» »

Zbiranje podpisov za referenduma

Zbiranje podpisov za referenduma

strani: 1 ... 3 4 5 »

Spy ::

BlueRunner je izjavil:

Sem pa že bil na npr. strani "prejemnika", ko mi delodajalec med bolniško ni nakazal niti plače, kasneje pa niti nadomestila, ki ga je krila država. Pa še odpustiti me je uspel sredi bolniške. Pa se je tudi to vleklo 5+ let po sodišču, preden je bilo urejeno. Torej nekatere takšne zakonske omejitve sploh ne motijo.

Po navedenem primeru so prisotne vsaj 3 kršitve ZDR. Problem je v tem, da marsikdaj delodajalec v dobri veri in za dobro podjetja želi odpustiti slabega oz. podpovprečnega delavca, ki ni ali noče biti produktiven, kaj šele fleksibilen. Te možnosti v absurdistanu enostavno ni. So samo alternativne možnosti, ki pogosto absolutno škodijo podjetjem in podjetništvu na splošno.

Šikaniranje je pojav, ki je pri nas prisoten zlasti v državnih in paradržavnih firmah. Jasno je, da so privatni podjetniki tisti, ki najmanj spoštujejo ZDR prav sami pri sebi: delajo od 10 ur na dan naprej, so brez predpisanega 14-dnevnega neprekinjenega dopusta tudi več let zapored, število neevidentiranih nadur presega za 2, 3 in več krat zakonsko omejitev, itd.

BlueRunner ::

Kar sem hotel povedati je to, da zaradi odsotnosti resnega dela inšpekcij, ki bi delovale preventivno, potem "delamo" kurativo na sodiščih, kar je b.v. in kaže, da težave niso samo zakonodajne, ampak tudi operativne.

Tisti sodni del težave pa mislim, da se bi dal urediti z dopolnitvami ZDR, ki bi tehtnico med delodajalcem in delojemalcem v spore ponovno uravnotežila. Zaradi dolgotrajsnoti postopkov, ki nimajo varovalk pred zavlačevanjem s strani delodajalcev marsikdo obupa nad sodno potjo. Zaradi prevelikega zanašanja sodišč na to, da ima "delavec vedno prav", pa marsikateri delodajalec tudi obupa nad odpuščanjem in potem posledično tudi zaposlovanjem (hvala imagodei za slovnični popravek).

Vendar pa, kakšno presenečenje, tudi to ne bi bistveno povečalo števila delovnih mest. Kar pomeni, da tudi bi tudi ta sprememba padla na testu "kam dati 100.000 brezposelnih". Bi pa seveda s časom iz naših glav odstranila mentaliteto službe "od zibke do groba", ki nas po glavi tepe bistveno bolj, kot pa posamične rešitve v posamičnih zakonih.

Pa, če me kdo vpraša (ja, vem da me ne nihče :p):
- malo delo naj gre naprej, ker bistveno bolje ureja MALO delo in postavlja platformo, da se legalizira del dela na črno
- malo delo naj gre naprej, ker se bo s tem marsikomu omogočilo, da bo lahko tudi s tem uradno dokazoval, da dela, želi delati in je sposoben delati
- malo delo naj gre naprej, ker bo tudi to odprlo nekaj novih delovnih mest, ki jih delodajalci prej niso želeli odpreti, pa čeprav bi jih objektivno lahko
- zakon o delovnih razmerjih naj se uravnoteži tako, da sodnih postopkov ne bo več možno zavlačevati
- zakon o delovnih razmerjih naj se uravnoteži tako, da se bolj natančno predpiše zahtevano stopnjo utemeljitve, da se kočno prekine prakso sodišč, ki razsojajo, da se ne da ničesar dokazati
- zakon o delovnih razmerjih naj ukine obveznost plačeanja potnih stroškov za prihod na delo in naj se to začne urejati s pogodbami
- člani vlade naj nemudoma nehajo dajati signale, da bodo kakorkoli vplivali na trg nepremičnin, odkupovali stanovanja ali kakorkoli drugače subvencionirali nesposobnost uprav nasedlih gradbenih podjetij
- vlada naj nemudoma pripravi osnutek zakona s katerim se bo v Sloveniji omogočilo poslovanje tujih bank s sedežem v tujini, ki bodo za to dobile dovoljenje Banke Slovenije, ki bo s tem zagotavljala izključno izpolnjevanje finančnih pogojev poslovanja teh bank
- vlada naj nemudoma pripravi osnutek zakona s katerim se bo ne samo omogočilo ampak z nizkimi davčnimi stopnjami spodbujalo namensko hipotekarno kreditiranje fizičnih oseb na način, ki bo omogočal enostaven prenose hipotek med bankami in med nepremičninami
- vlada naj do nadaljnega ustavi vse aktivnosti glede uvajanja novih davčnih obremenitev, še zlasti davka na lastništvo nepremičnin fizičnih oseb
- za znižanje stroškov naj vlada nemudoma odpokliče vojaške enote iz vseh misij v tujini in začasno zamrzne članstvo v NATO
- aktivni sestav vojske naj se nemudoma zmanjša na najmanjšega možnega s katerim se bo zagotavljalo izvajanje nalog zaščite in varovanja, kjer je potrebna ali pričakovana pomoč vojske
- vlada naj pripravi in da v javno obravnavo predlog za preoblikovanje ZPIZ v dve ločeni ustanovi, kjer bo ena skrbela za izplačevanje pokojnin sedanjim upokojencem, druga pa bo prevzela organizacijo državnih socialnih pokojnin, ki bodo pripadale vsem, ki bodo izpoljnevali ustrezne starostne kriterije
- vlada naj pripravi in da v javno obravnavo predlog po katerem se bo na novo ustanovo, ki bo skrbela za izplačevanje pokojnin sedanjim upokojencem, prenesla lastniške deleže v vseh podjetjih v katerih jih še ima. Namen prenosa je, da se zagotovi financiranje pokojnin iz tako pridobljenih sredstev v ustreznem sorazmernem deležu vsem, ki so ta podjetja kolektivno ustvarjali v času, ko so predstavljala družbeno last oziroma so bila v samoupravljanju. Financiranje se tako izvaja z odprodajami deležev in prenosi izplačanih dobičkov in dividend v izplačila pokojnin. Cilj ustanove je, da se po preteku 40 let, ko bodo preminili še poslednji upravičenci do teh pokojnin ostane v celoti brez sredstev in preneha obstajati.
- pri predhodnem predlogu je bistveno to, da zavod za pokojnine ne odgovarja vladi ali parlamentu, temveč je izrecno podložen rednem nadzoru računskega sodišča, za svoje delo pa vodstvo in zaposleni odgovarjajo neposredno upokojencem - lastnikom kapitala.
- s ciljem ustvarjanja novih delovnih mest se pripravi načrt javnih del, ki se jih bo financiralo iz proračuna in iz prihodnjih koncesij. Pri temu se kot ukrep pripravi tudi predlog za pomoč gradbenem sektorju preko javnih razpisov za gradbena javna dela, od Evropske komisije pa se zaprosi za dovoljenje in potrdilo za nudenje pomoči gospodarstvu v tej obliki. Pmoč bazira na iskanju najugodnejših ponudnikov, pri čemer morajo biti zadoščene kvote po številu domačih izvajalcev - te kvote zagotavljajo delo domačim delavcem, ne pa nujno tudi domačim podjetjem.
- vlada pripravi popravek zakonodaje s katerim se bo DURS-u omogočilo ugotoviti insolventnost podjetja in takoj sprožiti postopek imenovanja prisilnega upravitelja ali pa postopek stečaja s ciljem preprečiti manipulacije lastnikov podjetja, ki ga izčrpavajo.
- vlada pripravi popravek zakonodaje s katerim država postane solastnik podjetja v višini dolga, če se v podjetju obvezni prispevki ali davki ne izplačujejo. Tako pridobljen delež se prenese na KAD, katerega naloga je, da kot solastnik sodeluje pri izboru uprave, ki bo podjetje rešila, ali pa sproži insolvenčne postopke.
- vlada pripravi spremembo zakonodaje s katero se vsem javnim uslužbencem prepove zasebno delo - ukrep naj cilja predvsem na zdravnike, ki so zaposleni v sistemu javnega zdravstvenega varstva, hkrati pa imajo ali pa delajo v zasebnih ordinacijah. Eno ali drugo, ne pa oboje.
- vlada pripravi predlog s katerim se bo prenehalo sofinancirati vse občine, razen pri projektih regionalnega pomena.
- aktivno se podpre vladni predlog za spremembo financiranja visokega šolstva, ki je trenutno osnovan na glavarinah in številu diplomantov v smer, da finančna sredstva več niso odvisna od števila študentov ali števila diplomantov.
- ....


