Vraževerje kot ključ do sreče

Tematika je bolj filozofskega značaja.

Obravnavali bomo seveda fenomen vraževerja in pozitivnega učinka le tega na zadovoljstvo posameznika. Ljudje smo seveda različni. Mnogi verjamejo v marsikaj, nekateri verjamejo v boga ali več teh, drugi spet v paranormalne pojave in neke višje duhovne energije. Na nasprotnem taboru seveda ne manjka tistih ki z nasmeškom odklonijo/mo takšne čire čare.

Določene teorije so, če se jih lotimo strogo znanstveno res nelogične ali čudne. Seveda jih nekateri ponosno ovržemo spet drugi pa kljub temu vidijo v tem nek smisel. Kakšen smisel neki, pred petimi minutami smo z vsemi fizikalnimi zakoni raztrgali vražo a človek vanjo še vedno verjame. Očitno zato ker predstavlja nek smisel v njegovem življenju. Ker sem izjemno analitično naravnan in v prostem času veliko premišljujem sem se malo poglobil v to tematiko. Zakaj za vraga... in seveda prišel do dokaj pomembnih dognanj.

1. Vraževerje lahko posamezniku da upanje v izboljšanje situacije tudi takrat, ko ne vidi logičnega izhoda.

2. Posledično s točko 1. lahko vera v nekaj človeku pomaga preboleti stisko, torej ima vraževerje ali vera nasploh terapevtski učinek.

3. Upanje rodi pozitivne misli in varuje pred depresijo. Velikokrat slišimo o oddajanju pozitivne energije in kako so ti posamezniki uspešni ter priljubljeni. To jim uspeva predvsem zato, ker verjamejo da je "sreča" na njihovi strani, bolj so sproščeni, manj jamrajo in se izpopolnjujejo ali po domače rečeno delajo na tem da nekaj spremenijo namesto da jamrajo.

4. Koristen placebo efekt. Če se nekdo počuti slabo a ni ravno hudo bolan in se zateče k vražam lahko samega sebe prepriča v to, da mu je povsem v redu. Kar naenkrat je počutje boljše posameznik pa zadovoljen.

5. Vera lahko posameznika varuje/odbija od nemoralnih odločitev. Naprimer sistem Karme, kompenzacija po smrti (dobri gredo v raj slabi v pekel itd.)

Seveda vsaka verovanje ima potencialno nevarnost zlorabe, kot so bile recimo razne hepi hepi terapije, nemoralne dolžnosti ki jih narekuje vera itd. Ampak če postavimo slabosti na stran lahko potegnemk črto in ugotovimo da lahko vera blagodejno vpliva na psihološko zdravje posameznika, če le ni izkrivljena.

Načelno ima verovanje v vsakdanjem življenju ogromen pomen že od nekdaj. Dokler ne škodi nikomur je brezpredmetno da se prepiramo kdo je pameten in kdo neumen. Če nekomu vera pomaga da laže brodi skozi življenje hvalabogu a le dokler niso prekoračene MEJE MORALE in ZAKONOV. Ne pozabimo da mora v vsakem primeru verovanje ostati IZVEN domene POLITIKE.

Sem mnenja, da je precej odvisno tudi od tega koliko posameznik veruje v te molitve. Toda zagotovo vsakdo, ki vsaj poskusi že malenkost verjame v to. Če ne drugega je molitev lahko lot neke vrste meditacija, ko se malo posvetiš sebi in razčistiš probleme. Koliko ljudi to dejansko počne brez da bi se na nekoga naslonili? Danes imamo cel kup ljudi ki se morajo zaradi lastnih težav posvetiti s psihiatrom ali pa bi se morali. Redki so taki , ki so sposobni sami ori sebi razčistit probleme, na drugi strani pa imaš ljudi ki si z vero pomagajo prebroditi travmatske izkušnje itd.

Verjameš lahko precej bolj v kakšen amulet, ki ti recimo prinaša srečo ali kaj podobnega. Recimo v srečne športne hlačke, zapestnico..

War veterans who prayed had significantly higher levels for: incorporation, self-protection, and for reactive formation; but significantly lower levels for regression, compensation, transfer, no-controlling, oppositional and aggressiveness than their peers who did not pray. Practicing religion (regular performing daily prayers) is associated with reduction of tendencies towards the tendency for risk, impulsiveness, and aggression. It is also associated with successful overcoming of emotional conflicts in war veterans who practiced religion than their peers who did not practice religion.

