Žižek vs. Chomsky

Pač on fura to sceno že od začetka (javne tribune v osemdesetih ipd.), v internetni dobi je stvar dobila pospešek, zaradi neznosne lahkosti oddajanja "idej" - Chomsky in ostali so si svoje našitke priborili veliko težje in z veliko večjo mero sistematičnosti in discipline. Sploh Chomskemu se verjetno zdi za malo, glede na trud, ki ga je vložil sam.

Legenda pravi, da ko je Tim B. Lee izumil splet je na njem že našel Žižota, kako trola.

koramberger je 18. jul 2013 ob 10:34 izjavil:

Zakaj se tak postmodernizem sploh pojavlja, ko pa je rezultat razsvetljenstva tako očiten?

Nakljucje ali pac ne, se je postmodernizem zazrl ravno na podrocja, kjer empirija nikoli ni ravno veliko veljala. IMO je po padcu velikih ideologij kup akademskega materiala izpuhtelo v nic. Postmodernizem je dober bypass tega dogodka, s podlago, na kateri se lahko se naprej operira z duhovi velikih ideologij. Zizku tako ni potrebno cisto nicesar dokazovati in v svetu postmodernizma ima toliko prav kot vsi ostali. Hebena rec za izpodbijati in ni cudno, da Chomsky pocasi izgublja zivce. Je pa hecno gledati akademsko maso, ki je zdrvela v sarlatanske vode.

Matako> Akademiki so znani po medsebojnem bockanju. To je nekaj, kar počnejo.

Wernstrom!

Hoče rečt, da Žižek... Sploh ni intelektualec?

But... But... Book sales!

Znanstvenik je pa glih tolk k Bill Cosby (kar pa ne pomeni, da občasno nima tudi kdaj pa kdaj celo prav).

Hja težava je, da ne moreš jasno potegniti črte med šarlatani in ostalimi. Nekateri končno jo tudi preskakujejo, zamegljena kot že je.

Določenega šarlatanstva je ogromno tudi med takimi in drugačimi znanstveniki v recimo temu eksaktnih znanostih. Recimo v teoretični fiziki je polno trmastega kultizima (kaki teoretiki niti ali super simetrije hitro pridejo na misel, čeprav ni fer, da se jih izpostavi)... ki potem zagovedno zagovarjajo svoj prav - Wernstrom-stil. Ti mojstri so tudi veliko pripomogli, da se nekatere znanosti postale manj eksaktne in bolj stvar prezentacije in nabiranja PR točk.

Je bilo pa včasih več stila v teh akademskih spopadih, saj sta se ponavadi našla dva asa, ki sta se z veliko žara spopadla na znanstvenem polju... v skrajnem primeru pa kar na navadnem - ob zori v dvoboju z adjutantom. Žižka, sicer polnega velikih besed o trdi roki in brezkompromisnosti si v taki situaciji predstavljam na jadrnem begu od prizorišča, če ne iz države - seveda potem, ko je sporočil, da bo malo zamudil. :D

To so bili neki drugi, bolj civilizirani časi.

Za Čomskega po mojem to ni fer ocena.. on je v resnici še vedno tista stara profesorska šola - nekaj melje bolj za svoj notranji svet, kot zunanjega.

Ampak skupaj s sodobniki je bil hočeš-nočeš vržen v čas šestdesetih, kjer si moral priti ven in stopiti na oder, sicer te ni bilo več. In tako je postal nek vodja neke ideje ... vprašanje, koliko se je dobro počutil v tej vlogi.

No, saj to je pa še dodaten problem - lika nista nista niti ista generacija niti ne prihajata iz istega okolja. To vedno enkrat udari ven. Žižo je pač izdelek časa in prostora, ki ga še najbolje predstavljajo liki iz Butnskale (Profesor? Eminenca?).

Matako> Nepredstavljiv šok.

Eh, pa ja. Junak, kvečjemu. "Naše" tajkune mamo radi!