Tako malo na hitro iz glave. Seveda sem nagnjen na levo in marsičesa ne bi spreminjal ali ukinjal, temveč bi predsvem iskal načine za izboljšanje nadzora.

Zgodovina sprememb…

djordjevic ::

Posreduje tole voljenemu predstavniku, čuj. Ni slabo.
No grave is deep enough to keep us in chains.

BlueRunner ::

Voljeni predstavniki imajo to zapisano v svojih strankarskih programih. Morda bi bilo bolje, če bi našli nekje enega novinarja, ki jih ne bo spraševal bedarije, ampak jih bo stisnil v kot z vprašanji tipa "obljubili ste to in to (sledi posnetek), kaj ste storili?" in "v programu imate to in to, zakaj ne delate po programu?" in tako naprej...

Mi jih (recimo) volimo na podlagi programov, oni pa delajo, kakor da tega sploh ni bilo. Namesto, da bi potem imeli politiko, ki si jo izvolimo, imamo samo vedno več in bolj isto.

Enako, kot zgodba z obveznimi garancijami. EU to kobajagi zahteva od nas... Potem pa, ko se je končno našel en novinar, ki je vprašal kje točno je to zapisano, je pa nenadoma vse obmolknilo. Radičeva pa ooops. Bomo to še enkrat pogledali. Novinarju, ki mu je to končno potegnilo bi lahko dali red zaslug za narod. S pripisom, da bi to lahko novinarji vredni svojega imena počeli že od nekdaj - cel kup stvari je, ki nam jih je "EU predpisala", pa človek tudi pri najboljši volji ne najde tistega EU neimenovanega in neobstoječega predpisa.

To so stvari zaradi katerih bi morale padati interpelacije. Najprej ti reče "to delamo zaradi EU", potem pa 180 in "ooops, bomo preverili kaj EU zahteva". Mislim.... kdo je sedaj tukaj opravilno nesposoben. Ministrica, ki v kamere očitno govori nekaj na pamet (da ne bom rekel, da ravno laže)? Kaj točno potem dela, če ne nadzora dela v svojem resorju? Ali tudi ona kje gradi kakšno vilo in se nima časa ukvarjati z bolj banalnimi stvarmi, kot je npr. NADZOR PRIPRAVE ZAKONODAJE.

Zgodovina sprememb…

PaX_MaN ::

Mislim, da se je nekje na S-T danes je nekdo pritožil, da še ni videl izračunov/simulacij o vplivu(ih) nove pokojninske reforme.(Al' sem pa to videl ob brskanju po SiOLu.) Kakorkoli, tule si lahko povleče naslednje dokumente:
Čok, Majcen, Sambt: Ocene učinkov predlagane pokojninske zakonodaje; Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2010
Majcen: Simulacije nekaterih učinkov predlaganih sprememb pokojninske zakonodaje v letu 2011, IER, 2009
Čok, Majcen, Sambt: Pokojninska reforma - vmesni rezultati; Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2010
Ocena različnih predlogov sprememb pokojninskega sistema, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana, 24.5.2010
Mičković: Stroški staranja - interno gradivo, Ministrstvo za finance, januar 2011

Na katere se med drugim sklicujejo ob vložitvi zahteve za presojo o ustavnosti posledic do katerih bi prišlo ob odložitvi ali zavrnitvi na referendumu.
Zanimivi sta tudi dve ugotovljeni neustavnosti ZPIZ - ena še med prejšnjo vlado. Pa tale je dobra:
V odločbi U-I-111/04 z dne 8. 7. 2004 (Uradni list RS, št. 77/04) je Ustavno sodišče navedlo, da "Ustava [...] zavezuje tudi državljane, kadar oblast izvršujejo neposredno (drugi odstavek 3. člena) z odločanjem o posameznem zakonu na referendumu", ter da je "[V] Republiki Sloveniji [...] vzpostavljena t. i. ustavna demokracija, katere bistvo je to, da lahko vrednote, ki jih varuje Ustava, in med njimi posebej temeljne človekove pravice in svoboščine (Preambula k Ustavi), prevladajo nad demokratično sprejetimi odločitvami večine."

BlueRunner ::

Da, to s temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami je res. Vprašljivo pa je, če bi padec predloga pokojninske reforme dejansko pomenil poseg v te pravice in svoboščine. Avtomatično zagotovo ne. Dejansko je še cel kup stvari, brez katerih država res morda postane malo bolj pokvečena in zapuščena, ne predstavlja pa to nenadoma poseg v pravice in svoboščine.

Tako, da mi je čisto mimo, da poskuša vlada s tem težiti Ustavnem sodišču. Referendum najverjetneje bo in noben rezultat ne bo avtomatično privedel do protiustavnih posledic. Te lahko pridejo šele naknadno in izhajajo iz kvečjemu iz splošne gospodarske klime in nadaljnjih dejanj vlade kot glave izvršilne veje oblasti, ne pa iz odločitve, da bomo še nekaj časa delali po starem. To pomeni, da IMHO referendum ne more povzročiti nič neustavnega, lahko pa sranje v nadaljevanju naredi vlada. Bi rekel, da večini trenutne garniture po naslednjih volitvah pač sledi daljše bivakiranje na malem delu. Vsaj upam, da bo to poplačilo za njihove usluge državi (services rendered).

Če pa bo sodišče slučajno razsodilo, da referenduma res ne more biti iz tega razloga, pa se bi res lahko samo še za glavo prijeli. To pomeni, da bi Ustavno sodišče razsodilo na podlagi gospodarskih napovedi in ugibanja o prihodnjem ravnanju vlade, ne pa na podlagi ustave in ustavnih načel. Iskreno upam, da se ne bodo pustili zavesti na to pot. Vlada pa naj gre nekam s svojo idejo ustavnosti ...

Pa še po točkah, za vse zmedene:
- pasivno proti referendumu, ker se mi zdijo neprimerni (ne bom oddal podpisa za razpis)
- še bolj proti vladi, ki želi s pravnim manevriranjem onemogočiti razpis referenduma z izjemno blesavim izgovorom
- v primeru, da referenduma bosta, pa glasujem za sprejetje obeh predlogov

Potem pa bo, kar pač bo. Z voljo večine glasov iz kroga manjšine tistih, ki smo še voljni hoditi na referendume in volitve, se bo pač ven dobil rezultat in ta rezultat bo stal.

Zgodovina sprememb…

jernejl ::

BlueRunner je izjavil:

Da, to s temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami je res. Vprašljivo pa je, če bi padec predloga pokojninske reforme dejansko pomenil poseg v te pravice in svoboščine.

Meni pa se ne zdi tako neverjetno, da bi bil referendum označen kot protiustaven.
Staranje prebivalstva je naravni proces, s katerim se verjetno moramo "sprijazniti", ne moremo ga kar tako politično regulirati. Če želimo imeti pokojninski sistem na dolgi rok vzdržen, se mora nujno temu prilagajati. Če se ne, bodo plače vedno bolj obremenjene s prispevki, pokojnine pa vedno nižje, in na neki točki ne bodo več mogle zagotavljati dostojnega življenja upokojencem (lahko bi razpravljali o tem, če se to ne dogaja že sedaj), sledil pa bo zlom sistema. Če je to protiustavno ali ne, ne vem, bi pa znalo biti.

