» »

Zbiranje podpisov za referenduma

Zbiranje podpisov za referenduma

strani: 1 2 3 4 5

lurker ::

Ti pa imaš očitno občasne težave z ločevanjem ljudi, ki so tega sposobni od tistih, ki tega niso sposobni.
Do tell.

Tarzan ::

Nikakor ne mislim podpisat ne za ene, ne za druge. Malo delo je najboljša stvar, ki nas lahko doleti, vse, od dijakov, študentov, diplomirancev, ki iščejo službo, zaposlenih, nezaposlenih in upokojencev.. Edino podjetniki, kot zaposlovalci, nam pa lahko, če nimamo kančka socialnega čuta, zadeva smrdi. Četudi ne bo več mahinacij z napotnicami ŠS, močno podpiram reformo.

Za penzionerje je malo bolj kritično. Načeloma podpiram, ampak tu pa bi dejansko rabili kar nekaj časa in energije vložiti, da se zadevo izpili.

djordjevic ::

BlueRunner je izjavil:

Proti obema referenduma.
Če do njiju pride, bom glasoval ZA oba predloga zakonov.

Navkljub vladi in navkljub temu, da so to polovične rešitve. Bolje to, kot pa nič.

+1
No grave is deep enough to keep us in chains.

BlueRunner ::

Pokojninska reforma je cisti fail...

Pokojninska reforma je edina bilka upanja, da se kratkoročno zmanjša prirast upokojencev in s tem zajezi:
- odliv proračunskih sredstev za pokrivanje primakljaja v pokojninski blagajni
- večanje socialnih prispevkov sedaj zaposlenih iz katerih se pokojnine danes izplačuje

Torej je pokojninska reforma v interesu vseh današnjih zaposlenih in zagotovo ne v interesu današnjih upokojencev. Kdo točno jo najbolj sabotira? Sindikati? Predstavniki današnjih zaposlenih? Uf. Logika jim je res močna.

Seveda pa je to kratkoročna rešitev. Kupovanje časa. Verjetno res največ, kar smo sposobni v tem trenutku sestaviti skupaj.

ampak ok mi pokojnine verjetno ne bomo videli.

To je odvisno od več faktorjev. Lahko se spremeni sistem, lahko pademo v kakšno vojno, lahko začnemo rojevati več otrok. Katera koli izmed teh sprememb nam lahko zagotovi obstoj ali celo zvišanje naših prihodnjih pokojnin.

Ta reforma pa o tisti prihodnosti zagotovo ne odloča... kdor si to misli, je tudi ne razume.

lurker je izjavil:

Ti pa imaš očitno občasne težave z ločevanjem ljudi, ki so tega sposobni od tistih, ki tega niso sposobni.
Do tell.

Jaz sem zapisal: "Proti obema referenduma. Če do njiju pride, bom glasoval ZA oba predloga zakonov. Navkljub vladi in navkljub temu, da so to polovične rešitve. Bolje to, kot pa nič." Tukaj
Ti si zapisal: "Tebe, intelektualca, bo taka stvar seveda tako znervirala, da boš popljuval predlog, pa naj v njem piše kar hoče. Jaz, prepostež, bom pa pogledal, če je v njem kaj koristnega." Tukaj

Ali vidiš, kje si me postavil med pljuvajoče "intelektualce" in kakšno je moje dejansko nekajkrat zapisano mnenje?

I do tell... da imaš očitno občasne težave z ločevanjem v katero škatlico moraš koga postaviti.

Ramon dekers ::

Pokojninska reforma je edina bilka upanja, da se kratkoročno zmanjša prirast upokojencev in s tem zajezi:
- odliv proračunskih sredstev za pokrivanje primakljaja v pokojninski blagajni
- večanje socialnih prispevkov sedaj zaposlenih iz katerih se pokojnine danes izplačuje

S tem da se zmanjša prirast upokojencev in se poveča delež bresposelnih.


Brez gospodarstva nas ne reši nobena reforma, dajte si to že "vtupit" v svoje piskre.

bluefish ::

Brez gospodarstva nas ne reši nobena reforma, dajte si to že "vtupit" v svoje piskre.
To je najbrž jasno vsem.

Sodeč po mišljenju nekaterih pa bi prišlo tudi do upora ob davčni reformi. Pač, iz principa do vlade.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: bluefish ()

Alencica ::

Če bi Zavod za zaposlovanje prevzel dela študentskih servisov bi bilo vse ok. Tako pa se iz naslova bruto prispevka mastita študentski servis in delodajalec, ki družbeni denar za zdravstvo in socialo delita na 2 dela. Študent nima čisto nič več od tega.

Ramon dekers ::

bluefish je izjavil:

Brez gospodarstva nas ne reši nobena reforma, dajte si to že "vtupit" v svoje piskre.
To je najbrž jasno vsem.



Očitno ne, saj sprejemajo ukrepe, ki ne delajo temu v prid, ampka jemljejo ljudem še zadnje prihranke in ubiajjo srednji sloj.

Naj gredo plače dol za 100% prav tako pa naj gredo dol vse storitve skupja s hrano in drugimi življenskimi stroški za 110%.

bluefish je izjavil:

Brez gospodarstva nas ne reši nobena reforma, dajte si to že "vtupit" v svoje piskre.
To je najbrž jasno vsem.

Sodeč po mišljenju nekaterih pa bi prišlo tudi do upora ob davčni reformi. Pač, iz principa do vlade.



pa opdri oči in poglej da vse kar znajo je da jebejo pse in se drogirajo, ter zapravljajo! to je res težko a?

Zgodovina sprememb…

bluefish ::

Alencica je izjavil:

Če bi Zavod za zaposlovanje prevzel dela študentskih servisov bi bilo vse ok. Tako pa se iz naslova bruto prispevka mastita študentski servis in delodajalec, ki družbeni denar za zdravstvo in socialo delita na 2 dela. Študent nima čisto nič več od tega.
Kljub temu bi bil prenos odgovornosti na ZZZS le polovičen korak. Ne reši namreč problematike izkoriščanja s strani delodajalcev.

BlueRunner ::

Potem pa kot minus pri malem delu ostanejo samo še omejitve po urah in tarifah, ki pa so potrebne zato, da ne bi malo delo izrinilo redne zaposlitve.

Seveda pa to sindikate ne moti, da propagirajo, da se bo točno to zgodilo.

bluefish ::

Seveda pa to sindikate ne moti, da propagirajo, da se bo točno to zgodilo.
Sindikati tako ali tako že dolgo furajo nek populizem brez pravega razloga.

BlueRunner ::

Misel, ki se mi že nekaj časa valja po glavi je, da imamo v Sloveniji ta trenutek konflikt med dvema ideološkima koalicijama.

Na eni strani je vladna koalicija, katere edina programska točka se glasi "ostati na oblasti za vsako ceno".

Na drugi strani je koalicija DeSUS, sindikalcev in študentskih servisov, katere edina programska točka se glasi "nič se ne sme spremeniti".

Zanimivo je to, da DeSUS zaenkrat uradno še igra na obeh straneh. Ostali sodelujoči so v tem trenutku statisti, ki na tok dogodkov ne vplivajo.

Zgodovina sprememb…

bluefish ::

pa opdri oči in poglej da vse kar znajo je da jebejo pse in se drogirajo, ter zapravljajo! to je res težko a?
V povezavi z reformami me prav malo briga, če vsak poslanec in minister v parlamentu fuka psa, mačka ali kozo ter ovco skupaj, hkrati pa snifa koko.
Upam, da boš pravilno razbral moj point.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: bluefish ()

djordjevic ::

Halo, če pa je to itak najpomembnejše. Hebeš spremembe, ki lahko za kak procent omilijo položaj, ne. Glavno je, kdo tišči umetnega pesu v rit in snifa kristalčke! (Domnevno.)
No grave is deep enough to keep us in chains.

