Forum » Znanost in tehnologija » matematično vprašanje o vesolju
matematično vprašanje o vesolju
korenje3 ::
Zanima me torej...
- imamo zvezde v vesolju, ki so razporejene v 3d svetu.
- zvezd je neskončno
- vsaka zvezda oddaja neko energijo [W] in je za vse zvezde enaka
- razdalja med zvezdami je X in je za vse enaka.
koliko energije pride od vseh zvezd (ki jih je neskončno) na neko točko (1m2) in kako bi to izračunal? Pri tem lahko upoštevamo, da gre sevalna energija zvezd preko drugih zvezd.
- imamo zvezde v vesolju, ki so razporejene v 3d svetu.
- zvezd je neskončno
- vsaka zvezda oddaja neko energijo [W] in je za vse zvezde enaka
- razdalja med zvezdami je X in je za vse enaka.
koliko energije pride od vseh zvezd (ki jih je neskončno) na neko točko (1m2) in kako bi to izračunal? Pri tem lahko upoštevamo, da gre sevalna energija zvezd preko drugih zvezd.
i9-12900k; 32GB DDR5-6000 CL36; Nvidia RTX 3080 ti;
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
- spremenil: korenje3 ()
737 ::
Naše vesolje se širi, vidnih je torej le omejeno število zvezd do razdalje 13,7 milijarde svetlobnih let v eno smer. Dlje je jata galaksij, hitreje se oddaljuje in večji je dopplerjev "red shift," moč sevanja rapidno pada. Vse zvezde ne svetijo enako. Sevanje lahko zaokrožiš na temperaturo ozadja, 2,7 K in pointegriraš po polobli.
Ti si opisal statično vesolje. V njem bi se vsa medzvezna snov počasi segrela na povprečno temperaturo površine zvezde.
Ti si opisal statično vesolje. V njem bi se vsa medzvezna snov počasi segrela na povprečno temperaturo površine zvezde.
stalker ::
13,7 milijarde svetlobnih let v eno smer
46,5 milijarde svetlobnih let v eno smer.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: stalker ()
[D]emon ::
vidnih je torej le omejeno število zvezd do razdalje 13,7 milijarde svetlobnih let v eno smer
;)
Mavrik ta forum uporablja za daljsanje e-penisa. Ker si ne upa iz hise.
::
Energija, ki te doseže, pada s kubikom oddaljenosti od zvezde. Glede rešitve tvoje naloge bom bolj ugibal. Mogoče bi za začetek lahko rešil enostavnejšo varianto, v kateri so zvezde razporejene na premici. Nalogo bi lahko rešil z vrsto, kjer bi bili členi nekaj v smislu 1/(n*X)^3, kjer gre n od 1 do neskončno.
stalker ::
telexdell ::
Če je zvezd neskončno potem sevajo skupaj neskončno energijo. Če postaviš nekje neko točko potem je povsod okrog nje neskončno zvezd, katere skupaj oddajajo neskončno energije. Ker je zvezd neskončno je tudi razdalja zadnje zvezde od točke opazovanja neskončna. Da pride energija od zadnje zvezde, katera je neskončno oddaljena do točke je potreben neskončen čas. Torej je logični odgovor, da bo po neskončnem času v poljubni točki neskončna energija.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
korenje3 ::
gre se za matematično vprašanje, ne za filozofsko. opisal sem pogoje in me samo zanima kako se izračuna.
i9-12900k; 32GB DDR5-6000 CL36; Nvidia RTX 3080 ti;
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
stapler rump ::
Tudi iz filozofskega stališča gre za čisto zanimivo vprašanje (paradoks temnega neba). S podobnim vprašanjem se je ukvarjala fizika v preteklosti.
Tvoje vprašanje je sicer iz matematičnega vidika nekoliko nerodno zastavljeno, tako da je težko dati točen odgovor. Kakšna je točno razporeditev zvezd v prostoru? To, da je razdalja do sosednje zvezde X je enostavno definirati na premici. V 3D prostoru to ni dobro definirano. Podobno moraš malo boljše definirati, kaj točno te zanima. Verjetno te zanima neka gostota energije, ampak potem moraš govoriti o ploskvi ali prostorskem kotu, ne o točki.