In sicer zakaj postranskega pomena? Chomsky je Žižka in Lacana kritiziral s stališča znanosti, se pravi kot znanstvenik (v njegovem primeru lingvist, lahko bi bil pa tudi teoretični fizik ali mikrobiolog). Njegovo prostočasno politično udejstvovanje je za utemeljenost njegove kritike povsem nepomembno.

O.

Od Hegla, Lacana in tudi Freuda se da vendarle nekaj naučiti.

Je pa praktično nemogoče (ali zelo težko ker se poizkuša preslikava iz psihologije na sociologijo iz enega na množico:) preko teh enostavno razložiti, obsoditi ali nemara celo opravičiti recimo današnjo dominacijo eusarije, ali še bolje rečeno USA.

Chomsky neprestano enostavno obsoja dominacijo, nasilje in ono nasilno redarstvo USA, ki ima mednarodno pravno gledano skoraj otročje prepoznavno obliko klasičnega nasilništva v imenu neke pravice in miru (ja to doživiš tudi na zabavah, gostilnah in še kje, se reče v preslikavi na enega:)..včasih pa seveda tudi dosledno zagovarjajo liberalna načela in dejansko delajo red.

Žižek bi kot filozof rad tu preko kot prej rečeno nemogočih preslikav in domišljije Lacana in ponovne interpretacije Hegla (ki je hudičevo težka bukla pomeni pa še ne veliko, ker je nihče ni resno potolkel ali ovrgel:)...torej Slavoj bi pa rad isto zadevščino pokazal drugače...nekako bolj komplicirano. In ker je zaheban za razumet (Chomsky se zmoti je pa simpl ko pasulj v politologiji:) pride pa seveda tudi do nesporazumov.

Torej Žižek recimo nekako razlaga da smo nekje vsi naciji in da je brez veze čoftat da nismo in se pretvarjat...ampak to nekako spremeniti v bolje...Chomsky pa opozarja da dominacija z nasiljem ni prav. Ja seveda ni prav samo to bo zdaj Žižek morda razložil, kako sublimirati.

No skupaj ko bosta spoznala razlike in pomen drug drugega...pa nemara s še 100 drugih, ki zdaj lezejo cesarski akademiji izrecno v rit, skupaj bosta pa vendarle nekaj spremnila. mene recimo sta kar dobro poučila o nekaterih zadevah. Problem je ker 99 ostalih okoli mene nista NIČ, No to pa ni zgolj njuna krivda. To je problem šolstva, kulture itd.

Jasno je, da z razglašanjem Freuda za šarlatana ne povemo ničesar o Freudu, pa veliko o sebi. In že dolgo je jasno, da se Hegla ne da "ovreči"; s tem se strinjajo tudi tisti, ki ga ne marajo. Če se ga noče brati, se ga da ignorirati ali pa otročje zmerjati. Če se daje sodbam naravoslovja prednost pred filozofskimi, pa ne škodi nekaj kantovske skromnosti, se pravi zavesti, da smo omejeni na fenomenalno. Hegel pač ni.

No Žižek je seveda filozof, filozofija pa prednica znanosti.

Na nekaterih poljih je danes znanost še preveč v temi, da bi šlo brez ugibanj in mitov. V preteklosti je bilo to samo potencirano.

Kar ne pomeni, da velja filozofijo zavreči.

Res je, Freud je danes bolj pomemben za filozofe kot psihiatre in res je, graditi na napakah je precej sumljiva dejavnost.

No včasih pa le koga prepriča v pozitivno smer, zlasti zato, ker je VELIK del družboslovja v jedru zgrajen na mitih. In tam temelji še danes. Plus dialektika, kjer lahko samo pri sebi tehtamo obrate Žižka in podobnih in na njegov 'he's an idiot' ali ignore:), pač mislimo:
'uctrič se, drgač pa svaka čast'. In ne obvelja njegova, ampak neka včasih celo bolj skeptična ali znanstvena sinteza, kar jih je Okapi ravno tu že nekaj pokazal.

Nima pa nihče, niti Okapi takega impakta na filozofijo in naravoslovje kot Žižek. To je pa zato ker ljudje uživajo v mitih in ker na njih še vedno v dobršnem delu funkcionirajo!!!!