Gregor P ::

T0RN4D0 je izjavil:

Referendumi bodo postali še en slovenski nacionalni šport. :)

Človek se lahko vpraša, zakaj je danes temu nenadoma tako? Očitno zato ker je aktualna vlada izgubila zaupanje ljudstva. Namreč prišli smo že tako daleč, da za čisto vsak predlagan zakon državljani (opozicija sicer tako ali tako, ampak tudi ona se ne more iti dolgo te igre, če bi recimo referendume izgubljala oz. ne bi računala na vsaj polovično podporo državljanov) nemudoma pomislimo na referendum, pa sploh ni važno za kaj se gre pri zakonu, čisto tako preventivno v samoobrambi (posplošeno karikiram seveda).

Vendar je rešitev dokaj očitna (konec koncev poznajo tudi ostale demokratične države referendume v takšni, ali drugačni obliki, pa ni videti, da bi imeli pretirane težave s tem, najverjetneje zaradi daljše politično demokratične kulture); in sicer bodisi (ker gre za temeljno vprašanje zaupanja volivcev), da vlada odstopi, ali pa vsako takšno pomembno reformo veže na zaupnico vladi, torej odstopi, če zakon pade na referendumu (namreč državljanom mora aktivno pokazati, da resno misli s čim in si zopet pridobiti njihovo zaupanje). To je signal ljudstvu, da vlada sama zaupa v zakon, kar nadalje pomeni, da je verjetno tudi vlada vložila še več truda v sam zakon in socialni dialog, tako da ima večinsko podporo (v takšnem primeru npr. opozicija praktično ne more zmagati na referendumu; ali pa ga sploh ne predlaga ker je bil recimo zakon pripravljen v sodelovanju z njo oz. se boji poraza).

Kaj pa vlada misli na to temo, pa smo videli pri sprejemanju zakona o RTVS. Tako to pač ne gre.:|
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Gregor P ()

Alencica ::

Hja, elegantna rešitev je celotna ukinitev "statusa študenta". Vsak naj plača šolnino za študij (saj ne rabi bit velika) in potem naj bo lepo redno zaposlen brez nekih "statusov" tega ali onega.

Ko si starejši od 18 je tvoja igra "one-status-fits-all". In to je to. Naj bo študent zaposlen za določen/nedoločen čas, ure bo nabijal skladno z dogovorom delodajalca itd itd je čisto prost pri dogovarjanju. Naj se samo neha ta statusna niša.

lurker ::

Ali vidiš, kje si me postavil med pljuvajoče "intelektualce" in kakšno je moje dejansko nekajkrat zapisano mnenje?

I do tell... da imaš očitno občasne težave z ločevanjem v katero škatlico moraš koga postaviti.
Ti si šizofren, jaz pa ne, zato se tu prerekama brezveze. Do pene te zmoti pač izrečeno dejstvo, da je možno predlog še izboljšati. Ali pa naknadno reforme še tweakati. Kljub temu se ti zdi, da je to boljše kot nič. Potem se ti spet zdi, da je bolje, da bi vlada ne delala nič.

Sej pravim, norca delaš iz sebe. Pa jaz tudi iz sebe, ker ti še repliciram.

BlueRunner ::

Ko si starejši od 18 je tvoja igra "one-status-fits-all". In to je to. Naj bo študent zaposlen za določen/nedoločen čas, ure bo nabijal skladno z dogovorom delodajalca itd itd je čisto prost pri dogovarjanju. Naj se samo neha ta statusna niša.

To že imamo. Redni/izredni je danes ločitev samo še na podlagi kdo ti plača študij. Država ali sam. Če si brezposelen študent (reden ali pa izreden) pa lahko pobereš še nekaj dodatnih subvencij (hrana, prevoz naključni popusti).

Edina anomalija, ki še ostaja je ureditev davčnega statusa nekoga, ki je brezposelen študent in sočasno dela. Malo delo je ena možna rešitev.

Ti si šizofren, jaz pa ne, zato se tu prerekama brezveze.

Oprosti, ker ne razmišljam enodimenzionalno in ne mečem v isti koš stvari, ki nimajo nič skupnega.

Sej pravim, norca delaš iz sebe. Pa jaz tudi iz sebe, ker ti še repliciram.

Kadarkoli lahko prenehaš. Dajati replike in tudi delati norca iz sebe, ker ti ne gre v račun to, da nekateri pač ločujemo stvari, ki po našem mnenju ne spadajo skupaj.

MadMicka ::

Kar se tiče pokojninske reforme, pač ne gre drugače. Mora bit in bo v tej ali oni obliki.

Kar se pa tiče malega dela, za študente kakih razlik ne bo (študentski servisi se pa lahko znajdejo na trgu kot katerokoli drugo podjetje). Resničen problem pa je, da se zadeva širi tudi na brezposelne. Do neke meje se bo število zaposlenih preko malih del povečevalo na račun redno zaposlenih. To bo močno znižalo standarde za zaposlene. Negotova prihodnost za zaposlenega bo stres na delovnem mestu se bo še povečala. Če država hoče čim manj bolniških in čim dlje, da se dela, bo morala kaj več storiti na tem področju.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MadMicka ()

Karaya 52 ::

Djmo se nehat pogovarjat o posiljenih psih in državi ter vso energijo preusmerimo v reševanje gospodarske situacije, stopimo skupaj, mogoče pa le niso tako slabi, ane? Ko je Križanič z balkona svoje palače metal letake z državnimi poroštvi, se je na slo-techu debatiralo o pozitivnih učinkih indijske konoplje. Malo se kalibrirajte. Do takrat bodo to samo poskusi prekanaliziranja gnojnice v kateri smo že do popka, nekaterim pa še kar diši.

BlueRunner ::

Do neke meje se bo število zaposlenih preko malih del povečevalo na račun redno zaposlenih.

Mehanizem po katerem naj bi do tega prišlo mi ni jasen. Število ur malega dela je za zaposlene omejeno in zelo hitro doseže plafon.

Tako na hitro čez prst bi rekel, da npr. Petrol, ki je podjetje, ki lahko da v malo delo največjo kvoto 2880 ur mesečno, bo lahko s tem pokrilo kvečjemu kakšnih 20 bencinskih servisov za recimo 6-8 ur dnevno s poletnimi "študenti", ki brišejo šipe. Vse ostalo bo delo na črno ali pa neka druga rešitev.

Pa Petrol še nekako razumem, da zaradi tega ne bo odpiral novih delovnih mest. Se bo pa to začelo dogajati predvsem v gostinstvu, kjer so praktično vsi lokali s.p. ali d.o.o. z enim redno zaposlenim in nekaj študenti/študentkami. Takšni bodo lahko imeli samo do 360 ur malega dela mesečno. To sta okroglo dva polna 8h šihta brez vikendov. Edini način, da bo takšen lokal še vedno deloval bo še dodatna redna zaposlitev. Pa magari za polovičen čas... oh, pa še mali delavec bo v 1,5 meseca "pokuril" svojo kvoto ur in bo moral lokal zato uvajati novega (izguba časa in denarja).

Tako, da res ne vem kako bi ob trenutno predvidenih omejitvah lahko malo delo ogrožalo redno zaposlene. Prej nasprotno. Sedanji sistem študenskega dela očitno in vsem na očeh ogroža delovna mesta za redno zaposlene.

Zgodovina sprememb…

Thomas ::

Edina napaka malega dela, oziroma zakona, je v tem da vsebuje evrsko limito. Tega ne bi bilo treba.