May the PubMed be your friend.

is associated with reduction of tendencies towards the tendency for risk, impulsiveness, and aggression.

rolfmao.

Pogledaš verske vojne kozi zgodovino, pogledaš edino religijo ki je še ni šla skozi reformacijo in ti je jasno da to ni res!

Unknown_001 je 26. jul 2017 ob 23:39 izjavil:

Scaramouche je 26. jul 2017 ob 23:37 izjavil:

is associated with reduction of tendencies towards the tendency for risk, impulsiveness, and aggression.

rolfmao.

Pogledaš verske vojne kozi zgodovino, pogledaš edino religijo ki je še ni šla skozi reformacijo in ti je jasno da to ni res!

Bolj je važno v kakšen namen je biko verovann usmerjeno. Če pogledamo začetke, vera uči osnove morale a lahko se jo v imenu morale izpridi. Uoam trditi da so bile križarske vojne in inkvizicija VRHUNEC zlorabe vere z namenom pridobiti totalitarno oblast nad ljudstvom.

Uči morale?
Poglej kok nemorale je bilo v bibliji! Poglej koliko jo je v Koranu!

religija ni narejena zaradi morale ampak zaradi tega da ljudi da v vprego in prepreči kaos, morala je bolj smetana na vrhu, ostalo so pravljice...

Scaramouche je 26. jul 2017 ob 23:48 izjavil:

Unknown_001 je 26. jul 2017 ob 23:39 izjavil:

Scaramouche je 26. jul 2017 ob 23:37 izjavil:

is associated with reduction of tendencies towards the tendency for risk, impulsiveness, and aggression.

rolfmao.

Pogledaš verske vojne kozi zgodovino, pogledaš edino religijo ki je še ni šla skozi reformacijo in ti je jasno da to ni res!

Bolj je važno v kakšen namen je biko verovann usmerjeno. Če pogledamo začetke, vera uči osnove morale a lahko se jo v imenu morale izpridi. Uoam trditi da so bile križarske vojne in inkvizicija VRHUNEC zlorabe vere z namenom pridobiti totalitarno oblast nad ljudstvom.

Uči morale?
Poglej kok nemorale je bilo v bibliji! Poglej koliko jo je v Koranu!

religija ni narejena zaradi morale ampak zaradi tega da ljudi da v vprego in prepreči kaos, morala je bolj smetana na vrhu, ostalo so pravljice...

V samem začetku, DA. Se bojim da bo pri nekaterih izbruhnila ignoranca ko bomo prišli na to debato. Sveto pismo/koran/... se je z leti spreminjalo in dopolnjevalo. To je neizbežen pojav. Manipuliranje in izktivljanje prvotnega pomena. Prva verovanja izhajajo predvsem iz strahu pred pojavi ki jih ljudje niso znali razumeti. Seveda logično so vse kar si niso znali pojasniti pripisali nadnaravnim silam. Le te pa so postavili kot neke "nevidne" nadzornike ki bodo po smrti posktbeli za sankcije/nagrajevanje za dejanja. Ljudje so v to verovali in enostavno je bilo vzbuditi zavest da niso sami. Vetjetno se je marsikatera pi*darija s tem preprečila lahko pa tudi ustvarila (žrtvovanja). Who knows.

PrihajaNodi je 26. jul 2017 ob 23:49 izjavil:

Vera je opij ljudstvu. Vse sakralne objekte bi morali odstraniti. Bog ne obstaja, kdor pav verjame vanj pa ni na visoke iq-ju.

Torej preziraš nekoga, ki veruje in ga zaradi tega smatraš za manjvrednega. Cerkev kot ustanova je eno. Cerkev kot skupnost drugo.

To proti čemur se ti boriš je prva varianta.

Druga varianta je osebnega značaja in ni nič drugačna kot če nekdo sam ori sebi veruje v kamenčke, duhove itd.

A ti si ateist ?

next3steps je 27. jul 2017 ob 00:16 izjavil:

PrihajaNodi je 26. jul 2017 ob 23:49 izjavil:

Vera je opij ljudstvu. Vse sakralne objekte bi morali odstraniti. Bog ne obstaja, kdor pav verjame vanj pa ni na visoke iq-ju.