Ti si mal orwellovski. Če kaj, potem je Žižek popolno nasprotje tega. Huxleyevski.

Vprašanje bi lahko prebral. Ostalo vem da je pretežko zate. Ampak ko boš odgovoril na vprašanje se bom tudi spustil na tvoj nivo. Obljubim

Kot sem razbral ti tudi Chomsky ni v uteho, ampak zamorjen, dolgočasen in preživet.

Drugače pa mene, kadar mu kaj pišem, pa čeprav v rahlo polomljeni angleščini kar razume. Tudi obratno gre in še enkrat ni ne zamorjen, ne dolgočasen, ne preživet....

je samo mnenja da enostavne povedi narodu bolje pojasnijo kaj je v svetu narobe.

Morda. Jaz trdim, da tudi Žižek s svojim zapletenim doseže praktično enak, če ne večji učinek,...kar je zanimivo po svoje...ampak je tako, ker zadeve večinoma resno preučujejo od akademije plačani intelektualci, ostale se pa da celo zlahka napumpati v 'capitalism'.

Also če strnemo analno pezdekovtsvo, kaj je zdaj Chomsky? V uteho ali dogločasen in zamorjen?

Takole bomo. Samoizobraževanje z kritiko ni tako slaba metoda sem ugotovil. Zato se tudi splača.

Najprej osnove. Kaj gradi temelje idej Slavoja in Noama. Oziroma njunih idej in misli.

Prvi je Slavoj Žižek /že v naslovu/.

Pri njem ne moremo mimo dejstva, da je poleg tega, da je postmarksist, pomeni da prizna, da je marksizem s socializmom (realsocializmom in ne socialdemokracijo, kot bi podtaknil kak mieses:) naredil v praksi 'major shit,'...kar je danes nekako hrabra pozicija, saj na drugi strani še vedno išče pot v boljšo pravičnejšo in v jedru vsaj filozofsko marksistično družbo. Pomeni nič ne joka, če se zbere nekak komite, imajo za malico ali dve in več:) in razpravljajo. Ni to niti tako malovredno in povsem odveč. Ker kapitalizem bo vseeno šel v maloro. Ne glede na napake realsocializma.

Druga reč, ki je neizbrisljiv razpoznavni znak je: Slavoj je psihoanalitik. Psihoanaliza je nekakšna kvaziznanstvena vaza mitov sodobnosti...skozi celo 20.stoletje najbolj cenjen nateg v jedru:) in izvor maljon domišljenih in enostavno res umetniških izmišljanj tez o psihologiji...psihiatriji, brez pravega znanstvenega preverjanja.

Psihoanalitiki niso nikoli navdušeni nad znanstvenim double blindtestom njihovih metod, (kot jih recimo prestajajo zdravila in tudi medicinski postopki in druge prakse:),..pač pa so si raje postavili mitski sofisticiran piedestal, ki se ga da dobro zaračunati Po drugi strani je seveda res, da pa čisto brez rezultatov in tudi nedvomno pozitivnega vpliva mitov in sodobnejše domišljije, pa tudi psihoanaliza ni. No še čisto na grobo. Slavoj Freuda kot utemeljitelja psihoanalize ne povzdiguje vedno in nujno na zlati prestol, bral je tudi kritike in slišal za sodobne metode raziskovanja možganov in človeške misli, ..za revolucionarna odkritja, ...zato ga nekako ne zagovarja ono slepo kot žid mojzesa...pač pa na tem piedestalu sedi Jacques Lacan.

Drugi tak 'svetnik' in polje raziskovanja večnega raziskovanja je potem Hegel.


Pa da ne bo nepošteno...evo mučim se s Freudom in povsem razumem Adolfa. Ne da je Freud ravno težak pisec..potem bi pri Heglu moral viseti, ...samo ono vleče iz magičnega klobuka kot ciganka šloganja Edino zdravilo da sploh lahko kaj preberem je, da se stalno sprašujem kateri dobri mit so iz tega lahko v 20.stoletju skovali!