Tako da ja, jaz malo delo podpiram.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Karaya 52 ::

Kvote se nepotrebne, povzročajo kup vozlov na trgu dela. Precej socialistična zadeva, nihče ne omenja obdavčitve, s katero lahko dosežeš vsakega zaposlenega ob minimalni velikosti birokratskega aparata. V kolikor je malo delo dražje (in je), se bosta tako delodajalec kot delojemalec na dolgi rok raje odločila za redno zaposlitev. Deco tega ne pokapira, ker odraščajo ob branju Mladine, kjer pisunijo ideološke pamflete, ki zaradi tršega papirja niso primerne niti za brisanje riti. Nov zakon zato ima potencial da uredi določene anomalije. Ljudje na ministerstvu, ki se imajo za razgledane (itak, berejo Mladino) v vsej svoji ideološki slepoti ne pomislijo na bolj elegantne rešitve za prehod v nov trg dela (če aktualnemu že socialist Pahor pravi da je srednjeveški), kot je npr. enotna davčna stopnja in ukinitev vse navlake, ki so jo semoličevci uspeli pretihotapiti iz stare socialistične federacije. Ne vidijo, da je vse to samo pesek v motor gospodarstva, katerega končni benefitorji so prav oni. Je pa res, da ta "radikalna ideja" z EDS in bolj likvidnim trdom dela ni pisana na kožo semoličevim zapečkarjem, otrokom socializma.

Izaso ::

Danes:
- 150.000 dijakov in študentov, milijon napotnic,
- 84 milijonov ur opravljenega dela,
- 3% trga dela
- nič pokojnine
- se ne splača delati mimo napotnice, vse evidentirano.

Z malim delom:
- 150.000 dijakov in študentov, 200.000 vitalnih upokojencev, 100.000 obupanih brezposlenih ? neaktivnih oseb (izbrisanih iz evidenc ZRSZ) ? državljanov EU (Romuni, Bolgari,...)
- dovoljenih z zakonom 667 milijonov ur malega dela
- lahko zamenja do 30% trga rednih zaposlitev
- na vsakih 5 "polnih let" malega dela 1 leto delovne dobe
- nič pokojnine
- zaradi 35% obdavčitve se zelo splača delat na črno, napotnica pa je primerno kritje.

P.s. A ni čudno, da niso malo delo uvedle kar vse države EU, če je tako super? In v Nemčiji ne vejo, kako bi se ga znebili, ker se je že tako zažrlo v sistem, da nima nobeden politik jajc, da bi kapitalu odvzel poceni delavce. Ene 30 krat so zakon že novelirali, pa še vedno niso zadovoljni.

Aleluja, "krasni novi svet" tlačanov in gospode!

Karaya 52 ::

Ti nimaš 5 čistih. Pišeš da je 35% obdavičitev predraga za delodajalca, v drugem stavku pa "politiki nimajo jajc da bi kapitalu omejili poceni delo".

BlueRunner ::

Thomas je izjavil:

Edina napaka malega dela, oziroma zakona, je v tem da vsebuje evrsko limito. Tega ne bi bilo treba.

Tako da ja, jaz malo delo podpiram.

Brez evrskega limita bi takoj našel "malega delavca", ki bi mi delal 150 ur za 3€, napisal mu bi jih 50 po 15€. Vsi neposredno udeležni bi na kratki rok profitirali, saj bi delodajalec in delojemalec bi "privarčevala" na količini ur, denarja pa se bi isto preteklo.

Na dolgi rok pa se bi potem res uresničile sindikalne pravljice, saj bi bil nadzor takšnih kršitev praktično nemogoč in malo delo bi dejansko samo nadomestilo sedanje študensko delo samo z večjim bazenom voljnih kandidatov. Torej bi šli iz slabega na še slabše.

Tako, da ja. Tudi jaz podpiram malo delo, vendar pa vključno z limiti. Bi pa raje videl drugačne limite.

Zgodovina sprememb…

Malajlo ::

Resničen problem pa je, da se zadeva širi tudi na brezposelne. Do neke meje se bo število zaposlenih preko malih del povečevalo na račun redno zaposlenih. To bo močno znižalo standarde za zaposlene. Negotova prihodnost za zaposlenega bo stres na delovnem mestu se bo še povečala.

??? Te zarote ne razumem... Zakaj za vraga pa naj bi se to zgodilo? Že zdaj lahko firma reče, da lahko delaš, ampak odpri si svoj s.p. (in vplačuj, kolikor misliš).
Človek se lahko vpraša, zakaj je danes temu nenadoma tako? Očitno zato ker je aktualna vlada izgubila zaupanje ljudstva. Namreč prišli smo že tako daleč, da za čisto vsak predlagan zakon državljani (opozicija sicer tako ali tako, ampak tudi ona se ne more iti dolgo te igre, če bi recimo referendume izgubljala oz. ne bi računala na vsaj polovično podporo državljanov) nemudoma pomislimo na referendum, pa sploh ni važno za kaj se gre pri zakonu, čisto tako preventivno v samoobrambi (posplošeno karikiram seveda).

Vendar je rešitev dokaj očitna (konec koncev poznajo tudi ostale demokratične države referendume v takšni, ali drugačni obliki, pa ni videti, da bi imeli pretirane težave s tem, najverjetneje zaradi daljše politično demokratične kulture); in sicer bodisi (ker gre za temeljno vprašanje zaupanja volivcev), da vlada odstopi, ali pa vsako takšno pomembno reformo veže na zaupnico vladi, torej odstopi, če zakon pade na referendumu (namreč državljanom mora aktivno pokazati, da resno misli s čim). To je signal ljudstvu, da vlada sama zaupa v zakon, kar nadalje pomeni, da je verjetno tudi vlada vložila še več truda v sam zakon in socialni dialog, tako da ima večinsko podporo (v takšnem primeru npr. opozicija praktično ne more zmagati na referendumu; ali pa ga sploh ne predlaga ker je bil recimo zakon pripravljen v sodelovanju z njo oz. se boji poraza).

Kaj pa vlada misli na to temo, pa smo videli pri sprejemanju zakona o RTVS. Tako to pač ne gre

Torej, 15% volivcev se ne strinja z nečim, o čemer nima pojma in ti bi takoj menjal vlado? Pa dej nehi srat... Če se izreče 50+% procentov ljudi proti, potem lahko sanjariš o odstopu. Recimo. Pa še to samo pri referendumih, ki so ala NATO, EU. Ne pa sprememba zakona o RTV, no.
Pa je opozicija sploh prdnila kakšen predlog pokojninske reforme? Ali samo nabijajo, da je vse skupaj en drek?

lurker ::

Pa je opozicija sploh prdnila kakšen predlog pokojninske reforme? Ali samo nabijajo, da je vse skupaj en drek?
Je. En majhen prdec je bil. Upokojencem bi dali enkratni pokojninski dodatek. Od kod bi vzeli? Ni važno.

BlueRunner ::

Pssst. Nobena opozicija pri zdravi pameti ne bo sedaj preveč glasno rovarila proti reformam, še manj pa predlagala svoje. Če se reform ne bo potrdilo in bomo šli v drek, potem bodo šli vsi politiki, ki bi jo preveč naglas sabotirali, skupaj z njo v drek (srčno upam, da se bo to zgodilo nekem čisto določenem politiku). Podpreti je ne smejo, ker to ni način kako bi delala naša opozicija. Politična kultura je pač vsestransko v podnu. Predlagati svojo pa tudi ne, ker bi jo lahko Pahor v kakšnem trenutku šibkosti celo podprl in potem izpadel "veliki rešitelj".

Če pa so previdno tiho in reforme celo uspejo, pa tudi to ne bo pomagalo trenutni garnituri, da se ponovno povzpe na oblast. Torej je za njih trenutno najboljša strategija preprosto to, da so tiho.