Hawking se strinjajoče ne strinja s tabo. Če boš kdaj naletel na inteligentnega človeka, ti bo morda povedal, da tu in tam zavida navadnim vernim plebejcem.
Kar se tiče vere, brez problema prevzameš tisto, ki ne vzpodbuja nasilja, a hkrati zadosti psihološkim potrebam.

Pravkar je citiral Marxa... dvomim da bi sam od sebe to sestavil.

next3steps je 27. jul 2017 ob 00:21 izjavil:

next3steps je 26. jul 2017 ob 22:56 izjavil:

Tl;dr Molitve imajo za sabo znanost in tudi dejansko pomagajo.

Chanting, ne nujno praying.
Ps Kdo? Jaz ali Nodi?

Nodi
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Opium_o...

Mnogi verjamejo v marsikaj, nekateri verjamejo v boga ali več teh, drugi spet v paranormalne pojave

A ti ne verjames ?

Scaramouche je 26. jul 2017 ob 23:48 izjavil:

Uči morale?
Poglej kok nemorale je bilo v bibliji! Poglej koliko jo je v Koranu!

religija ni narejena zaradi morale ampak zaradi tega da ljudi da v vprego in prepreči kaos, morala je bolj smetana na vrhu, ostalo so pravljice...

Določa in s tem uči moralo.
Rahlo napačno - obratno - gledaš na zadevo.
Nemorala ne obstaja zato, ker je na/zapisana v bibliji. Biblija jo samo prikazuje. Izvrže jo na plano, prikaže in pokaže pot - uči moralo . . . .
Človek je simbolno bitje. Uči se preko mitov, pravljic in v preteklosti mu je bila v oporo močno tudi vera kot taka, s svojimi zgodbami in pravljicami, kot praviš...

Zgodovina Boga je ena taka, knjiga, ki se jo dobi tudi v slovenščini, ... ali pa Grobarka Boga - je znanost pokopala Boga? od Johna C. Lenoxa, tudi v slo....

Zdaj pa vsi v posteljo in spat.

next3steps je 27. jul 2017 ob 00:20 izjavil:

Ne, prej narcistični egocentrist, ki včasih rad pomaga sočloveku. Vernik not as in religion but as in faith.

A si klon od @vostoka1 ?

Imaš dejansko enak stil pisanja kot on.

Unknown_001 je 26. jul 2017 ob 22:53 izjavil:

1. Vraževerje lahko posamezniku da upanje v izboljšanje situacije tudi takrat, ko ne vidi logičnega izhoda.

2. Posledično s točko 1. lahko vera v nekaj človeku pomaga preboleti stisko, torej ima vraževerje ali vera nasploh terapevtski učinek.

3. Upanje rodi pozitivne misli in varuje pred depresijo. Velikokrat slišimo o oddajanju pozitivne energije in kako so ti posamezniki uspešni ter priljubljeni. To jim uspeva predvsem zato, ker verjamejo da je "sreča" na njihovi strani, bolj so sproščeni, manj jamrajo in se izpopolnjujejo ali po domače rečeno delajo na tem da nekaj spremenijo namesto da jamrajo.

4. Koristen placebo efekt. Če se nekdo počuti slabo a ni ravno hudo bolan in se zateče k vražam lahko samega sebe prepriča v to, da mu je povsem v redu. Kar naenkrat je počutje boljše posameznik pa zadovoljen.

Vraževerje je izmišljotina možganov, ko nečesa ne morejo pojasniti z logiko. Če si nečesa ne zmoremo pojasniti to možgani dojemajo kot stres, zato nas te izmišljotine pomirjajo in ohranjajo našo 'halucinacijo' realnosti nedotaknjeno. Na nek način nam tudi pomirijo strah pred neznanim. Osebno raje vložim trud in si poskušam stvari razložiti na logični način, saj je tako razumevanje bolj trdno, oz. se težje podre v trenutku, kar bi vodilo do velikega šoka za možgane, identiteto, ego... Z meditacijo lahko vsak zavestno nadzira svoj organizem in hormone, zato mislim da lahko vsak podzavestno z nekim srečnim mindsetom uravnava svoje hormone in delovanje telesa in tako pozdravi marsikatero bolezen s ti. placebom. Dokler nekdo s svojim vraževerjem drugim ne škoduje oz. jim ga ne vsiljuje ne vidim s tem nič narobe, čeprav je seveda bolje, če si stvari logično razložimo.

tl;dr

vero (v normalni meji) in (oz) molitev vidim v neki meri isto kot "law of attraction". Torej ko nekdo moli za nekaj, si poskusa vizualizirat tisto, kar si npr zeli. Na istem principu (naj bi) deluje law of attraction. Zdaj, ce nekdo verjame v to je pa ze druga tema.