Zdi se mi, da bi se pokojninski sistem moral temu že privzeto prilagajati tako, da bo na dolgi rok vzdržen. Vsak odmik od tega pomeni, da se bo sistem na dolgi rok pokvaril in to ni sprejemljivo. Tudi neaktivnost (nesprejetje ustreznih reform) je lahko poseg v pravice.

Tako, da mi je čisto mimo, da poskuša vlada s tem težiti Ustavnem sodišču. Referendum najverjetneje bo in noben rezultat ne bo avtomatično privedel do protiustavnih posledic. Te lahko pridejo šele naknadno in izhajajo iz kvečjemu iz splošne gospodarske klime in nadaljnjih dejanj vlade kot glave izvršilne veje oblasti, ne pa iz odločitve, da bomo še nekaj časa delali po starem.

Če se na referendumu ljudje izrečejo proti reformi, ostane sistem tak, kot je, in to je na dolgi rok nevzdržno.
Tukaj vidim podobnost tvojih argumentov z argumenti sindikatov, ki referendum podpirajo. Pravijo pa nekako takole, da je reforma sicer potrebna, vendar zakaj bi bila taka, če pa je lahko tudi drugačna. S takim argumentom potem lahko zavračajo čisto vsako predlagano reformo, vse dokler se sistem ne bo zlomil.

Tvoje sklepanje namreč temelji na dejstvu, da avtomatično ne bo protiustavnih posledic, vendar le pod pogojem, da bo v prihodnosti pa sprejeta neka druga reforma ("bomo še nekaj časa delali po starem"). Tak argument lahko zagovarjamo do bridkega konca.

To, da se sistem sproti ne prilagaja staranju, v praksi pomeni le, da bomo račun za trenutno starejšo generacijo izstavili mlajši generaciji.

Malce provokativno: kaj ko bi se s kakšno večjo bogato državo dogovorili za visok kredit, ki bi ga poplačali tako, da bi čez sto let naša država pripadla njim? Verjetno bi lepše živeli, čez sto let nas pa tako ali tako ne bo več.

BlueRunner ::

V večini argumentov imaš prav, vendar pa sklep o protiustavnosti še vedno ni nujen. Preskok iz vsem vidnih dejstev, ki si jih lepo naštel, v predvidevanje je tukaj:

Tvoje sklepanje namreč temelji na dejstvu, da avtomatično ne bo protiustavnih posledic, vendar le pod pogojem, da bo v prihodnosti pa sprejeta neka druga reforma ("bomo še nekaj časa delali po starem"). Tak argument lahko zagovarjamo do bridkega konca.

Tak argument ne samo, da lahko zagovarjamo ampak bo žalostno tudi res obveljal do bridkega konca(*). Če naj bo dokazana protiustavnost, potem mora biti neposredna povezava med izidom in posledico. Tukaj pa neposredne povezave ne vidim, ker IMHO ta povezava bazira na napovedovanju prihodnih dogodkov. To pa je bistvena razlika, saj menim, da se lahko referendum proglasi za neustavnega samo takrat, kadar bi dejansko prišlo do neustavnih posledic neposredno, ne pa, da referendum protiustavne posledice določa šele posredno kot rezultat drugih dejanj drugih akterjev.

Velja tudi razmislek v obratno smer: tudi če referendum pade in predlog spremembe zakonodaje obvelja, nas to ne reši protiustavnih posledic, ker te niso neposredno odvisne od sprejema ali nesprejema zakonodaje temveč v največji meri predvsem od nadaljnih dejanj vlade in državnega zbora.

Torej so protiustavne posledice posredno možne tako v primeru sprejema zakonskega predloga, kot tudi v primeru nesprejema. Bistvena razlika je samo v temu koliko časa si bomo s tem kupili (argument o staranju prebivalstva še vedno drži). Če pa je temu tako, potem pa se lahko tudi "ljudstvo" odloči o tem kako hitro in na kakšen način bo sililo to in bodoče vlade k hitrejšem ukrepanju na tem področju. V tem primeru bom rekel, da mi napovedan rezultat "ljudske volje" ni všečen (raje bi imel več časa), vendar pa tega izražanja se še vedno ne bi smelo aktivno ovirati. Predvsem zato ne, ker protiustavnost ni nujna posledica.

To, da se sistem sproti ne prilagaja staranju, v praksi pomeni le, da bomo račun za trenutno starejšo generacijo izstavili mlajši generaciji.

To je opis našega pokojninskega sistema: račun za današnje upokojence je izstavljen nam in za naš pokoj bo izstavljen našim potomcem. Če govoriš o kreditiranju, pa smo verjetno zakreditirani že tam nekje do pravnučkov - cinično, vendar verjetno ne daleč od resnice.

Malce provokativno: kaj ko bi se s kakšno večjo bogato državo dogovorili za visok kredit, ki bi ga poplačali tako, da bi čez sto let naša država pripadla njim? Verjetno bi lepše živeli, čez sto let nas pa tako ali tako ne bo več.

E vidiš... to bi pa bilo protiustavno, ker bi s tem zakonom "ukinili" državo. Njegovo sprejetje bi pomenilo avtomatično protiustavno posledico, zaradi česar bi bilo najprej potrebno spremeniti ustavo...

(*) Bridkega zato, ker vsi po vrsti (pozicija, opozicija, mediji, sindikati) mečejo vsej javnosti pesek v oči in zavajajo. Javnost pa se v takšnih okoliščinah odloča na podlagi nepopolnih in nasprotujočih si podatkov. Posledica bo še dodatni zavlačevanje in tako naprej do bridkega konca.

Zgodovina sprememb…

Malajlo ::

Vsaj deset let nazaj bi morali začeti vsako leto dvigniti prispevke za 0,5%. In tako vse do trenutka, ko bi imela SPIZ višek denarja (in to ne zaradi pretakanja sredstev iz proračuna). Zaradi dvigovanja ne bi nikogar pobralo. No, potem stopnjo prispevkov ohranimo, proračun ni obremenjen, se kaj naredi za državo kot celoto (infrastruktura, energetsko (manjšo)odvisnost). Ko je to poštimano, seveda pod pogojem, da se država nauči v teh letih varčevati (heh...), se (končno) začne nižati davke. Zaradi mene lahko tudi penzije poviša, spusti prag upokojitve. Na višino davkov bi pa itak bili že navajeni. Kot so Skandinavci.

djordjevic ::

Malajlo je izjavil:

Vsaj deset let nazaj bi morali začeti vsako leto dvigniti prispevke za 0,5%.

Delodajalcem, ne? >:D
No grave is deep enough to keep us in chains.

Malajlo ::

Hja, trenutno delavci vodijo v višini vsaj za SPIZ. Najprej izenačenje, potem pa oboje gor. Fifty-fifty?

djordjevic ::

Dokler se ne bo država začela obnašati odgovorno do denarja, ki ga dobi bodisi s strani delavca ali delodajalca (oboje pa tako pokrije delodajalec, konec koncev), ji ne dam bianco menice za zviševanje kakršnihkoli odtegljajev. Naj začne gospodariti s tem, kar ima, pokazati kakšne rezultate, pa se bomo potem naprej pogovarjali. Do takrat pa no way.
No grave is deep enough to keep us in chains.

jernejl ::

BlueRunner je izjavil:

Malce provokativno: kaj ko bi se s kakšno večjo bogato državo dogovorili za visok kredit, ki bi ga poplačali tako, da bi čez sto let naša država pripadla njim? Verjetno bi lepše živeli, čez sto let nas pa tako ali tako ne bo več.

E vidiš... to bi pa bilo protiustavno, ker bi s tem zakonom "ukinili" državo. Njegovo sprejetje bi pomenilo avtomatično protiustavno posledico, zaradi česar bi bilo najprej potrebno spremeniti ustavo...