Za enodimenzionalni problem ti je kamikaze5 nakazal rešitev. Izračunati moraš neskončno vrsto (s tem popravkom, da pada gostota energijskega toka z 1/r2). Za razliko od podobnega 3D problema boš tukaj dobil končno vrednost za rezultat. Za diskusijo 3D problema, glej zgoraj povezani Wikipedia članek.
Tvoje vprašanje je sicer iz matematičnega vidika nekoliko nerodno zastavljeno, tako da je težko dati točen odgovor. Kakšna je točno razporeditev zvezd v prostoru? To, da je razdalja do sosednje zvezde X je enostavno definirati na premici. V 3D prostoru to ni dobro definirano. Podobno moraš malo boljše definirati, kaj točno te zanima. Verjetno te zanima neka gostota energije, ampak potem moraš govoriti o ploskvi ali prostorskem kotu, ne o točki.
Za enodimenzionalni problem ti je kamikaze5 nakazal rešitev. Izračunati moraš neskončno vrsto (s tem popravkom, da pada gostota energijskega toka z 1/r2). Za razliko od podobnega 3D problema boš tukaj dobil končno vrednost za rezultat. Za diskusijo 3D problema, glej zgoraj povezani Wikipedia članek.
videc ::
Kocka ::
Zanima me torej...
koliko energije pride od vseh zvezd (ki jih je neskončno) na neko točko (1m2) in kako bi to izračunal?
Takole gre: Začneš z najbližjo zvezdo - to je naše Sonce. Poguglaš in dobiš podatek, da se vsako sekundo na njem pretvori približno 4 milijone ton mase v čisto energijo. To znese po Einsteinovi enačbi E=mc^2 približno 3.6E26 Joulov energije na sekundo (se pravi toliko Wattov moči oddaja sonce v prostor).
Vsa ta moč se približno enakomerno porazdeli po celotni "namišljeni sferi" okrog Sonca. Sonce je od nas povprečno oddaljeno okrog 150 milijonov kilometrov, torej je površina sfere na tej razdalji okrog sonca po formuli za površino krogle 4*PI*R^2 = 2.8E23 kvadratnih metrov.
To pomeni, da se teh 3.6E26 Wattov porazdeli na te 2.8E23 kvadratne metre kar znese 3.6/2.8 = 1.3 kW moči na vsak kvadratni meter. (tako na oko...)
Potem nadaljuješ na enak način z naslednjo zvezdo, samo vedi, da je najbližje zvezda od nas oddaljena dobre 4 svetlobna leta. Zaradi tega je izsevana moč na kvadratni meter pri tej razdalji tako majhna napram Soncu, da jo lahko brez skrbi zanemariš.
Prav tako lahko zanemariš še vse preostale zvezde, ki so oddaljene še mnogo bolj. Moč na kvadratni meter pada s kvadratom razdalje (ker je površina krogle 4*PI*R^2)!
Če te muči vprašanje, da je teh zvezd neskončno mnogo, si pomagaj z razlago vsote neskončnih geometrijskih vrst. Če zaporedje delnih vsot konvergira, potem je tudi vsota neskončne vrste končno število.
Na primer: Vsota neskončne vrste: 1 + 1/2 + 1/4 + 1/8 + ... ni neskončno ampak natanko 2 in nič več. Vsak naslednji člen je za polovico manjši od naslednjega, pa vsota te vrste že konvergira.
Če je vsak nadaljnji člen vrste, ki predstavlja izsevano moč ene zvezde, pada še hitreje od zgoraj omenjene vrste, potem bo tudi ta vsota izsevane energije konvergirala in ne bo neskončna.