Ja Freud ni kar tako od muh. Moram povedati, da sem tudi sam pred leti prakticiral polaganje rok na ženske...in je imelo to neverjeten učinek. Name

Hočem povedati, ko nek star mit odmre in se pokaže blesav in naiven, ...pa še nekako okoren, nedodelan, že je tu na eni strani nekaj empirične znanosti, ki pa fabulativne tolažbe, morale in zgodbe reda, nikakor ne more nadomestiti. In v takem okolju zgleda je prostora za domišljijske razlage (bilo) neskončno?

Ja našel sem v Traumdeutung tudi famozni Ojdipov kompleks, ki na eni strani tolmači staro grško tragedijo, na drugi strani vsaj po moje razlaga naivno otroško sebično ljubezen (ni nujno po grški klasifikaciji eros!) in potem ko to zmešamo, pa dobimo ono revolucijo 20. stoletja, ki je rušila še marsikakšne druge tabuje in demistificirala celo otroštvo kot fazo angelstva, kaj šele nezavedno. Hm ja.

Še vedno nekaj manjka. To je šajtrga puritanizma, ki ga danes enostavno ni več. Razen morda v nekih redkih oazah.Pa tako ono Ojdipa po mojem pojedo mladi kot: 'to ta stari nekaj bluzijo'

I ode semiotika in dekonstrukcija pa Sausserre u maloro?

Jok vse bom še vsaj v osnovnem predstavil!!!

don, ti kar piši. Jaz te veselo prebiram. Sem pa tudi mnenja, da ni treba čisto v vsaki temi pripisat svojega (še tako debilnega) mnenja, samo zato, da se "pofočkaš". Tako da mi je všeč, če se tema ne smeti z raznimi brezveznimi eno (in več) vrstičnicami zgolj zato, da bi kdo napisal "Žižek je bedak", ali pa "Tito - Partija".

donfilipo je 6. avg 2013 ob 09:01 izjavil:

Matako je 6. avg 2013 ob 08:32 izjavil:

Don, zdi se mi, da že kar nekaj dni samevaš tu. Ampak je v redu! Mislec pogosto potrebuje biti sam.

Me pa kot stransko vprašanje vendar zanima kaj meniš o očitno odsotnosti zanimanja naših članov za tako pomembna bivanjska vprašanja?

Kje so Žižotovi fani?

Filozofija je out. Nokia je in!

Zanimivo, na prvi pogled bi rekel, da je ravno obratno. Nokia tone, BB je z eno nogo v grobu, Žižo pa je menda vedno bolj priljubljen.

Tudi zahvaljujoč, dajmo si priznati, akademskemu bockanju. Itak, da vsi vemo, da si raznorazni mojstri besede in misli pogosto zvišujejo rating s prerekanji - tako ostanejo na vidiku. Imidž je vse.

No, je pa mogoče Nokia koristna kot simboličen opomin kako lahko globoko padeš ko si na vrhu. Zaspiš na lovorikah... in že te zjutraj prebudi hupanje konkurentov, ki drvijo mimo.

Upam, da tudi naš Žižo ni neka filozofska Nokia - danes si v vsakem žepu, jutri v vsakem kontejnerju.

Tako da ne gre čisto za nek režiran spopad, kjer bi oba nabirala točke. Je čakal dolgo skrito na iskro in ni vsa levica še zdaleč ne enaka, ali ideološko iz istega testa.

Za vse je itak kriv gugl. Zadnjih sto let je verjetno vsak mesec kakšen ugleden intelektualec v svojem predavanju ali članku omenil, da je Freud (ali Lacan ali ...) šarlatan in da je psihoanaliza v resnici lažiznanost. Ampak je vsak tak posamezni komentar v svetovnem merilu pač ostal bolj ali manj neopažen (v smislu, da javnost na splošno še vedno misli, da so psihoterapevti zdravniki), tu in tam pa je prišlo tudi kakšne ostrejše časopisne polemike med posameznimi akterji (šarlatani vs. znanstveniki), ki pa je prav tako ostala znotraj okvirov bralstva posameznega časopisa ali revije (ali debate po predavanju).