Naslednjih sto let se z našo državo zaradi tega dogovora ne bi zgodilo nič hudega. Torej (trenutno) tudi ni protiustavnih posledic. Morebitna protiustavnost bo nastopila šele čez sto let (ustavo pa zanima, kako je sedaj, ne kako bo morda nekoč v prihodnje). Pa še to le v primeru, da se v tem obdobju z upnikom ne dogovorimo kako drugače. Torej avtomatične protiustavnosti ni.

BlueRunner ::

Zakon v primeru 100-letnega odloga izgube suverenosti ni protiustaven zaradi morebitnega dogodka, ki se morda bo, morda pa ne bo zgodil čez 100 let. Protiustaven je, ker že v trenutku, ko vstopa v veljavo vsebuje protiustavno določilo. V takšnem primeru je potem potrebno spremeniti zakon ali pa spremeniti ustavo. Protiustavnost se tako skriva v samem besedilu, ne pa v morebitni posledici.

Ramon dekers ::

jernejl je izjavil:

BlueRunner je izjavil:

Malce provokativno: kaj ko bi se s kakšno večjo bogato državo dogovorili za visok kredit, ki bi ga poplačali tako, da bi čez sto let naša država pripadla njim? Verjetno bi lepše živeli, čez sto let nas pa tako ali tako ne bo več.

E vidiš... to bi pa bilo protiustavno, ker bi s tem zakonom "ukinili" državo. Njegovo sprejetje bi pomenilo avtomatično protiustavno posledico, zaradi česar bi bilo najprej potrebno spremeniti ustavo...

Naslednjih sto let se z našo državo zaradi tega dogovora ne bi zgodilo nič hudega. Torej (trenutno) tudi ni protiustavnih posledic. Morebitna protiustavnost bo nastopila šele čez sto let (ustavo pa zanima, kako je sedaj, ne kako bo morda nekoč v prihodnje). Pa še to le v primeru, da se v tem obdobju z upnikom ne dogovorimo kako drugače. Torej avtomatične protiustavnosti ni.



SAMI TEPCI.


V zvezi z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se govori samo o povišanju starostne meje. Vendar je to ena od manjših zaostritev; bolj strupene so druge spremembe, ki so jih tovarišice it nekakšne objestnosti ali hudobije prešvercale v zakon. Tu naštevam samo najbolj grobe, skritih je še nekaj:

1. Pravica do obveznega zavarovanja na stroške države so z novim zakonom vzeli:
- vrhunskim športnikom in šahistom, ki niso zavarovanui na drugi podlagi,
- brezposelnim, ki jim do upokojitve manjka 5 let
- staršu do prvega leta starosti

2. Ukinja se možnost zavarovanja za ožji obseg pravic, po kateri je študentu ali drugemu prostovoljnemu zavarovancu tekla zavarovalna doba, če je mesečno plačeval prispevke v všini 58 evrov (24,35% id osnove oziroma plače oziroma 237,73 EUR). Mali kmetje so plačevali samo prispevek zavarovalnice po 37 EUR na mesec

Po novem zakonu se tudi prostovoljnim zavarovancem obračunavajo prispevki najmanj od osnove v višini polovice povprečne plače v državi kar trenutno znese 744 eur. Najnižji prispevek bo znašal 24,35% od osnove 181 eur.

Butasti oziroma pokvarjeni kmetavzerji iz SLS so svoje glasove za zakon prodali za izjemo da bodo kmete, ki so prostovoljno zavarovani, država še naprej plačevala prispevke delodajalce. Vendar bodo tudi samo prispevki zavarovanca po ovem znašali za takšne kmete po 115 eur na mesec po starem zakonu samo 37 eur na mesec.

Prostovoljni zavarovanci, ki že itak nimajo denarja, več kot dvakratne podržitve zavarovanja pač ne bodo mogli prenesti. S tem bo iz zavarovanja črtanih 21.500 zavarovancev, praktično vsi kmetje, brezposelni, študentje in druge osebe brez znatnih dohodkov!

3. osebam, ki opravljajo samostojne dejavnosti, se ukinja možnost izvzema iz obveznega zavarovanja, v primerih, ko so na šolanju, ali ko imajo zanemarljive dohodke, ki ne dosegajo minimalne plače. Praktično to pomeni, da bodo morali odjaviti samostjono dejavnost, saj jih bo davkarija socer obremenila s prispevki, ki presegajo vse njihove dohodke iz takšne samostojne dejavnosti. Ker davkarij enotno tretira celotno socialno zavarovanje, bodo ti reveži morali polega najnižjega prispevka za obvezno PIZ, ki znaša najmanj 181 eur na mesec, bodo morali plačevati še podobne prispevke za obvezno zavarovanje.

4. lastniki ali družbeniki podjetja se ne bodo morali več zavarovati kot zaposleni, temveč samo še kot samozaposleni zavarovanci.

5. Po sedanjem zakonu lahko samostojni obrtnik ali podjetnik prejema pokojnino in mu ni treba plačevati prispevkov, če je že izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in starost 63 let - moški, ženske 61 let, in ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti ali je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja. To se z novim zakonom ukinja

Do 1.1.2012 bodo morali stari obrtniki oziroma samozaposleni zapreti obratovalnice ali pa se jim bodo pokojnine nehale izplačevati in bodo namesto teha morali plačevati prispevke za socialno zavarovanje. Lovila jih bo davkarija.

6. Po novem se bodo prispevki v višini 24,35% (15,5% + 8,85%) plačevali tudi od zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračil stroškov, zneska bonitet in zneska odpravnine zarad odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od zneska premije dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v korist delavca in od zneksa regresa za letni dopust. To pomeni, da se bodo vsi navedeni prejmki znižali za 24.35%. Najbolj nora je določba, da se bodo prispevki za pokojninsko zavarovanje plačevali celo od opdravnine ob upokojitvi, ki se nikakor ne more šteti v pokojninsko osnovo.

7. ne glede na naravne nesreče, bolezni, kugo, lakoto in vojsko, ki bi zadela zavarovanca, se mu prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne odpisujejo, ne odlagajo niti ne plačujejo vobrokih.

8. z novim zakonom se ukinja pravica dobe za čas rednega študija na višji ali visokih šolah oziroma fakultetah, za čas registrirane brezposelnosti in za čas služenja vojaškega roka.

9. Cene za odkup zavarovalne dobe so izredno visoke, pa vendar se odkupljena doba ne bo več upoštevala za ugotovitev pogojev za redno upokojitev pri nižji starostni meji. To je goljufija, saj je prispevek za odkup enak prespevku za redno zavarovanje, za vse rizike pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vsi zavarovanci, ki so doslej odpkupili pokojninsko dobo, so plačevali visoke prispevke zato da so šli prej v pokoj.

10. Ukinja se možnost ugodnega dokupa zavarovalne dobe za čas skrbi za otroka do treh leti starosti.

11. Po veljavnem zakonu se zavarovanki alo zavarovancu zniža starostna meja za upokojitev za osem mesecev za enega otroka, za 20 mesecev za dva otroka, in za 36 za tri otroke. Za vsakega nadaljnega otroka se znižanje starostne meje poveča za 20 mesecev. Na račun otrok se lahko zavarovanki zniža starostna meja za upokojitev največ na 56 let, zavarovancu na 58 let.

Po novem zakonu se očetom praktično ukinja pravica do znižanja starostne meje na račun otrok, verjetno se iz rasističnih ali evgenističnih razlogov ukinja pravica do znižanja starostne meje na račun otrok tudi vsem zavaroavankam, ki niso hodile na višje, visoke šole in zato dopolnile 38 let pokojninske dobe brez dokupljene dobe že pred dopolnitvijo visoke starosti, saj se jim ta meja zniža največ do starosti, pri kateri se lahko že itak upokojijo. Za otroke bodo doslej nagrajene samo visoke ali višje šolane tovarišice.

12. Nešolanim delavkam se tudi ukinja sedaj, veljavna pravica do znižanja starostne meje za ves čas trajanja obveznega zavarovanja pre dopolnjenim 18 . letom starosti, vendar največ do 55 let.