Sindikati in študentski servisi pa lahko serjejo kolikor hočejo. Če reforma pade se jim ne bo zgodilo nič hudega. Kajti bog ne daj, da bi se kdo vprašal kaj so oni kot najglasnejši "partner" naredili za to, da se to državo reši. Hudo bo, če bosta oba zakona sprejeta. Potem bodo eni ostali brez denarja, druge pa bodo začeli njihovi člani dejansko spraševati v čemu točno je bil problem...

Zgodovina sprememb…

Mipe ::

Politika je pomembnejša od gospodarstva. Dokler je temu tako, krizi ne bo konca.

Karaya 52 ::

Lurker> Je. En majhen prdec je bil. Upokojencem bi dali enkratni pokojninski dodatek. Od kod bi vzeli? Ni važno.

Opozicija je v svojem času predlagala "nov trg dela" ki je svetlobna leta pred tem kar je uspelo sproducirati socialistom v naši vladi. Vemo kdo je to rušil in na njihov račun se to piše. Ni pa naloga ali celo krivda opozicije, če vladi ne pomaga tako kot bi si nekateri to želili. V vednost lurkerju.

lurker ::

Predlagati svojo pa tudi ne, ker bi jo lahko Pahor v kakšnem trenutku šibkosti celo podprl in potem izpadel "veliki rešitelj".
Pravzaprav je potrebno predlagati orto neumne reforme, da niti neumni Pahor ne bi kakšne posvojil in izpadel "veliki rešitelj".

Opozicija je v svojem času predlagala "nov trg dela" ki je svetlobna leta pred tem kar je uspelo sproducirati socialistom v naši vladi. Vemo kdo je to rušil in na njihov račun se to piše. Ni pa naloga ali celo krivda opozicije, če vladi ne pomaga tako kot bi si nekateri to želili. V vednost lurkerju.
Kaj so pa sproducirali v svojem času? Nič. Kdo je rušil? Isti kot zdaj. Socialisti.

Karaya 52 ::

Kdo je rušil? Kdo ni rušil?

Mladina

Nekaj z RTV

Še malo...

EDS bi na kant spravila gluhe

Spet Mladina

Grožnje z višjo cene hrane

Poguba za slovenski turizem



Bi rekel da nam je šlo leta 2006 veliko bolje kot danes, na ulicah pa danes 10× manj ljudi?

Zgodovina sprememb…

  • zavaroval slike: bluefish ()

BlueRunner ::

Pravzaprav je potrebno predlagati orto neumne reforme, da niti neumni Pahor ne bi kakšne posvojil in izpadel "veliki rešitelj".

Ali pa kasneje zvalil pol krivde na originalnega predlagatelja. Saj vemo kako gre to. Če stvar rata, je šef "veliki rešitelj". Če stvar ne rata, potem so krivi vsi drugi samo šef ne.

T.i. "visoka" politika ni niti najmanj drugačna od običajne pisarniške politike. So trenutki, ko oportunisti utihnejo in čakajo.

Tišina je v danem trenutku za opozicijo IMHO najbolj optimalna rešitev.

Zgodovina sprememb…

lurker ::

EDS ni noben pogoj za dobro gospodarsko rast, sistem v katerem so pa vsi prebivalci upokojenci je pa garant za propad.

Btw, tudi ne vidim problema povedat, da se z EDS povišajo cene hrane. Zanikat to je tako kot da bi rekel, da s pokojninsko reformo ne bomo delali dlje. Bomo.

Izaso ::

Glavna tema tega zakona je samo to, da se ukine študentske servise. Če je že to problem a se tega ne da rešit drugače. A morajo zaradi tega nasrkat tudi drugi. Motite se tisti ki mislite da se bo z ukinitvijo študentskega dela zmanjšala brezposelnost. Ta zakon o malem delu ne bo pomagal mladim diplomantom in ostalim, ker bo sistem tak, da bodo potem pač vzeli tistega ki bo prišel delat za najmanjše plačilo - govorimo lahko tukaj kar o neke vrste suženjstvu. In ne si mislit da so delodajalci tako neumni, bodo pa pogruntali kakšno drugo zadevo, da bodo prišli skozi čim ceneje, država pa se ital lohk obriše da bo s tem pobrala še več prispevkov. Več bo dela na črno, v glavnem molzenje države na drug način. Sej če spravi nek zakon skupaj oseba, ki sploh ne ve kaj pomeni beseda gospodrastvo oz. ekonomija, potem dosti od zakona ne moreš pričakovat. Zakon je butast, da bolj ne more bit, na žalost! Svetlik je vse življenje bral knjige ( brez enega samega dne v gospodarstu v življenju) da je zvalil tak sramoten zakon. Nedorasli starec je končno v življenju, preden gre počivat v penzijo moral nekaj preizkusit iz svojega obsežnega ( socialističnega in zastaranega) znanja. In zmogel je prepisati nemško malo delo. NI SE OBNESLO, nikjer v EU se ni obneslo! Tako kot Bolonjc ne... povsod so ga ukinili - ga ukinjajo ... mi pa kupujemo propadlo navlako. Adijo pamet! Novih 30.000 na zavodu. Proračunski prihodki pa kopnijo... Živelo delo na črno :)

Spy ::

bluefish je izjavil:

Definitivno proti referendumu.
S pokojninsko reformo pa se tako ali tako ne obremenjujem, ker se bo do takrat, ko bom sam na vrsti, cel sistem sesul sam vase.

Ko boš začel delat in boš vsak mesec vplačeval recimo 500,00 EUR za nekaj kar nikoli ne boš dobil bi bilo fajn, da se zbudiš in pomisliš zakaj nebi raje teh 500,00 EUR daroval nekomu, ki jih po tvoji presoji potrebuje.

Thomas ::

Ne morjo vzet tistega, ki bo delal za najmanjšo plačo. Ampak tistega, ki obvlada delo in hoče najmanjšo plačo. To je mau razlike. Bistvena zadeva.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BlueRunner ::

da bodo potem pač vzeli tistega ki bo prišel delat za najmanjše plačilo - govorimo lahko tukaj kar o neke vrste suženjstvu.

Wohaow.... samo malo. Ob upoštevanju thomasovega dodatka, da moraš tudi obvladati delo, ali praviš, da je nemoralno zaposliti človeka, ki za svoje delo pričakuje nižjo kompenzacijo, kot pa ostali?

Dobro jutro kapitalizem. Ali se za zgornjo "sužnjelastniško" izjavo morda skriva Semolič?

Zakon je butast, da bolj ne more bit, na žalost!

Kaj je v njemu najbolj butasto in nesprejemljivo?

Zgodovina sprememb…

Malajlo ::

izas:
Ta zakon o malem delu ne bo pomagal mladim diplomantom in ostalim, ker bo sistem tak, da bodo potem pač vzeli tistega ki bo prišel delat za najmanjše plačilo - govorimo lahko tukaj kar o neke vrste suženjstvu.

Predlagaj zakon, v katerem MORAJO delodajalci vzeti v službo tistega, ki hoče največ. Ni važno, koliko je res vreden (znanje/izkušnje/hitrost/samoiniciativa/.../.../strošek performance). Obenem ohrani konkurenčnost gospodarstva. Pa še ščepec socialne države zraven.
Ti, ampak a ti kupuješ stvari, ki so najdražje? Pir je v štacuni po slab evro, v bifeju pa dva. Katerega odneseš domov? LOL

Spy je izjavil:

bluefish je izjavil:

Definitivno proti referendumu.
S pokojninsko reformo pa se tako ali tako ne obremenjujem, ker se bo do takrat, ko bom sam na vrsti, cel sistem sesul sam vase.

Ko boš začel delat in boš vsak mesec vplačeval recimo 500,00 EUR za nekaj kar nikoli ne boš dobil bi bilo fajn, da se zbudiš in pomisliš zakaj nebi raje teh 500,00 EUR daroval nekomu, ki jih po tvoji presoji potrebuje.