No, sedaj pa je Chomsky nekaj rekel čez Žižka, en novinar je med pripravami na Žižkovo predavanje to zguglal, serviral Chomskyjevo mnenje Žižku, ki seveda ni rekel "no comment", pri nas pa so to še razpihnili, ker je Žižek pač naš. Čez eno leto se bodo pa vsega tega spomnili samo še trije-štirje.

Drugače pa je zadeva precej otročja. Chomsky je Žižku očital, da ni znanstvenik, Žižek pa Chomskyju, da je komunajzar. Štos je pa v tem, da imata oba prav.

O.

Maske padajo!

Mali ovinek...celota potem zgleda nerodno...vendar forum je tako polje. Izleti so eno od sredstev.

Da poizkusim nazaj na rdečo nit. Na tisto, kar se mi zdi nekako vroče odkrito, (ali je originalno pa niti ne vem, prepisal nisem:)

Tragedija o Ojdipu njena razlaga...ker takrat niso baš vsi ta mit poznali in na drugi strani analiza.... sebičnost sinkota, ki pri mami pač lahko spi in išče ne eros...ampak dodatni philos, razvajanje, pozornost in ostanke infantilnega občutka nedotakljivosti ljubezni...torej spi samo ko v postelji ni očeta....vse to je dalo nek strupen mix, nekak strupen namig na naravnost in programiranost incesta...z nekakšno rušilno močjo, ki navidez je revolucionarna...vendar, če bi pojedel dovolj žgancev in me ne bi stalno pretepali, bi pa lahko tudi vrlemu Slavoju pokazal, da ni nujno tako. Da je povsem mogoče, da se je s tem samo vzpostavila neka nova rahlo čudna moralna in drugačna avtoriteta. Nekakšna malce mimo In na drugi strani verjetno res ono ultra protoliberalna v delnem efektu.

No nazaj v kolotečini...pa naprej

Ad filozofija je out, Nokia je in (čeprav je že out).

Zadnjič sem z mulci gledal The Croods in se ob vseh barvah in slapsticku hehljal zraven še, kako bodo mulci, ki tole srkajo že skoraj z mlekom pri nekje njihovih trinajstih, ko bi človek kaj rekel o radikalnosti sprememb v konstrukciji pogleda na človeško naravo, ki jo prinesla psihoanaliza in pogledu na konstrukcijo pogleda, ki jo je prinesel postmodetnizem, rekli: stari, povej nam raje kaj novega.

In prav je tako.

(Pa hvala tudi Žižku, ki mi je pomagal to razumeti)

Heh.. saj niti ni važno, kdo im aprav in kdo ne, in kdo govori BS in kdo ne. Edinole kar je, je to, da jih takeli spori delajo slavne in povečujejo zanimanje za filozofijo.

Kar je dobro. Zelo dobro. Da folk neha nasedat plehkim, praznim, da ne rečem brain-washing in neumnim "filozofiranjem" čvekanjem (večine) politikov in novinarjev in da folk prebere kaj bolj globokega.

Jest sem gledal Croodse kot road movie in to potem, ko sem že najmanj 2x videl tudi Away we go, ki v center postavi dandanašji čudo božje, heteroseksualen par, ki želi osnovati družino, kot izziv časa. Croodsi pa so road movie (sicer še brez cest), ki skuša obdržati skupaj družino ob čisto dobesedno tektonskih spremembah (in se zaključi, ko člani družine vsak na svoji zveri odjahajo v sončni zahod). Omenil pa sem ga iz drugega razloga, odnosi v družini so za nas že stereotipni, pa vendar bi se viktorijanci zraven ves čas križali, če bi lahko gledali ta film. Prav tako je zgodba klasični hero's journey, pa vendar je mit tudi ena od tem filma, nekaj kar ni in ne more biti statično, ampak nekaj kar je treba spreminjati in prilagajati. In mulci to pijejo že z mlekom pop kulture.

Je pa zanimiva poudarek, ki mi ni padel na pamet, da se zgodba res dogaja v navidezno neomejenem obilju pradavnine, ne v sodobnem zavedanju omejitev eksponentne rasti. Ampak kaj pa mora ostati tudi za kakšen nov road movie.