Ne govorim sedaj o tisti veji vere ko: convert into my religion or die as infidel... ;)

Vsak človek ima vero, ker je to biološka značilnost možganov. Vesolje je po naravi spremenljivo, v njem nič ni stalnega, zato si možgani ustvarijo iluzijo realnosti na podlagi podatkov, ki so na voljo. Nič ni narobe z religijami, ateizmom, vraževerjem, sem pač spoznal, da je najtrdnejši okvir realnosti osnovan na logiki in sklepanju in ne verskih naukih neke knjige ali navodil. Kaj bi se zgodilo, če bi nekdo neizpodbitno dokazal, da je vse kar piše v svetih knjigah bedarija? Kakšne posledice bi to imelo na psiho ljudi, ki so svojo realnost prikrojili tako, da ustreza tem knjigam in je niso zmožni prilagoditi trenutnemu dejanskemu stanju?

@Raptor_F16

Mislim, da bi bilo dobro najprej razčistiti pojme, ker je tvoja teza zlitina vseh treh in ker tudi marsikateri drugi sodelujoči to pozabljajo:

- vraževerje (superstitio - nad-stanje, nadnaravno? ... niti ne vemo točno )
- religija (religio - po-vezovanje)
- vera (fides/credo - prepričanje, za-upanje, verjetje)

Čeprav se lahko ti trije pojmi v vsakdanjem življenju prepletajo vseeno niso eno in isto:

- vraževerje in malikovanje sta kritizirana s strani prerokov v Bibliji. Tudi za inkvizicije proti čarovnicam bi lahko rekli, da je s tem Cerkev monopolizirala dotlej vraževerno preganjanje vraževerja. Malikovanje ali idoliziranje pa imamo tudi danes v potrošniški družbi. Tudi v odnosu ljudi do sodobnih tehnologij vidim veliko idealizacije, ki spominja na odnos do tehnologije kot do nekaj nadnaravnega (ki pa izgine takoj ko zmanjka elektrike).
- religija je kritizirana s strani Kristusa ko se prepira s farizeji in je s tem tudi na nek način kritika Cerkve (in kar je IMO tudi večinoma kritika današnjih ateistov). Družba mora imeti neke skupne imenovalce, da lahko sploh obstaja kot neka entiteta, problem je, da družba postane lažna, ko na račun ohranjanja te entitete izničuje posameznika. Torej, lahko rečemo, da so se totalitarizmi v izničenju religije postavili na njeno izpraznjeno mesto. Rezultati tega so znani.
- po drugi strani pa imamo razsvetljensko kritiko Cerkvenega monopola zlitine religije-vere, ki je takrat bila hegemonična in jo v soočenju z znanostjo razgalja njene vraževernosti. Zaradi doslednosti kritike je bilo nujno potrebno napasti vere v splošnem. Ampak tu se IMO začne to rezilo krhati. Mislim, da je tudi večina razprav še vedno na tej ravni, še posebej zaradi marksizma, ki je ta konflikt še bolj zaostril.
- vera je zanimiva, ker je nam po svoje nekaj tako vsakdanjega ali temeljnega, da jo mimogrede spregledamo. V njej se skriva zaupanje brez katerega razpadejo odnosi in družba (in borze zletijo navzdol), upanje brez katerega se prej ali slej znajdemo pred nihilističnim prepadom (in hočemo tako ali drugačno evtanazijo). V tem pojmovanju vere se s tabo, Raptor_F16, strinjam, a iskanje zgolj praktičnih učinkov vere te izpostavi prav rezilu, ki ga je nastavil Nietzsche: vera iz racionalnih ali praktičnih razlogov je nesmisel, ki fenta samega sebe.

Ma kaki talismani, daj mi skodelico kave, in zgodili se bodo cudezi.