Jep. Ko bosta tvoja starša zrela za v penzijo (sta že?), jih boš evtanaziral. Ali jima boš dajal 500 EUR/mesec? Hmmmm, pa saj jih s tvojimi vplačili v SPIZ dobita...

Pa kaj kdo sploh pomisli, zakaj so se pojavile pokojnine in zakaj? In koliko je to prispevalo k dvigu kvalitete življenja? Imam občutek, kot da silimo nazaj dvesto let. In to (nižanje davkov, manj prispevkov) forsirajo tisti, ki imajo vsega dovolj. In tisti, ki mislijo, da bodo imeli vsega dovolj.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Malajlo ()

jusv ::

Zakon o malem delu uvaja novo obliko dela, ki lahko nadomesti redne zaposlitve, predvsem pa ne omogoča rednih zaposlitev za mlade brezposelne. Delodajalec bo lahko lažje pridobival in odpuščal delavce brez posledic.

Malo delo ne zagotavlja pravic iz dela, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja (bolniško nadomestilo, malica, regres, dodatek za prevoz, porodniški dopust...).

Upokojenec mora imeti dostojno pokojnino, da lahko preživi. Pokojnine morajo biti dovolj visoke za normalno življenje. Smiselno je, da se ustanovi oblika dela za upokojence, ki pa ni enaka študentskemu delu ali delu za brezposelne, predvsem pa naj bo to dodatek k pokojnini in ne nadomestilo za prenizko pokojnino.

V Nemčiji in Avstriji uveljavitev malega dela ni prinesla pričakovanega prehoda v redno delovno razmerje.Povprečno so posamezniki, ki so opravljalo malo delo, redno zaposlitev našli šele po 5 letih malega dela.

Malo delo je neprijazno in diskriminatorno predvsem do žensk, ki že tako težje najdejo redno zaposljive. Rojevanje otrok je en vidik, ki lahko negativno vpliva na zaposlovanje žensk. Drugi pa so dejstva, da je več priložnostnih del v panogah, kjer deluje več žensk kot moških (na primer hotelirstvo, gostinstvo, čiščenje in podobno). Z malim delom bo tako še težje najti redno zaposlitev v teh področjih.

Brezposelni imajo z obliko malega dela manjše možnosti za redno zaposlitev, ker delodajalci rajše najamejo fleksibilno delovno silo. V kolikor pa bodo brezposelni delali preko malega dela za več kot 200 EUR mesečno, lahko celo izgubijo pravico do denarnega nadomestila. Malo delo ni rešitev za več delovnih mest.

Mladi so v družbi že tako v nezavidljivem položaju. Število upokojenih generacij je vedno višje, število delovno aktivnih generacij pa vedno nižje. Breme tega bodo nosili predvsem mladi. Ti pa za uspešno medgeneracijsko reševanje težav, predvsem pri pokojninski reformi potrebujejo redne zaposlitve. Brez rednih zaposlitev se mladi ne morejo osamosvojiti, prav tako pa ne dobijo nikakršnih kreditov za načrtovanje družine ali nakup stanovanja.

Socialno ogroženim študentom malo delo omejuje dostopnost do študija, predvsem glede na omejitve, ki jih malo delo prinaša ter obenem v enak položaj postavlja študente, dijake, brezposelne in upokojence. Ponudba dela bo v univerzitetnih središčih ostala približno enaka, kar pomeni ob večji konkurenci težji položaj predvsem za študente, ki imajo neprilagodljive urnike ter hkrati neurejene socialne transferje.

Prakse iz tujine kažejo, da kar 90% ljudi, ki delo preko malega dela živi pod pragom revščine. Malo delo torej ni dolgoročno zagotovilo za izboljšanje stanja v državni blagajni in predvsem ni nikakršno zagotovilo, da bodo mladi na boljšem.

Malo delo spodbuja delo na črno. V Sloveniji imamo slab nadzor že nad študentskim delom, prav takšen pa bo tudi v primeru malega dela. Delodajalci bodo imeli napotnico za delo za dve uri za primer inšpekcije, v ostalem času bodo lahko špekulirali in na ta način delovali na črno. Pri študentskem delu je bilo to mogoče samo pri študentski populaciji, z malim delom pa je takšnih okrog 800000 naslovnikov (študentje, dijaki, brezposelni in upokojenci).

bluefish ::

Zakaj se mi ta pripevek zdi kot propaganda enega odštudetnskih servisov ali organizacij? Ah, točno, s takimi besedili strašijo že od prve napovedi novega zakona.

Malajlo ::

Zakon o študentskem delu uvaja novo obliko dela, ki lahko nadomesti redne zaposlitve, predvsem pa ne omogoča rednih zaposlitev za mlade brezposelne. Delodajalec bo lahko lažje pridobival in odpuščal delavce brez posledic.

študentsko delo ne zagotavlja pravic iz dela, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja (bolniško nadomestilo, študentskica, regres, dodatek za prevoz, porodniški dopust...).

Upokojenec mora imeti dostojno pokojnino, da lahko preživi. Pokojnine morajo biti dovolj visoke za norštudentskno življenje. Smiselno je, da se ustanovi oblika dela za upokojence, ki pa ni enaka študentskemu delu ali delu za brezposelne, predvsem pa naj bo to dodatek k pokojnini in ne nadomestilo za prenizko pokojnino.

V Nemčiji in Avstriji uveljavitev študentskega dela ni prinesla pričakovanega prehoda v redno delovno razmerje.Povprečno so posamezniki, ki so opravljalo študentsko delo, redno zaposlitev našli šele po 5 letih študentskega dela.

študentsko delo je neprijazno in diskriminatorno predvsem do žensk, ki že tako težje najdejo redno zaposljive. Rojevanje otrok je en vidik, ki lahko negativno vpliva na zaposlovanje žensk. Drugi pa so dejstva, da je več priložnostnih del v panogah, kjer deluje več žensk kot moških (na primer hotelirstvo, gostinstvo, čiščenje in podobno). Z študentskim delom bo tako še težje najti redno zaposlitev v teh področjih.

Brezposelni imajo z obliko študentskega dela manjše možnosti za redno zaposlitev, ker delodajalci rajše najamejo fleksibilno delovno silo. V kolikor pa bodo brezposelni delali preko študentskega dela za več kot 200 EUR mesečno, lahko celo izgubijo pravico do denarnega nadomestila. študentsko delo ni rešitev za več delovnih mest.

Mladi so v družbi že tako v nezavidljivem položaju. Število upokojenih generacij je vedno višje, število delovno aktivnih generacij pa vedno nižje. Breme tega bodo nosili predvsem mladi. Ti pa za uspešno medgeneracijsko reševanje težav, predvsem pri pokojninski reformi potrebujejo redne zaposlitve. Brez rednih zaposlitev se mladi ne morejo osamosvojiti, prav tako pa ne dobijo nikakršnih kreditov za načrtovanje družine ali nakup stanovanja.

Socialno ogroženim študentom študentsko delo omejuje dostopnost do študija, predvsem glede na omejitve, ki jih študentsko delo prinaša ter obenem v enak položaj postavlja študente, dijake, brezposelne in upokojence. Ponudba dela bo v univerzitetnih središčih ostala približno enaka, kar pomeni ob večji konkurenci težji položaj predvsem za študente, ki imajo neprilagodljive urnike ter hkrati neurejene socialne transferje.

Prakse iz tujine kažejo, da kar 90% ljudi, ki delo preko študentskega dela živi pod pragom revščine. študentsko delo torej ni dolgoročno zagotovilo za izboljšanje stanja v državni blagajni in predvsem ni nikakršno zagotovilo, da bodo mladi na boljšem.