13. Pri vdovskih pokojnina je mogoče razumeti povišanje minimalnih starostnih pogojev za pet let; težko pa je razumeti, zakaj so zakonodajalci vdovam povišali obvezen celibat od sedanje starosti 53 let, kar na 60 let. Po novem bodo namreč izgubile pravico do vdovske pokojnine, če bodo sklenile novo zakonsko zvezo preden bodo dopolnile 60 let. Tudi intemnega partnerja ne bodo smele imeti. Ali bo ovajanja!

14. Zdaj je lahko vsak zavarovanec izstopil iz kolektivnega zavarovanja in dvignil vplačane premije, kpo novem pa bo to lahko storil šel, ko se bo upokojil, in če bo vseh izplačanih premij manj kot za 3000 eur.

15. Kot osnova za odmero pokojnine so veljale cele (100%) valriziurane plače, ki jih je zavarovanecprejel po najugodnejših 18 letih zavarovanja, po novem bodo zavaravalno dobo upoštevale le tričetrt plače (75.513%) iz najugodnejših 27 od 30 zaporednih let zavarovanja.

S fiksiranjem faktorja ra redukcijo pokojninske osnove na 75% valororiziranega povprečja plač, so v noevem zakonu ukinili doslej veljaven mehanizem za odpravljanje razlik med prej in kasnej odmerjenimi pokojninami. Če bo novi zakon velal dlje, kot je tega vreden bo pripeljal do velikih anomalij.

16 Lestvica za odmero pokojnine glede pokojninske dobe je izjemnio zakompliciramna in bo oškodovala zavarovance, ki so do 1.1.2000 dopolnili več kot 25 let pokojniske dobe.

17. Ukinja se bonus na delovno dobo v obliki višjih odmernih stopenj (višjih od 1,5%) za delovno dobo daljšo od polne delovne dobe. Zda je dobil moški za 41 leto, ženska za 39 leto zavarovalne dobe 3% po novem pa le 1,5%.

18. Ukinjajo se bonusi za odložitev pokojnine po dopolnjenem 63 (moški) oz 61 (ženske) letu, ki so doslejznašali po 0,3% za vsak mesec odložitve.

19. Izplačevanje 20% odmerjene prdčasne pokojnine zavarovancem, ki še naprej, ostanejo v zavarovanuju je lari fari, saj se jim v tem letu čas takšnegha zavarovana ne bo upošteval za novo odmero pokojnine. Če se bodo kasneje upokojili pa magari pri 70 letih, se jim bo vseeno izplačevala predčasna pokojnina z vsemi odbitki, kot so bili določeni takrat ko je bila prvič domerjena.

20. Z novim zakonom se bistveno povečajo kazni zaradi predčasne upokojitve, saj se pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in osnovo za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti trajno zmanjša za 0.3%. Po sedaj veljavnem zakonu se v določenih primerih pokojnina za vsak manjkajoči mesec zniža za samo 0,1%.

21. Po novem zakonu bodo malusi po 0,3% ki jim manjka do starosti za polno pokojnino, kaznovani tudi delavci, ki se morajo predčasno upokojiti zaradi brezposelnosti ali invalidnosti. Po velavnem zakonu v teh primerih ni odbitkov.

22. Sistem usklajevanja pokojnin je trapast in nepregleden. Upokojenci so oguljofani za rast plač v januarju, saj bodo vsakoletne valorizacije veljale samo od februarja dalje.

23. Ukinja se pravica do invalidnine za telesno okvaro, ki so jo doslej lahko pridobili slepi, gluhi, ali drugače prizadeti invalidi, in je znašala 100 EUR na mesec. Starim prejmniko se zamrzne.

24. Ukinja se pravica do odpravnine za vdove zavarovancem ali upokojencev, ki po njihovi smrti niso upravičene ali ne izberejo pravice do vdovske pokojnine.

25. ukinja se pravica do posmrtnine po smrti zavarovanca ali upokojenca;

26. Ukinja se pravica do državne pokojnine za nove upravičence, starim prejemniko se državne pokojnine zamrznejo.

Včasih nisi vedel ali vlada laže ali ne, sedaj vam povejo da lažejo pa jih še vedno podpirate.
No kdor je proti bo še bolj proti, kdor ni pa je bodosi defekten bodisi pri koritu. Druge razlage ni.
Se pa bližamo sistemu ZDA. Us. dreams here we come!

PaX_MaN ::

Tu naštevam samo najbolj grobe, skritih je še nekaj:

To misliš, da jih boš kopipejstal?
No, lepo bi bilo, če bi imela tudi druga stran možnost za repliko. In jo tudi ima; švoh pol meseca(jo bom tut jst kopipejstou :P):
ODGOVORI NA POGOSTE TRDITVE POVEZANE Z ZPIZ-2



Spoštovani!

V intenzivni javni razpravi o novem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) so se na spletu pojavile različne trditve povezane s staro in novo pokojninsko zakonodajo. Glede na pogostost njihovega pojavljanja in intenzivnost razprave smo naredili naslednji izbor, z ustreznimi pojasnili oz. odgovori strokovnih služb na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Ključne teme: prostovoljno zavarovanje, samozaposleni, malusi, bonusi, državne pokojnine, kmetje, prispevki, usklajevanje...


1. Pravico do obveznega zavarovanja na stroške države so z novim zakonom vzeli:
vrhunskim športnikom in šahistom, ki niso zavarovani na drugi podlagi;
brezposelnim, ki jim do upokojitve manjka do pet let;
staršu otroka do prvega leta starosti.

Nekritično vključevanje posameznikov v pokojninski sistem na >>račun<< države je nepravično do vseh posameznikov, ki s svojim delom in plačevanjem prispevkov sami poskrbijo za svojo starost. Državni proračun se namreč polni iz davkov in prispevkov delavcev, zato bi bilo treba preveriti, ali so ti pripravljeni plačevati višje prispevke, zato da bi država pokrivala prispevke posameznih drugih skupin ljudi, kot so npr. športniki.
Država vrhunskim športnikom in šahistom nikoli ni plačevala prispevkov, ZPIZ-1 je le določal, da se morajo obvezno zavarovati, ne glede na prejemke oziroma dohodke. Za te osebe je bil to lahko prevelik zalogaj, zato smo to obvezo ukinili. Imajo pa tako kot vsi ostali posamezniki tudi vrhunski športniki možnost prostovoljne vključitve v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja.
Plačevanje prispevkov za brezposelne osebe ni vprašanje Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, temveč ga do konca decembra letos ureja Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, po 1. januarju 2011 pa bo to področje urejal Zakon o urejanju trga dela. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je določal, da brezposelnim osebam prijavljenim na Zavodu za zaposlovanje, ki jim manjka do tri leta do izpolnitve pogojev za upokojitev prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačuje Zavod RS za zaposlovanje. Zakon o urejanju trga dela to obdobje skrajšuje na eno leto do izpolnitve pogojev za upokojitev.
Starši do prvega leta starosti so vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, če so zanje plačani prispevki, bodisi s strani delodajalca ali države (Zavod za zaposlovanje ipd.). Če pa zanje prispevki niso plačani potem niso vključeni v zavarovanje in jim za ta čas ne pripada pokojninska doba. Po novem nobena oseba več ne bo upravičena do >>podarjanja<< pokojninske dobe, temveč bo ta odvisna od plačila prispevkov.
2. Ukinja se možnost zavarovanja za ožji obseg pravic, po kateri je študentu ali drugemu prostovoljnemu zavarovancu tekla zavarovalna doba, če je mesečno plačeval prispevke v višini 58 evrov (24,35 % od osnove v višini zajamčene plače oziroma 237,73 EUR). Mali kmetje so plačevali samo prispevek zavarovanca po 37 EUR na mesec.