Torej odgovor na tvoje vprašanje bi se glasil:
Dober kilovat in nič več. Toliko lahko tudi največ sprejmejo sončni kolektorji/celice.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Kocka ()
Unilseptij ::
V glavnem... za vse praktične primere velja, da je energijski prispevek zaradi sevanja zvezd v medzvezdnem prostoru (torej ne v bližini posamezne zvezde) praktično nič (zato je pač na Plutonu mraz ). Edino, kar je glede EM energije vredno upoštevati v praznem prostoru, je prasevanje z efektivno temperaturo 2,7 K in to je to.
korenje3 ::
stapler rump je izjavil:
Tudi iz filozofskega stališča gre za čisto zanimivo vprašanje (paradoks temnega neba). S podobnim vprašanjem se je ukvarjala fizika v preteklosti.
Tvoje vprašanje je sicer iz matematičnega vidika nekoliko nerodno zastavljeno, tako da je težko dati točen odgovor. Kakšna je točno razporeditev zvezd v prostoru? To, da je razdalja do sosednje zvezde X je enostavno definirati na premici. V 3D prostoru to ni dobro definirano. Podobno moraš malo boljše definirati, kaj točno te zanima. Verjetno te zanima neka gostota energije, ampak potem moraš govoriti o ploskvi ali prostorskem kotu, ne o točki.
Za enodimenzionalni problem ti je kamikaze5 nakazal rešitev. Izračunati moraš neskončno vrsto (s tem popravkom, da pada gostota energijskega toka z 1/r2). Za razliko od podobnega 3D problema boš tukaj dobil končno vrednost za rezultat. Za diskusijo 3D problema, glej zgoraj povezani Wikipedia članek.
napisal sem da so vse zvezde (ali viri energije) enako oddaljeni med sabo. vprašanje ni povezano z vesoljem, ker je tam preveč spremenljivk. v mojem primeru gre za statično vesolje.
v bistvu je vprašanje samo ali bo energije neskončno, ali omejeno, ki pride do neke točke, ter koliko omejeno.
Recimo da je vsak vir bolj oddaljen, pomeni tudi manj energije ki pride od tam. Glede na to da je točk neskončno, se ne da reči da bo tudi neskončno energije konvergiralo v neki točki, namreč neskončno je tudi odprtega prostora.
i9-12900k; 32GB DDR5-6000 CL36; Nvidia RTX 3080 ti;
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
korenje3 ::
Ok da ne bo 3d preveč zakompliciran.
Tukaj je konkreten 2D problem. Z vsako oddaljenostjo se zmajša kot. Recimo da je 360° enako 100% moči točke. Kako bi v tem 2D svetu izračunal % moči vseh točk ki padejo na krog S. Recimo da uporabimo L=100, s=10.
Tukaj je konkreten 2D problem. Z vsako oddaljenostjo se zmajša kot. Recimo da je 360° enako 100% moči točke. Kako bi v tem 2D svetu izračunal % moči vseh točk ki padejo na krog S. Recimo da uporabimo L=100, s=10.
i9-12900k; 32GB DDR5-6000 CL36; Nvidia RTX 3080 ti;
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
Gigabyte Aorus z690 master; Be Quiet Dark Power 12 1000W
Darko! ::
13,7 milijarde svetlobnih let v eno smer
46,5 milijarde svetlobnih let v eno smer.
Odličen video, ki prikaže tudi to, koliko malo v resnici vemo.
Off topic, ampak so mi prišli na misel teli verzi Williama Blaka
V Zrnu peska videti cel Svet
in Nebo v Roži na poljani,
Večni čas imeti v hip ujet
in Neskončnost obdržati v dlani.
No, to ne bo rešilo Korenjevega vprašanja.
::
napisal sem da so vse zvezde (ali viri energije) enako oddaljeni med sabo. vprašanje ni povezano z vesoljem, ker je tam preveč spremenljivk. v mojem primeru gre za statično vesolje.
v bistvu je vprašanje samo ali bo energije neskončno, ali omejeno, ki pride do neke točke, ter koliko omejeno.
