejšimi vozniki, pa če verjameš ali ne.

Lahko še malo teorije, če koga zanima, dizel vs. Toyota bencin hibrid.

Bencinar v hibirdu ima 40% učinkovitost, to dosega v območju blizu WOT, pri vrtljajih od 1.200 do recimo 3.000, zaradi atkinsonovega cikla in PFI motor pri teh obratih daje od sebe samo 120 Nm.
Dizel motor ima učinkovitost 43% prav tako blizu WOT, pri podobnih vrtljajih, ampak ima hitro preko 300 Nm.

Za 130 kmh na AC recimo da avto potrebuje na ravnini 25 kW moči. Dizel s fiksnimi prestavami bo recimo imel 1800 obratov, za 25 kW bo deloval pri 130 Nm, kar je zgolj nekih 40% moči ki jo premore motor, kar pomeni da ne bo dosegal 43% učinkovitosti. NA Bencin hibrid bo za 25 kW v idealnem območju - 1800 rpm in 130 Nm.

OK, OK, spremenimo scenarij se peljemo po AC po rahlem klancu navzdol in potrebujemo samo 10 kW za vzdrževanje hitrosti, dizel bo še vedno v končni prestavi pri 1800 obratih, poraba bo mala ampak učinkovitost je padla še bolj. Bencin hibrid bo v takem scenariju lepo spustil obrate na 1200 in še vedno deloval blizu WOT v sweet spot učinkovitosti. Obrati motorja v hibridu se ves čas prilagajo in iščejo sweet spot učinkovitosti motorja.

Scenarija mestne uporabe ali nižjih hitrosti pa mislim, da ni potrebno razlagat.

Menda sem napisal nad 160 km/h? Nisem?

Utk je 28. nov 2018 ob 13:35 izjavil:

Pa glej, v Sloveniji smo. Če hočeš debatirat o nemških avtocestah, izvoli na de-tech.

Ceneni “argumenti”, ane? Ko vse drugo odpove... Samo za Slovenijo je katerikoli EV lanskega in letošnjega leta dovolj. Sploh ne vem zakaj omenjaš potem bencince.

Utk je 28. nov 2018 ob 13:44 izjavil:

Vsi moji so ceneni, vsi tvoji so zlata vredni, kot ponavadi. Tvojih 5% manj pri dizlu proti bencinu je zlatih, mojih 5% manj pri hibridu ali električarju, je brezveznih in cenenih.
Seveda, EV je še boljši, samo kaj ko ti praviš, da imajo višji co2...
Če živiš v Sloveniji, je poraba po nemških avtocestah nepomembna, tudi če gor hodiš redno, ne moreš tolk porabit, da bi naredil neko razliko z dizlom, hibridom ali bencinarjem. Če živiš gor in ne zaslužiš niti za bencin pa še tolk bolj žalostno.

Kaj si pa tule nasračkal enih bedarij. Horse shit.

Kaj si pa tule nasračkal enih bedarij. Horse shit.

Na bedarijo težko z nebedarijo odgovorit.

Še ena zanimivost po trenutnih tržnih cenah brez dajatev bi bila poraba 8 l bencina cenovno isto kot poraba 6,25 l dizla. Se človek zamisli.

tikitoki je 28. nov 2018 ob 11:23 izjavil:

Ladijski promet je bistveno bolj ucinkovit, k kopenski. Oziroma, porabis manj energije in sprostis manj CO2 za prevoz enake kolicine tovora.

Kaj šele k upoštevaš strošek izgradnje avtoceste preko Pacifika.

Utk je 21. nov 2018 ob 08:39 izjavil:

Globalno gledano je večji problem dolgoročno globalno segrevanje zaradi CO2 kot kratkoročne lokalne povišane vrednosti NOx in njihova strupenost. Žal je tako.