Zavarovanje za ožji obseg pravic se ukinja, ker zavarovancem v starosti ni zagotavljalo ustrezne socialne varnosti in je tako cele skupine ljudi, še posebej kmete, postavljalo v težak socialnoekonomski položaj, ki je bil pogosto na meji revščine. Vsi zavarovanci bodo po novem tako zavarovani skladno z minimalno zavarovalno osnovo, ki bo vsem v starosti ob izpolnitvi upokojitvenih pogojev zagotavljala vsaj najnižjo pokojninsko osnovo in s tem možnost dostojnega preživetja.

Po novem zakonu se tudi prostovoljnim zavarovancem obračunavajo prispevki najmanj od osnove v višini polovice povprečne plače v državi kar trenutno znese 744 EUR. Najnižji prispevek bo znašal 24,35 % od te osnove oziroma 181 EUR.

Status prostovoljnih zavarovancev se izenačuje z vsemi ostalimi zavarovanci. Glede na to, da pokojninski sistem ob izpolnitvi upokojitvenih pogojev vsem zagotavlja najmanj minimalno pokojninsko osnovo, je prav, da vsi zavarovanci plačujejo tudi prispevke, ki jim bodo takšno pokojninsko osnovo lahko zagotovili. V nasprotnem primeru delavci v rednih delovnih razmerjih solidarno (s plačevanjem višjih prispevkov) pokrivajo pokojnine zavarovancev v prostovoljnem zavarovanju, kar ni pravično.

Kljub temu, da bo za kmete, ki so prostovoljno zavarovani, država še naprej plačevala prispevke delodajalca, bodo prispevki zavarovanca za kmete po novem znašali po 115 EUR na mesec, po starem zakonu pa znašajo samo 37 EUR na mesec.

Prispevki kmetov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje se zvišuje na raven, ki bo kmetom v starosti zagotavljala vsaj minimalno socialno varnost. Trenutna ureditev na področju pokojninskega sistema jim takšne varnosti ne zagotavlja. Določen del solidarnosti pa v sistemu še vedno ostaja, saj bo določenemu krogu oseb prispevke delodajalcev še naprej plačevala država, vendar se bo to postopno uredilo znotraj kmetijskega resorja in ne znotraj pokojninske blagajne.

Prostovoljni zavarovanci, ki že tako nimajo denarja, več kot dvakratne podražitve zavarovanja ne bodo mogli prenesti. S tem bo iz zavarovanja črtanih veliko zavarovancev, praktično vsi kmetje, brezposelni, študentje in druge osebe brez znatnih dohodkov.

Iz obveznega zavarovanja ne bo črtan nihče! Prostovoljno pokojninsko zavarovanje pa ne more izstavljati računa ostalim zavarovancem, ki so obvezno vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in v skladu s tem obvezno plačujejo tudi ustrezne prispevke, ne glede na višino njihove plače.






3. Osebam, ki opravljajo samostojne dejavnosti, se ukinja možnost izvzema iz obveznega zavarovanja v primerih, ko so na šolanju, ali ko imajo zanemarljive dohodke, ki ne dosegajo niti minimalne plače. Ker Davčna uprava RS enotno tretira celotno socialno zavarovanje, bodo ti posamezniki morali poleg najnižjega prispevka za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bo znašal najmanj 181 EUR na mesec, plačevati podobne prispevke še za zdravstveno zavarovanje.

Samostojni podjetniki bodo primerljivo kot vsi ostali zavarovanci v pokojninskem in invalidskem zavarovanju morali plačevati ustrezne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če niso v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključeni na kakšni drugi podlagi. Niti delavcem, niti njihovim delodajalcem v rednem delovnem razmerju se v primeru dodatnega izobraževanja ne znižajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da se ne morejo znižati niti za samostojne podjetnike. Ne smemo zanemariti dejstva, da gre lahko v teh primerih tudi za nelojalno konkurenco (čevljar, ki mu ni potrebno plačevati prispevkov, lahko peto zamenja po nižji ceni kot ostali, ki plačujejo prispevke...). Kljub temu pa samostojni podjetniki v primerjavi z drugimi zavarovanci ohranjajo določene privilegije, ki so utemeljeni na naravi njihovega dela, kot je npr. plačevanje prispevkov od različnih zavarovalnih osnov glede na dohodek.

4. Lastniki ali družbeniki podjetja se ne bodo nič več mogli zavarovati kot zaposleni, temveč samo še kot samozaposleni zavarovanci.

Tudi po obstoječem pokojninskem zakonu se morajo družbeniki zasebnih družb in zavodov zavarovati kot samozaposleni. Nov predpis to le natančneje določa. Osebe, ki so več kot 25 % lastniki družb, lahko s svojim deležem vplivajo na vse odločitve družbe, zato ne morejo biti sami zaposleni v teh družbah, ampak se morajo zavarovati kot družbeniki - se pravi so njihove osnove za plačevanje določene na podlagi zavarovalnih osnov in ne iz plače (ki si jo sami določajo...).

5. Po sedanjem zakonu lahko samostojni obrtnik ali podjetnik prejema pokojnino in mu ni treba plačevati prispevkov, če je že izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti ali je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja. To se z novim zakonom ukinja.

Po novem zakonu morajo biti vse osebe, ki opravljajo dejavnost, vsaj za polovični čas zavarovane iz opravljanja te dejavnosti. Že iz definicije samozaposlenega izhaja, da so samozapoleni lahko le tisti, ki delajo.

Do 1.1.2012 bodo morali stari obrtniki oziroma samozaposleni zapreti obratovalnice ali pa se jim bodo pokojnine nehale izplačevati in bodo namesto tega morali plačevati prispevke za socialno zavarovanje.

Samozaposleni se bodo morali, če bodo hoteli dalje izvajati dejavnost, vključiti v zavarovanje za najmanj polovični delovni čas. Če bodo želeli prejemati celotno pokojnino, pa bodo morali prenehati opravljati dejavnost.

6. Po novem se bodo prispevki v višini 24,35 % (15,5 % + 8,85 %) plačevali tudi od zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračil stroškov, zneska bonitet in zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od zneska premije dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v korist delavca v in od zneska regresa za letni dopust. To pomeni, da se bodo vsi navedeni prejemki znižali za 24,35 %. Prispevki za pokojninsko zavarovanjese bodo plačevali celo od odpravnine ob upokojitvi, ki se nikakor ne more šteti v pokojninsko osnovo.

Veljavni Zakon o prispevkih za socialno varnost, ki trenutno ureja to področje, vsebuje popolnoma enako določbo kot novi ZPIZ-2. Prispevki za omenjene dohodke se bodo plačevali samo nad točno določeno vrednostjo (na tem področju se torej nič ne spreminja), pod to vrednostjo pa se od teh dohodkov prispevki ne bodo plačevali. Ob plačevanju prispevkov pa se bodo ti prispevki šteli tudi v pokojninsko osnovo zavarovancev, ki bodo ob upokojitvi zaradi tega imeli tudi višjo pokojnino. Gre za vprašanje reševanja izogibanja plačila davkov delodajalcev na račun nižjih osnovnih plač delavcev ter višjih ostalih dohodkov, ki niso obdavčeni, a se delavcem tudi ne štejejo v pokojninsko osnovo, osnovo v primeru bolniškega nadomestila, porodniške itn., zaradi česar so imeli delavci v teh primerih bistveno nižje dohodke.

7. Z novim zakonom se ukinja pravica do dodane dobe za čas rednega študija na višji ali visokih šolah oziroma fakultetah, za čas registrirane brezposelnosti in za čas služenja vojaškega roka.

V pokojninsko dobo se po novem vštevajo samo obdobja za katera so bili plačani prispevki. Posamezniki pa imajo možnost dokupa do pet let pokojninske dobe za katerikoli čas želijo (tako tudi za vojaščino ali študij). Treba pa je poudariti, da so v času brezposelnosti, v katerem posameznik prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in se skladno s tem ta čas upošteva tudi v pokojninsko dobo.

8. Cene za dokup zavarovalne dobe so izredno visoke, pa vendar se dokupljena doba ne bo več upoštevala za ugotovitev pogojev za redno upokojitev pri nižji starostni meji. To je goljufija, saj je prispevek za dokup enak prispevku za redno zavarovanje za vse rizike pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vsi zavarovanci, ki so doslej dokupili pokojninsko dobo, so plačali visoke prispevke zato, da bi lahko prej šli v pokoj.