študentsko delo spodbuja delo na črno. V Sloveniji imamo slab nadzor že nad študentskim delom, prav takšen pa bo tudi v primeru študentskega dela. Delodajalci bodo imeli napotnico za delo za dve uri za primer inšpekcije, v ostalem času bodo lahko špekulirali in na ta način delovali na črno. Pri študentskem delu je bilo to mogoče samo pri študentski populaciji, z študentskim delom pa je takšnih okrog 800000 naslovnikov (študentje, dijaki, brezposelni in upokojenci).

(sorry za slovnične napake - find&replace je bil na delu ;)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Malajlo ()

bluefish ::

Ko boš začel delat in boš vsak mesec vplačeval recimo 500,00 EUR za nekaj kar nikoli ne boš dobil bi bilo fajn, da se zbudiš in pomisliš zakaj nebi raje teh 500,00 EUR daroval nekomu, ki jih po tvoji presoji potrebuje.
Moj point je bil, da se trenutno s to reformo ne obremenjujem preveč in se na morebitnem referendumu glede nje ne bom opredeljeval; predvsem zaradi tega, ker se mi zdi kratkoročna rešitev.

thramos ::

No, če sta študenstko in malo delo isto sranje, zakaj potem sploh sprememba?

sprasujem ::

Za oba referenduma, ker nam ljubi strokovnjaki in pajdaši politiki (al pa obratno) pač ne znajo drugega kot molst državljane.

Vladni proračun in bančne zadolžitve sploh s plačevanjem obresti za tuj denar bi moral pred ustavno sodišče na pa referendum o malem delu ter referendum o pokojninskem zakonu.

Zgodovina sprememb…

BlueRunner ::

jusv je izjavil:

Zakon o malem delu uvaja novo obliko dela, ki lahko nadomesti redne zaposlitve, predvsem pa ne omogoča rednih zaposlitev za mlade brezposelne. Delodajalec bo lahko lažje pridobival in odpuščal delavce brez posledic.

Zakon o malem delu nadomešča študentsko delo, ki v tem trenutku dejansko nadomešča redne zaposlitve in mladim dejansko te redne zopslitve tudi onemogoča. Prednost malega dela pred študenskim delom je, da preprečuje, da se bi delodajalec pretežno znašal na tako najeto delovno silo, jo praktično brez nadzora izkoriščal in za redno delo uporabljal študente. Pri temu pa bodo podjetja zaradi kvot pri maksimalnem številu ur, ki jih lahko letno opravi ena oseba, prisiljena dati možnost več različnim osebam, s čemer se bo preprečilo izkoriščanje študentov na delovnih mestih, ki po svoji naravi dela zahtevajo začetno usposabljanje in se jih smiselno opravlja za daljše obdobje.

Navedba o lažjem pridobivanju in odpuščanju delavcev je tako neprimerna, saj se standardi zaostrujejo glede na obstoječ položaj.

jusv je izjavil:

Malo delo ne zagotavlja pravic iz dela, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja (bolniško nadomestilo, malica, regres, dodatek za prevoz, porodniški dopust...).

Malo delo, ki nadomešča študentsko delo in daje tudi drugim skupinam brezposelnih možnost, da občasno pri kakšni dejavnosti pomagajo in so za to tudi plačani zagotavlja, da se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja glede prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, o delovnem času, o odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti ter o odškodninski odgovornosti.

To so identične določbe, kot veljajo tudi za študensko delo po obstoječi zakonodaji. Zakon o malem delu teh standardov ne znižuje, hkrati pa omogoča:
- da prejemki iz naslova malega dela ne vplivajo na druge socialne prejemke
- da zaposlenim pri malem delu teče tudi delovna doba
- da se z prisilo, ki omogoča, da bo do dela prišlo več oseb, več ljudem omogoča, da ostajajo aktivno prisotni na trgu dela

Navedba o nižanju standardov je tako v celoti laž.

jusv je izjavil:

Upokojenec mora imeti dostojno pokojnino, da lahko preživi. Pokojnine morajo biti dovolj visoke za normalno življenje. Smiselno je, da se ustanovi oblika dela za upokojence, ki pa ni enaka študentskemu delu ali delu za brezposelne, predvsem pa naj bo to dodatek k pokojnini in ne nadomestilo za prenizko pokojnino.

Malo delo je s svojimi omejitvami mišljeno natančno tako: to je vsem brezposelnim dodatek k njihovim siceršnjim dohodkom, kar jim v tem trenutku ni omogočeno in jih sili v delo na črno in s tem povezan brezpraven položaj.

Študentje so po tem zakonu v okviru kvot obravnavani ločeno, na način, da si lahko celoletno kvoto svobodno porazdelijo na način, ki jim omogoča normalno opravljanje študijskih obveznosti in izrabo celotne letne kvote dela.

jusv je izjavil:

V Nemčiji in Avstriji uveljavitev malega dela ni prinesla pričakovanega prehoda v redno delovno razmerje.Povprečno so posamezniki, ki so opravljalo malo delo, redno zaposlitev našli šele po 5 letih malega dela.

V Nemčiji in Avstriji za izhodišče niso imeli izkoriščevalskega sistema študentskega dela, ki bi v celoti deformiral trg dela in prikrajšal praktično vse skupine brezposelnih, razen upokojencev.

Če je korak proti malem delu za Avstrijo in Nemčijo korak nazaj, je to za nas še vedno korak naprej.

jusv je izjavil:

Malo delo je neprijazno in diskriminatorno predvsem do žensk, ki že tako težje najdejo redno zaposljive. Rojevanje otrok je en vidik, ki lahko negativno vpliva na zaposlovanje žensk. Drugi pa so dejstva, da je več priložnostnih del v panogah, kjer deluje več žensk kot moških (na primer hotelirstvo, gostinstvo, čiščenje in podobno). Z malim delom bo tako še težje najti redno zaposlitev v teh področjih.

Diskriminacija na podlagi spola je težava, ki je neodvisna od problematike malega dela ali pa študentskega dela. Zakon o malem delu na to problematiko ne vpliva.

Priložnostna dela v nekaterih panogah, kjer je zahtevana nekvalificirana delovna sila, resnično izkazujejo večji delež enega ali drugega spola, vendar pa to odraz splošnih družbenih odnosov in ne njihov vzrok. Povezava tukaj ni vzročna v smeri na katero namiguje citat.

Ravno tako ni razvidna podlaga za mnenje, da bo v teh panogah še tećje najti redno zaposlitev. Ravno nasprotno. Kvote za delodajalce bodo ravno čistilnim servisom, gostincem in hotelirjem, kjer imajo tipične pravne osebe zaposlene do največ 10 ljudi, praktično preprečujejo izrabo poceni malega dela, tako kot lahko to sedaj počno s študentskim delom. Končna posledica je, da bo večina teh podjetij prisiljena redno zaposljevati ravno zato, ker jim bodo urne kvote onemogočile sedanje izkoriščanje.

jusv je izjavil:

Brezposelni imajo z obliko malega dela manjše možnosti za redno zaposlitev, ker delodajalci rajše najamejo fleksibilno delovno silo. V kolikor pa bodo brezposelni delali preko malega dela za več kot 200 EUR mesečno, lahko celo izgubijo pravico do denarnega nadomestila. Malo delo ni rešitev za več delovnih mest.

- malo delo, ki ne vpliva na status brezposelnega omogoča, da ta ostane aktiven na trgu dela
- malo delo, kjer so tudi podjetja omejena v količini, ki si ga lahko privoščijo, bodo delodajalce silile v zmanjšanje obsega poslovanja ali pa dodatne redne zaposlitve
- omejitev 200€ mesečno preprečuje, da bi malo delo lahko postalo nadomestek za redno delo

Omejitve silijo delodajalce v odpiranje novih delovnih mest, če želijo ohraniti enako količino prometa.

jusv je izjavil:

Mladi so v družbi že tako v nezavidljivem položaju. Število upokojenih generacij je vedno višje, število delovno aktivnih generacij pa vedno nižje. Breme tega bodo nosili predvsem mladi. Ti pa za uspešno medgeneracijsko reševanje težav, predvsem pri pokojninski reformi potrebujejo redne zaposlitve. Brez rednih zaposlitev se mladi ne morejo osamosvojiti, prav tako pa ne dobijo nikakršnih kreditov za načrtovanje družine ali nakup stanovanja.