Globalno gledano je Zemlji vseeno od česa mi umremo. Globalno gledano je razlika v C02 med bencinarjem, dizlom, pa tudi električnem avtom, zanemarljiva. Ni pa zanemarljiva razlika v drugih strupih.

zobnik je 20. nov 2018 ob 23:29 izjavil:

Zakaj je pa plin 70 centov, ko bi mogu bit 60 centov.
V Italiji bencin 1.8 plin pa 0.60-0.70 evra.

Zarad konkurence, zakaj.

Ne, globalno gledano razlika med bencinarjem, dizlom in električnim avtom ni zanemarljiva, niti približno ne. Med bencinarjem in dizlom še morda da ni neke razlike, električni avto pa izpusti nekajkrat manj CO2ja če je gnan s povprečnim miksom svetovne električne energije, če je gnan samo na obnovljive vire pa tudi 10 do 20x manj. Dajmo poračunat.

Vzemimo za primer Hyundai Kono, ki obstaja v vseh oblikah pogona (dizelski, bencinski in električni). Realne porabe prakse iz Spritmontitorja so: 5,75 litra za dizel, 7,27 litra za bencin, 5,3 litra za bencinsko hibridno verzijo in 15,98 kWh za električno verzijo.
https://www.spritmonitor.de/en/overview...

Vsak liter skurjenega dizla proizvede 2,68 kg CO2ja, vsak liter bencina 2,3 kg CO2, vsaka kWh elektrike globalno pa 436 gCO2/kWh.https://ember-climate.org/insights/rese...

Torej:

DIZEL
5,75 litra x 2,68 kg na liter =15,41 kg na 100 km = 154,1 grama na km
BENCIN:
7,27 litra x 2,3 kg na liter = 16,72 kg na 100 km = 167,2 grama na km

BENCIN HIBRID:
5,3 litra x 2,3 kg na liter =12,19 kg na 100 km = 121,9 grama na km

ELEKTRIČNI AVTO:
15,98 kWh x 0,436 kg na kWh = 6,96 kg na 100 km = 69,6 grama na km

Torej električni avto izpusti cca 2,5x manj CO2ja glede na bencinarja ali dizla. Ko bencinarju in dizlu dodamo 25 % več za proizvodnjo bencina in dizla je razlika več kot 3 kratna glede na električni avto. In vsako leto se delež obnovljivih virov viša, delež premoga pa niža, kar pomeni da z leti bo razlika še večja in večja. Če električni avto poganjaš samo na obnovljive vire je razlike več kot 10 kratna.

zmaugy je 21. nov 2018 ob 09:55 izjavil:

Pobezljano globalno segrevanje, če česa ne naredimo, bo pomenilo smrt za VSE ljudi in večino živali na planetu in pohabljenje življenja na Zemlji za nekaj milijonov let.

Vat?
Ti si nor.
Poduči se, kaj pomeni dvigovanje CO2 in temperatur.
Ti veš, da je bila vsebnost CO2 v Juri 10x večja kot je danes? In da so imeli 35% kisika v zraku in ne dušljivih 21% kot danes. Največ žvali na kvadratni m. In najvišja drevesa. Medoti so bili velikosti slona. Sloni so bili velikosti kita. To je bilo najjače obdobje Zemlje.

Čim bo temperatura naraščala, bodo rastline pognale, ker CO2 je hrana za rastline.

Vprašaj ti našo figo, kj si ona misli o globalnem segrevanju.
Naša figa je bila zasajena cca 15 let nazaj, sredi travnika. Vsako leto smo jo odevali v kopreno in vsako spomlad čakali, kaj če bo pognala kak list ali ne bo.
Pred ca 6 leti je pa pognala - majstore, par metrov v višino. Zdajle pa je enako visoka kot hiša, ter zaseda 15x15m travnik. Rodi fige, da nihče ne more tega pojesti.

Naša figa ima mnenje: "Yeah, gimme some Sun! Yea, baby. To mi deli."

Bolj je vroče, bolj ji paše.