Če z X označiš oddaljenost med zvezdami, lahko za vajo prejeto energijo prikažeš kot funkcijo X.
telexdell ::
Če vzamemo kot osnovo razmišljanje @kocka potem ena zvezda seva:
W/(4*PI*x2)
naslednja
W/(4*PI*(2*x)2)
Tako dobimo vrsto
W/(4*PI)* (1/x2+1/(2*x)2....1/(n*x)2)
Toliko seva energije iz ene smeri. Ker je X poljubno število, ker imamo opravka s prostorom in neskončno zvezd pa je tudi teh smeri neskončno. Če dobimo iz ene smeri vsaj nekaj energije potem dobimo iz neskončno smeri neskončno energije. Če pa iz ene smeri ne dobimo nič energije, pote jo tudi iz neskončno zvezd dobimo nič.
Odgovor je torej- energija v opisanem primeru je neskončna
W/(4*PI*x2)
naslednja
W/(4*PI*(2*x)2)
Tako dobimo vrsto
W/(4*PI)* (1/x2+1/(2*x)2....1/(n*x)2)
Toliko seva energije iz ene smeri. Ker je X poljubno število, ker imamo opravka s prostorom in neskončno zvezd pa je tudi teh smeri neskončno. Če dobimo iz ene smeri vsaj nekaj energije potem dobimo iz neskončno smeri neskončno energije. Če pa iz ene smeri ne dobimo nič energije, pote jo tudi iz neskončno zvezd dobimo nič.
Odgovor je torej- energija v opisanem primeru je neskončna
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
stapler rump ::
Če dobimo iz ene smeri vsaj nekaj energije potem dobimo iz neskončno smeri neskončno energije.
Tvoje sklepanje se ne ujema s prvotnim vprašanjem. Predstavljaj si nek izbran poltrak, za katerega si izračunal energijo. Sedaj vzemi drug poltrak, ki je zelo blizu prvemu (tvori zelo majhen kot z njim v izhodišču). Zvezdi, ki sta v teh dveh smereh oddaljeni x od izhodišča sta med seboj zelo blizu. Manjši kot je kot, bližje sta. Pri kotih manjših od pi/3 bosta bližje od x, kar je v nasprotju s podanimi pogoji ("razdalja med zvezdami je X in je za vse enaka").
telexdell ::
Saj nikjer ne piše, da je prva zvezda oddaljena za X od izhodišča. Točka je lahko poljubna in je velika 1 m2. (čeprav točka ne more biti tako velika, oz bi moralo pisati na kroglo površine 1 m2). Torej je lahko opazovana točka tudi neskončno oddaljena. Pa razporeditev zvezd si ne predstavljaj kot žarke ampak kot kristalno mrežo. Če bi bili žarki bi že drugi zvezdi bili oddaljeni za več kot x med sabo. Pri kristalni mreži pa imaš poljubno razdaljo do vsake točke in točno x razdaljo med vsako zvezdo. Žarki pa lahko gredo v neskončno smeri.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
Unknown_001 ::
Zanima me torej...
- imamo zvezde v vesolju, ki so razporejene v 3d svetu.
- zvezd je neskončno
- vsaka zvezda oddaja neko energijo [W] in je za vse zvezde enaka
- razdalja med zvezdami je X in je za vse enaka.
koliko energije pride od vseh zvezd (ki jih je neskončno) na neko točko (1m2) in kako bi to izračunal? Pri tem lahko upoštevamo, da gre sevalna energija zvezd preko drugih zvezd.
Bojim se da brez ustvaritve modela za katerega rabiš podatke o zvezdah ne bo šlo.
Brez medija lahko potuje samo sevanje. Upoštevaš planckovo zakonitost in nastaviš energijsko bilanco.
http://www-f9.ijs.si/~margan/CO2/Planck...
Druga opcija bi bilo merjenje a pojavi se vprašanje kako za vraga bi to izvedel.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?
Begabt
Begabt
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Nismo sami (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 33788 (28599) | Cruz |
» | Odkriti tavajoči planeti brez svoje zvezde (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 16898 (13223) | Bor H |
» | Zvezde in črne luknje (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 11613 (9929) | Thomas |
» | The search for life: The Drake Equation (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 42072 (37907) | Thomas |
» | Črne luknje (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 8871 (8332) | Thomas |