Največja ovira mladim pri iskanju prve zaposlitve je ravno študentsko delo, ki jih po glavi tepe dvojno. Dokler imajo status, ki jim omogoča davčne ugodnosti so zanimivi in aktivni, pri temu pa jim ne teče delovna doba. Ko status izgubijo, se jih večino praktično takoj nadomesti s tistimi, ki status imajo in je njihovo delo posledično cenejše. Posledično študensko delo v veliki večini primerov ne vodi do prve zaposlitve, njegov obstoj pa marsikomu dejansko onemogoči prvo zaposlitev.

Malo delo uvaja omejitve s čemer se nekatere izmed teh slabih plati omili, nekatere pa v celoti odpravi. Začne se vplačevanje v pokojninsko blagajno, preprečuje se sedanje izkoriščanje za dela, ki bi sicer zahtevala redno zaposlenega, delovna doba, pa čeprav minimalna, dejansko teče.

jusv je izjavil:

Socialno ogroženim študentom malo delo omejuje dostopnost do študija, predvsem glede na omejitve, ki jih malo delo prinaša ter obenem v enak položaj postavlja študente, dijake, brezposelne in upokojence. Ponudba dela bo v univerzitetnih središčih ostala približno enaka, kar pomeni ob večji konkurenci težji položaj predvsem za študente, ki imajo neprilagodljive urnike ter hkrati neurejene socialne transferje.

Študentje so s posebno izjemo glede izkoristka urne kvote postavljeni v boljši položaj, kot pa ostale kategorije brezposelnih. Študentje nimajo mesečne omejitve, zaradi česar so bolj prikladni za delodajalce, ki potrebujejo nekoga za celoten mesec - mesec dni pa je tipično tudi "enota obračuna", ki jo delodajalci uporabljajo pri svojem obračunu. To pomeni, da bodo delodajalci raje jemali študente s tem privilegijem, kot pa ostale kategorije, ki bi pri polni delovni obremenitvi (60 ur mesečno) lahko delali kvečjemu teden in pol, po temu pa bi že bilo potrebno iskati novega.

Celoten letni zaslužek pri malem delu je omejen na 6.000€ letno. Minimalna letna bruto plača trenutno znese 8223€. Preračunano to pomeni, da z malim delom ni možno preseči minimalne letne plače, hkrati pa je celoten znesek višji od katere koli meni znane letne socialne štipendije. Tukaj je bilo potrebno loviti ravnotežje med preprečevanjem, da bi malo delo konkuriralo rednim zaposlitvam (kar se mu pogosto očita), hkrati pa tudi študentom omogočalo konkreten zaslužek ob strani (500€ bruto/mesec).

Ob upoštevanju ugodnosti za študente, ki jim daje "konkurenčno prednost" pred ostalimi malimi delavci in možnostjo letnega zaslužka do 6.000€ bruto, to niso nerealne omejitve. Dodaten podatek, ki govori v prid argumentu, da izgovor "socialne pravičnosti" ni ravno utemeljen pa je, da je na letni ravni več kot 83% študentov zaslužilo manj kot 4000€. Torej je govora o 17% študentov, ki delajo toliko, da bi morda lahko res prebilo cenzus. Drugo vprašanje pa je, koliko jim pri tem ostane časa za študij in koliko se je na ta način opralo denarja v raznih družinskih podjetjih.

jusv je izjavil:

Prakse iz tujine kažejo, da kar 90% ljudi, ki delo preko malega dela živi pod pragom revščine. Malo delo torej ni dolgoročno zagotovilo za izboljšanje stanja v državni blagajni in predvsem ni nikakršno zagotovilo, da bodo mladi na boljšem.

Pri nas jih bo po uveljavitvi zakona takšnih verjetno 99 - 100%. Malo delo je načrtno omejeno tako, da bodo preko njega možni zaslužki, ki so manjši od minimalne plače, hkrati pa se samo od tega ne bo mogel nihče preživljati. To pomeni, da bo motivacija za "klasično" redno zaposlitev v populaciji še vedno ostala visoka, pri čemer pa bodo omejitve delodajalcem zagotavljale, da se bo vsaj v prvem obdobju po uveljavitvi število delovnih mest nekoliko povišalo, povišanje pa bo tudi vzdržno in ne samo kratkotrajno.

Mladi zaradi zakona o malem delu neposredno zagotovo ne bodo na boljšem, bodo pa na boljšem dolgoročno, saj se bo iz trga dela odstranilo sedanjo nevzdržno anomalijo, ki jim povzroča največjo neposredno škodo.

jusv je izjavil:

Malo delo spodbuja delo na črno. V Sloveniji imamo slab nadzor že nad študentskim delom, prav takšen pa bo tudi v primeru malega dela. Delodajalci bodo imeli napotnico za delo za dve uri za primer inšpekcije, v ostalem času bodo lahko špekulirali in na ta način delovali na črno. Pri študentskem delu je bilo to mogoče samo pri študentski populaciji, z malim delom pa je takšnih okrog 800000 naslovnikov (študentje, dijaki, brezposelni in upokojenci).


Malo delo je za delo na črno manj spodbudno, saj legalizira občasno delo vseh skupin brezposelnih in ne samo ene skupine. Hkrati z kvotami tudi omejuje (čeprav ne tudi v celoti preprečuje) možnosti za zlorabe mehanizma malega dela, kar je sedaj pri študentskem delu praktično nemogoče nadzirati. Če bi prebral zakon, bi videl, da je možnost tvojega hipotetičnega primera manjša, saj bodo igračkanja z urami težje izvedljiva zaradi zahteve, da se o vseh opravljenih urah poroča v roku treh dni, kar odpira nove možnosti nadzora, ki sedaj niso izvedljive. Dejansko je trenuten sistem študenskega dela mnogo lažje izigravati, se z njim tudi neposredno okoriščati in na koncu tudi omogočati delo na črno. Nov sistem vsega ne preprečuje, vendar pa to početje več ne bo tako enostavno za prikriti.

Da se bo samo zaradi obsega populacije upravičencev povečala incidenca kršitev pa je mnenje, ki jo je tudi težko argumentirati. Upokojenci, študentje, dijaki in ostali brezposelni že v tem trenutku iščejo možnosti dodatnega zaslužka in že v tem trenutku v določeni meri delajo na črno. S tem, da se da 100% te populacije možnost legalnega občasnega dela, namesto da ima to možnost samo recimo 40% populacije pa je dejansko pritisk v smeri zmanjšanja obsega dela na črno, saj bo marsikdo sedaj že zaradi lastne varnosti, tako na strani delojemalcev, kot tudi na strani delodajalcev, raje razmislil o legalizaciji, kot pa o nadaljevanju dela na črno.

Pri temu ni odveč dodati tudi to, da lahko delojemalec, pri katerem je bila odkrita kršitev, izgubi možnost uporabljati malo delo. Kar je po mojem mnenju kar precej hud udarec za nekoga, ki bi bil od tega dela občasno ali redno odvisen.

Ramon dekers ::

že to je dovolj da banada grozi z ustavni sodišče. Referendum je pač volja ljudstva. In vsaka čast tistemu ki bo zbral 40.000 podpisov. Potrebno je biti proti vsakemu ukrepanju, ki ga stori vlada.

Če v celem mandatu niso storili čisto nič, oziroma samo škodo, se s tem referendumom ne bo spremenilo nič, oiroma več, bo slabše, saj vse kar vlada obljubi in izreče je laž, torej ne nasedajte besedam ljudem, ki so povzročili že tako dovolj škode.