Dokupljena doba se v celoti všteva v pokojninsko dobo pri normalni starostni upokojitvi. Goljufija pa bi bila, če bi se pri izjemnih upokojitvenih pogojih za tiste, ki so z delom začeli zgodaj, upoštevala tudi dokupljena doba. Izjema je namreč namenjena tistim, ki so z delom začeli zgodaj, predvidoma na težjih delovnih mestih v industriji in se lahko skladno s tem upokojijo prej kot drugi. Ti posamezniki praviloma nimajo dovolj sredstev za dokup pokojninske dobe, če pa bi dokup dopustili pa bi to pomenilo, da bi se lahko po tem pogoju upokojevali premožnejši posamezniki, ki praviloma ne delajo na delovno bolj intenzivnih delovnih mestih, ne glede na to kdaj so začeli z delom. Tisti z višjimi dohodki bi se tako lahko upokojevali prej ne glede na to, koliko let so dejansko delali, kot pa tisti, ki so z delom dejansko začeli zgodaj.

9. Ukinja se možnost ugodnega dokupa zavarovalne dobe za čas skrbi za otroka do treh let starosti.

Dokup zavarovalne dobe je za čas skrbi otroka do treh let je mogoč pod enakimi pogoji kot dokup zavarovalne dobe za ostala obdobja.
10. Po veljavnem zakonu se zavarovanki ali zavarovancu zniža starostna meja za upokojitev za osem mesecev za enega otroka, za 20 mesecev za dva otroka, in za 36 mesecev za tri otroke. Za vsakega nadaljnjega otroka se znižanje starostne meje poveča za 20 mesecev. Na račun otrok se lahko zavarovanki zniža starostna meja za upokojitev največ na 56 let, zavarovancu pa do 58 let.

Po novem zakonu se očetom praktično ukinja pravica do znižanja starostne meje na račun otrok.

Znižanje pogoja starosti na račun skrbi za otroke bo lahko uveljavljal tisti od staršev, ki bo dejansko skrbel za otroka, v primeru da bo to moški, ga bo lahko koristil moški. Ne glede na to, da so do sedaj v veliki večini primerov za otroke skrbele ženske so časovni bonus za otroke v več kot 80 % koristili moški, s čimer cilj tega bonusa do sedaj ni bil dosežen. Nova formulacija pa zagotavlja priznanje za trud in skrb tistemu, ki je dejansko skrbel za otroka v prvem letu starosti oz. je bil upravičen do denarnega nadomestila iz naslova starševstva.

Ukinja se pravica do znižanja starostne meje na račun otrok tudi vsem zavarovankam, ki niso hodile na višje ali visoke šole, in so zato dopolnile 38 let pokojninske dobe brez dokupljene dobe že pred dopolnitvijo visoke starosti, saj se jim ta meja zniža največ do starosti, pri kateri se že lahko upokojijo. Za otroke bodo odslej nagrajene samo visoko ali višje šolane posameznice.

Časovni bonus za otroke je namenjenen tistim, ki bi se radi ob izpolnjevanju pogoja pokojninske dobe na račun skrbi za otroke upokojili pri nižji starosti. Če je takšna upokojitev za ženske z višjo pokojninsko dobo že omogočena (izjema za tiste, ki so z delom začeli zgodaj), potem dodatno zniževanje te starosti ni smiselno, saj mora ženska (izobražena ali ne) v vsakem primeru izpolniti pogoj pokojninske dobe.

11. Nešolanim delavkam se ukinja sedaj veljavna pravica do znižanja starostne meje za ves čas trajanja obveznega zavarovanja pred dopolnjenim 18. letom starosti, vendar največ do 55 let.

Nov zakon omogoča hitrejše upokojevanje žensk z daljšo pokojninsko dobo, torej predvidoma tistih, ki niso podaljševale izobraževanja. Takšna ženska bi se lahko pri 38 letih pokojninske dobe v letu 2011 upokojila že pri 55 letih starosti! Kar je enako ugodno kot po obstoječem zakonu. V primerjavi z obstoječim zakonom pa ugodnost za delo pred 18 letom nov zakon širi tudi na moške, ki do sedaj te pravice niso imeli.

12. Zdaj je lahko vsak zavarovanec izstopil iz kolektivnega zavarovanja in dvignil vplačane premije, po novem pa bo to lahko storil šele, ko se bo upokojil, in če bo vseh vplačanih premij manj kot za 3000 EUR.

Namen prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je zavarovanje za starost. V skladu s tem so zavarovanci, ki skušajo sami poskrbeti za varnejšo starost, tudi upravičeni do finančnih spodbud s strani države in drugih ugodnosti (npr. zajamčena donosnot). V primeru, da bi bilo dopuščeno dvigovanje privarčevanih sredstev kadarkoli, potem bi šlo za klasično varčevanje, pri katerem pa zavarovanci ne bi bili več upravičeni do finančnih spodbud države in bi ta sredstva morali vračati. Vključitev v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je odločitev vsakega posameznika, menimo pa, da dela nov zakon to obliko varčevanja za starost bolj privlačno in za posameznike ugodnejšo kot obstoječi. Izstop iz zavarovanja v primeru, ko je zavarovanec privarčeval manj kot 3000 evrov, pa je omogočen zaradi neekonomičnosti delitve tako majhhnega zneska na mesečne rente, pri katerih bi stroški upravljanja in izvajanja le-tega bili previsoki glede na višino rente posameznika.

13. Kot osnova za odmero pokojnine so doslej veljale cele (100 %) valorizirane plače, ki jih je zavarovanec prejel v najugodnejših zaporednih 18 letih zavarovanja; po novem pa se bo za zavarovalno dobo upoštevalo le tričetrt plač (75,513 %) iz najugodnejših 27 od 30 zaporednih let zavarovanja.

Sedanji zakon je na tem področju nepravičen, saj se je najprej vzelo plače kot osnovo in se je nato te plače uskladilo s porastom plač in pokojnin od leta 90 naprej. Ker pokojnine niso nikoli popolnoma zasledovale plač, se je osnova že pri odmeri pokojnine znižala za cca. 20 %. Količniki, ki so se uporabljali za nadaljnji izračun, so se iz leta v leto zniževali. Novi zakon ta količnik fiksira in dodatno zvišuje osnovo za odmero pokojnine. Gre torej za kompenzacijo večih ukrepov, s katerimi se bo doseglo, da pokojnine ne bodo padale (tudi zaradi podaljševanja obdobja za odmero ne). Ocene in izračuni Inštituta za ekonomska raziskovanja celo kažejo na to, da naj bi ob podaljšnju obdobja delovne aktivnosti dpovišale za 5 - 19 %. Najbolj se bodo povišale pokojnine tistih z najnižjimi dohodki.

S fiksiranjem faktorja za redukcijo pokojninske osnove na 75% valoriziranega povprečja plač, so v novem zakonu ukinili doslej veljaven mehanizem za odpravljanje razlik med prej in kasneje odmerjenimi pokojninami.

Usklajevanje novo odmerjenih pokojnin s pokojninami obstoječih upokojencev je prve do sedaj zniževala za cca. 20 %. Menimo, da takšnega zniževanja pokojnin novih upokojencev ni mogoče upravičiti iz kakršnegakoli razloga zato novi zakon to usklajevanje odpravlja.

14. Lestvica za odmero pokojnine glede na pokojninsko dobo je zakomplicirana in bo oškodovala zavarovance, ki so do 1. 1. 2000 dopolnili več kot 25 let pokojninske dobe.