G-man je 27. jul 2017 ob 08:14 izjavil:

- religija je kritizirana s strani Kristusa ko se prepira s farizeji in je s tem tudi na nek način kritika Cerkve (in kar je IMO tudi večinoma kritika današnjih ateistov). Družba mora imeti neke skupne imenovalce, da lahko sploh obstaja kot neka entiteta, problem je, da družba postane lažna, ko na račun ohranjanja te entitete izničuje posameznika. Torej, lahko rečemo, da so se totalitarizmi v izničenju religije postavili na njeno izpraznjeno mesto. Rezultati tega so znani.
- po drugi strani pa imamo razsvetljensko kritiko Cerkvenega monopola zlitine religije-vere, ki je takrat bila hegemonična in jo v soočenju z znanostjo razgalja njene vraževernosti. Zaradi doslednosti kritike je bilo nujno potrebno napasti vere v splošnem. Ampak tu se IMO začne to rezilo krhati. Mislim, da je tudi večina razprav še vedno na tej ravni, še posebej zaradi marksizma, ki je ta konflikt še bolj zaostril.

težko je napadati 'vere' in 'verovanje' na splošno, če v večini nagovarjaš iste nizkointeligenčne ljudi, ki v življenju rabijo oporo ali cerkve ali močne države.
glavnega problema se še nisi znebil, le prestavil si ga na drugo stran, z morda še šlabšimi posledicami za trenutno zahodno družbo...

gruntfürmich je 27. jul 2017 ob 10:20 izjavil:

G-man je 27. jul 2017 ob 08:14 izjavil:

- religija je kritizirana s strani Kristusa ko se prepira s farizeji in je s tem tudi na nek način kritika Cerkve (in kar je IMO tudi večinoma kritika današnjih ateistov). Družba mora imeti neke skupne imenovalce, da lahko sploh obstaja kot neka entiteta, problem je, da družba postane lažna, ko na račun ohranjanja te entitete izničuje posameznika. Torej, lahko rečemo, da so se totalitarizmi v izničenju religije postavili na njeno izpraznjeno mesto. Rezultati tega so znani.
- po drugi strani pa imamo razsvetljensko kritiko Cerkvenega monopola zlitine religije-vere, ki je takrat bila hegemonična in jo v soočenju z znanostjo razgalja njene vraževernosti. Zaradi doslednosti kritike je bilo nujno potrebno napasti vere v splošnem. Ampak tu se IMO začne to rezilo krhati. Mislim, da je tudi večina razprav še vedno na tej ravni, še posebej zaradi marksizma, ki je ta konflikt še bolj zaostril.

težko je napadati 'vere' in 'verovanje' na splošno, če v večini nagovarjaš iste nizkointeligenčne ljudi, ki v življenju rabijo oporo ali cerkve ali močne države.
glavnega problema se še nisi znebil, le prestavil si ga na drugo stran, z morda še šlabšimi posledicami za trenutno zahodno družbo...

Torej so problem nizkointeligenčni ljudje (verniki), ki jih zavajajo drugi nizkointeligenčni ljudje z določeno avtoriteto (kler)? Nekateri bi radi oporo močne umetne inteligence ... :-) Vsak človek tako ali drugače potrebuje osmišljevanje lastnega bivanja - ali se pač motim? Jaz vidim vero kot pot iskanja tega, ne pa le kot imperativni howto za udejanjanje v tem svetu (etika, morala). Če pristanemo na argumente, da so stvari vredne obstoja le zaradi uporabnosti, že drsimo v razpadanje človečnosti. Kar je tudi zelo razvidno v vseh nivojih in sistemih moderne družbe in je nenazadnje z drugega zornega kota kritizirano iz strani levice.

trenerkar je 27. jul 2017 ob 11:02 izjavil:

Povsem enako očitno velja zate.

Najlažje se je narest finega in brez podkrepitve pred nos vržt očitek.

Pasivne agresije nikoli nisem dobro prebavljal in jrle tudi zdaj ne bom. Ali se obnašajte ali pa ne sodelujte. Želim oz. ZAHTEVAM nepristransko debato.

Kdor ima problem z mnenjem naj izpostavi kaj ga moti, ne pa da se naredi užaljenega in s provokacijo čaka da ga bo kdo opazil.

Scaramouche je 26. jul 2017 ob 23:37 izjavil:

is associated with reduction of tendencies towards the tendency for risk, impulsiveness, and aggression.

rolfmao.

Pogledaš verske vojne kozi zgodovino, pogledaš edino religijo ki je še ni šla skozi reformacijo in ti je jasno da to ni res!

URL pls.

Religija je v esenci pranje možganov mase za profitiranje posameznikov.

Izključno in samo to?

Vi govorite o zlorabah.

Might be. Ampak vera posameznika... to nas zanima.