Sploh ne vem kako imajo sploh lahko še podporo ljudstva? Fakini bogovi, za pred zid, oziroma v čilski rudnik za večno.

Ramon dekers ::

"Zakon o malem delu nadomešča študentsko delo, ki v tem trenutku dejansko nadomešča redne zaposlitve in mladim dejansko te redne zopslitve tudi onemogoča. Prednost malega dela pred študenskim delom je, da preprečuje, da se bi delodajalec pretežno znašal na tako najeto delovno silo, jo praktično brez nadzora izkoriščal in za redno delo uporabljal študente. Pri temu pa bodo podjetja zaradi kvot pri maksimalnem številu ur, ki jih lahko letno opravi ena oseba, prisiljena dati možnost več različnim osebam, s čemer se bo preprečilo izkoriščanje študentov na delovnih mestih, ki po svoji naravi dela zahtevajo začetno usposabljanje in se jih smiselno opravlja za daljše obdobje."

Uf a študente se sedaj izkorišča, ja res. Če bo potreba in bo študent mislil da se ga izkorišča lahko sam zamenja delo, ni potrebno da skrbi za takšne stvari starec svetlik.


"Največja ovira mladim pri iskanju prve zaposlitve je ravno študentsko delo, ki jih po glavi tepe dvojno. Dokler imajo status, ki jim omogoča davčne ugodnosti so zanimivi in aktivni, pri temu pa jim ne teče delovna doba. Ko status izgubijo, se jih večino praktično takoj nadomesti s tistimi, ki status imajo in je njihovo delo posledično cenejše. Posledično študensko delo v veliki večini primerov ne vodi do prve zaposlitve, njegov obstoj pa marsikomu dejansko onemogoči prvo zaposlitev.

Malo delo uvaja omejitve s čemer se nekatere izmed teh slabih plati omili, nekatere pa v celoti odpravi. Začne se vplačevanje v pokojninsko blagajno, preprečuje se sedanje izkoriščanje za dela, ki bi sicer zahtevala redno zaposlenega, delovna doba, pa čeprav minimalna, dejansko teče."


No potem pa bodo prednost dobili ljudje iz drugih držav Romunijo! Enkratno! Zakaj tega ne dojameš? In kdo še verjame v pokojnino? Sam sem mnenja da je potrebno izkoristiti luknje kjer se da, dokler se celotni sistem vodstva, oblasti, režima ne zamenja, obrne. Seveda v upanju brez nedolžnih žrtev. Kar se tiče delovne dobe, ne govori takšnih pravljic študentom, naj da država denar ljudem, pa naj sami varčujejo, ne pa da vzame ta denar in ga izkoristi za svoje bedarije.

"Pri nas jih bo po uveljavitvi zakona takšnih verjetno 99 - 100%. Malo delo je načrtno omejeno tako, da bodo preko njega možni zaslužki, ki so manjši od minimalne plače, hkrati pa se samo od tega ne bo mogel nihče preživljati. To pomeni, da bo motivacija za "klasično" redno zaposlitev v populaciji še vedno ostala visoka, pri čemer pa bodo omejitve delodajalcem zagotavljale, da se bo vsaj v prvem obdobju po uveljavitvi število delovnih mest nekoliko povišalo, povišanje pa bo tudi vzdržno in ne samo kratkotrajno."

Super, dobro da vemo, da bo ob sprejetju tega zakona več dlovnih mest. Tista številka 100.000 pa bo izginila.

"Mladi zaradi zakona o malem delu neposredno zagotovo ne bodo na boljšem, bodo pa na boljšem dolgoročno, saj se bo iz trga dela odstranilo sedanjo nevzdržno anomalijo, ki jim povzroča največjo neposredno škodo."

Zgodbice...



"Malo delo je za delo na črno manj spodbudno, saj legalizira občasno delo vseh skupin brezposelnih in ne samo ene skupine. Hkrati z kvotami tudi omejuje (čeprav ne tudi v celoti preprečuje) možnosti za zlorabe mehanizma malega dela, kar je sedaj pri študentskem delu praktično nemogoče nadzirati. Če bi prebral zakon, bi videl, da je možnost tvojega hipotetičnega primera manjša, saj bodo igračkanja z urami težje izvedljiva zaradi zahteve, da se o vseh opravljenih urah poroča v roku treh dni, kar odpira nove možnosti nadzora, ki sedaj niso izvedljive. Dejansko je trenuten sistem študenskega dela mnogo lažje izigravati, se z njim tudi neposredno okoriščati in na koncu tudi omogočati delo na črno. Nov sistem vsega ne preprečuje, vendar pa to početje več ne bo tako enostavno za prikriti."

In kdo bo to delal? Saj še korpucije velikih podjetij ne znajo nadzirati. No mogoče se bodo lažje spravili na manjše.

"Da se bo samo zaradi obsega populacije upravičencev povečala incidenca kršitev pa je mnenje, ki jo je tudi težko argumentirati. Upokojenci, študentje, dijaki in ostali brezposelni že v tem trenutku iščejo možnosti dodatnega zaslužka in že v tem trenutku v določeni meri delajo na črno. S tem, da se da 100% te populacije možnost legalnega občasnega dela, namesto da ima to možnost samo recimo 40% populacije pa je dejansko pritisk v smeri zmanjšanja obsega dela na črno, saj bo marsikdo sedaj že zaradi lastne varnosti, tako na strani delojemalcev, kot tudi na strani delodajalcev, raje razmislil o legalizaciji, kot pa o nadaljevanju dela na črno."

Zakaj bi tako razmišljali, če pa bodoči sistem na bo vzdržal pokojnin oziroma jih ne bo izplačeval. Zakaj bi metal in daja za neko kvazi pokojninsko dobo ki je ne bo ob takšnem gospodarskem sistemu!?iluzije

Spy ::

Malajlo je izjavil:

Jep. Ko bosta tvoja starša zrela za v penzijo (sta že?), jih boš evtanaziral. Ali jima boš dajal 500 EUR/mesec? Hmmmm, pa saj jih s tvojimi vplačili v SPIZ dobita...

Dobrojutro bolani absurdistanci. Poskusi uganiti:
a) JAZ plačujem 500 eur na mesec kontribucij za pokojnino 40 let.
CRKNEM dan pred upokojitvijo, kam gre denar?

b) Plačujem 500 eur na mesec kontribucij za pokojnino 40 let. 40 x 12 x 500 = 240.000,00 EUR (obresti in obresti na obresti dodaj sam)
SE upokojim in doživim še 5 let življenja nato CRKNEM. Kdo mi bo plačal pokojnino?

ČE nekdo ni vplačal za toliko kolikor mu ZPIZ nakazuje naj reformirajo to tako, da bo dobil kolikor si je pač zaslužil. Ostali prejemki so socialna pomoč in nimajo nobene zveze s POKOJNINSKO blagajno, saj le-ta z naslova (realnih) pokojnin mora imeti presežek. Že sedaj. Če je kdo delil nezaslužene benefite naj zato odgovarja. In če ta isti nekdo (in derivati) jih nebi delil nam danes nebi vladal (ne on, ne derivati).
strani: 1 2 3 4 5


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Krizanic se poslavlja (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Loža
22716727 (13033) noraguta
»

Zakaj hoče država pomagati bankam (gradbincem)? (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
585194 (3808) BlueRunner
»

Od ljudstva voljeni politiki

Oddelek: Problemi človeštva
373194 (2630) Grey
»

Borut Pahor in program SD (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
744596 (3181) Thomas
»

Ali Slovenija potrebuje novo stranko? (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )

Oddelek: Problemi človeštva
31012784 (9315) gzibret

Več podobnih tem