Lestvica za določitev odmernega odstotka se dejansko prilagaja novim razmeram, nikakor pa za to ne bodo oškodovani tisti, ki so pred letom 2000 dopolnili 25 let pokojninske dobe. Nova lestvica med drugim namreč določa višji odmerni odstotek za 40 oz. 38 let pokojninske dobe, in sicer 80 %. Sistem usklajevanja pokojnin za tiste, ki so se upokojili pred letom 2000 pa se spreminja tako, da bodo predvidoma deležni približno 0,6 % višjega usklajevanja pokojnin, kot so ga deležni po obstoječem sistemu.

15. Ukinja se bonus na delovno dobo v obliki višjih odmernih stopenj (višjih od 1,5 %) za delovno dobo daljšo od polne delovne dobe. Zdaj je dobil moški za 41. leto, ženska za 39. leto zavarovalne dobe 3 %, po novem pa le 1,5 %.

Bonus na delovno dobo v obliki višjega odmernega odstotka ne ukinja ampak se preoblikuje v generalno višji odmerni odstotek za vsa leta dela po 25 letu pokojninske dobe. Kar z drugimi besedami pomeni, da bodo do višjega odmernega odstotka, in sicer 2 %, deležni vsi zavarovanci z več kot 25 leti pokojninske dobe in ne samo tisti po 41. oz. 39. letu. Bonus se torej ne ukinja, ampak se celo širi na večje število upravičencev.



16. Ukinjajo se bonusi za odložitev pokojnine po dopolnjenem 63. (moški) oz. 61. (ženska) letu starosti, ki so doslej znašali po 0,3 % za vsak mesec odložitve.

Ti bonusi se nadomeščajo z 20 % predčasne oz. starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec prejel ob upokojitvi in jo bo ob plači prejemal vse od izpolnitve pogoja za predčasno ali starostno pokojnino pa do 65. leta starosti.

17. Izplačevanje 20 % odmerjene predčasne pokojnine zavarovancem, ki še naprej ostanejo v zavarovanju, je goljufija, saj se jim v tem letu čas takšnega zavarovanja ne bo upošteval za novo odmero pokojnine.

Zavarovanci bodo ob upokojitvi vsekakor imeli možnost, da se jim pokojnina odmeri od novo izpolnjenih pogojev, v tem je tudi smisel celotnega bonusa. Nagrajevanje tistih, ki bodo pripravljeni delati dlje. Tak posameznik bo torej prejemal 20 % bonus v obdobju podaljšane delovne aktivnosti nato pa se mu bo pokojnina odmerila pod ugodnejšimi pogoji.

18. Z novim zakonom se bistveno višajo kazni zaradi predčasne upokojitve, saj se pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in osnovo, za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti trajno zmanjša za 0,3 %. Po sedaj veljavnem zakonu se v določenih primerih pokojnina za vsak manjkajoči mesec zniža samo za 01 %.

Malusi za moške so že sedaj ob upokojitvi ob izpolnitvi minimalnih starostnih pogojev znašali 18 %, kar je enako kot po novem zakonu. Vendar pa je stari zakon predvideval postopno zniževanje malusov v odvisnosti od bližanja polni upokojitveni starosti, in sicer iz 0, 3 % proti 0,1 % na mesec, nov zakon pa predvideva enotni malus 0,3 % za vsak mesec pred dopolnjeno polno upokojitveno starostjo (razen v za to predvidenih izjemah). Maluse za ženske pa nov zakon uvaja postopoma in prvih 7 let ne bodo presegli 3,6 %

19. Po novem zakonu bodo z malusi po 0,3 % za vsak mesec, ki jim manjka do starosti za polno pokojnino, kaznovani tudi delavci, ki se morajo predčasno upokojiti zaradi brezposelnosti ali invalidnosti. Po veljavnem zakonu v teh primerih ni odbitkov.

V primeru invalidske upokojitve malusi seveda ne obstajajo, na tem področju nov zakon ne prinaša bistvenih sprememb. Upokojitev zaradi brezposelnosti pa sistemsko gledano ne obstaja niti v obstoječem niti v novem zakonu, za brezposelne veljajo enaka pravila kot za vse druge, do določenih izjem prihaja zgolj pri prehodu iz starega v nov pokojninski sistem.

20. Sistem usklajevanja pokojnin je trapast in nepregleden. Upokojenci so ogoljufani za rast plač v januarju, saj bodo vsakoletne valorizacije veljale samo od februarja dalje.

V primerjavi s sedanjim sistemom usklajevanja (dvakratno usklajevanje, poračuni za nazaj, napovedana in dejanska rast plač ipd.) je novi sistem usklajevanja bistveno bolj pregleden in enostaven. Pokojnine se usklajujejo enkrat letno, in sicer v skladu z dejansko rastjo povprečne bruto plače in rastjo cen življenjskih stroškov v preteklem letu (od 1. 1. do 31. 12.) v razmerju 60:40 (po letu 2015 ugodneje 70:30). Rast povprečne bruto plače in cen življenjskih stroškov v aktualnem januarju pa se seveda upošteva pri naslednji uskladitvi (oziroma se je pred letom pri prejšnji uskladitvi...).



21. Ukinja se pravica do invalidnine za telesno okvaro, ki so jo doslej lahko pridobili slepi, gluhi, ali drugače prizadeti invalidi, in je znašala do 100 EUR na mesec. Starim prejemnikom se zamrzne.

Sistem telesnih okvar je neenakopravno obravnaval invalide, ki jih je prizadela telesna okvara pred vstopom v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in tiste, ki jih je telesna okvara prizadela po vstopu v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zaradi česar je nepravično diskriminirala posamezne kategorije invalidov. Prav tako sistem telesnih okvar vsebinsko ne sodi v sklop pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se bo zato to področje ustrezno uredilo v invalidski zakonodaji. Za vse, ki so že upravičeni do invalidnine za telesno okvaro pa se ne spremeni nič.

22. Ukinja se pravica do odpravnine za vdove zavarovancev ali upokojencev, ki po njihovi smrti niso upravičene ali ne izberejo pravice do vdovske pokojnine.

V teh primerih ni šlo za pravico iz zavarovanja, saj ne gre za prejemek iz zavarovanja (ne osebnega in ne po zakoncu). Če gre za težko materialno stanje pa lahko osebe po umrlih dobijo denarno socialno pomoč in ostale pomoči iz sistema socialnega varstva.

25. Ukinja se pravica do posmrtnine po smrti zavarovanca ali upokojenca;

Te pravice ne ureja niti sedanji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niti novi. Gre za pravico iz zdravstvenega zavarovanja in jo ureja ustrezna zdravstvena zakonodaja.

26. Ukinja se pravica do državne pokojnine za nove upravičence, starim prejemnikom se državne pokojnine zamrznejo;

Državne pokojnine so bile skladno s prenovo socialne zakonodaje in poleti sprejetima zakonoma o socialnovarstvenih prejemkih in o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev prenesene v sistem socialnega varstva. V skladu z omenjeno zakonodajo pa bodo potencialni novi upravičenci do državne pokojnine (cca. 180 evrov) v primeru, da ne bodo imeli drugih dohodkov in lastnine za preživetje, upravičeni do bistveno višjih dohodkov kot do sedaj (cca. 450 evrov).

Malajlo ::

Torej, npr. 25 (ki je takoj blizu), v isti koš mečemo hruške in jabolka. Pod hruško pa nobenega jabolka in zdaj vik in krik? Razen če imajo pripravljen še nov zdravstveni zakon, ki bo ukinil zgoraj omenjeno pravico.

borisk ::

proti referendumu, oz bom glasoval na njem za sprejetje zakonov.

oni pa še vedno po svoje:
ŠOUM in propaganda
strani: 1 ... 3 4 5 »


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Krizanic se poslavlja (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Loža
22716745 (13051) noraguta
»

Zakaj hoče država pomagati bankam (gradbincem)? (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
585201 (3815) BlueRunner
»

Od ljudstva voljeni politiki

Oddelek: Problemi človeštva
373200 (2636) Grey
»

Borut Pahor in program SD (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
744599 (3184) Thomas
»

Ali Slovenija potrebuje novo stranko? (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )

Oddelek: Problemi človeštva
31012789 (9320) gzibret

Več podobnih tem