Forum » Znanost in tehnologija » Blondinke bodo izumrle
Blondinke bodo izumrle
Tomi ::
Sedaj sem v dolgčasu iskal novice, vendar ni nič pametnega.
Sem pa našel eno zelo zanimivo teorijo, ki so jo postaviti nemški znanstveniki, in sicer, da bodo prave blondinke izumrle čez 200 let. Resno.
Klik.
P.S: Odločite se, ali bo to resna tema, in bo šla kasneje v Z&T, ali pa ne.
Sem pa našel eno zelo zanimivo teorijo, ki so jo postaviti nemški znanstveniki, in sicer, da bodo prave blondinke izumrle čez 200 let. Resno.
Klik.
P.S: Odločite se, ali bo to resna tema, in bo šla kasneje v Z&T, ali pa ne.
metrodusa.blogspot.com
- premaknil: Tomi ()
Thomas ::
METAODGOVOR:
Če mene vprašaš - rukni tole v Z&T (ali S&T, po domače).
ODGOVOR:
Ja ... bi v nekaj tisočletjih. Tudi svetla koža in svetle oči bi počasi izginile.
Če mene vprašaš - rukni tole v Z&T (ali S&T, po domače).
ODGOVOR:
Ja ... bi v nekaj tisočletjih. Tudi svetla koža in svetle oči bi počasi izginile.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Odin ::
če ima eden od staršev temne lase in drugi svetle, bi naj bil otrok temnolas.
Potem je logično, da bodo svetlolasci in svetlolaske(žal
) šli v tri krasne.
Hornet sem že popravo
Da ne bo imel kdo kašnih čudnih misli o meni
Potem je logično, da bodo svetlolasci in svetlolaske(žal
) šli v tri krasne.Hornet sem že popravo
Da ne bo imel kdo kašnih čudnih misli o meni
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Odin ()
Thomas ::
Genetska podobnost znotraj človeške vrste je že sedaj visoka.
V primeri z najbližjimi sorodniki - šimpanzi - je raznolikost znotraj 56 random izbranih šimpanzov tolikšna, kolikršna je med vsemi ljudmi.
Z globalizacijo se podobnost ljudi samo veča, ker se različne rase mešajo.
Toda ali res?
Če bi število ljudi naraslo na trilijon (humana kolonizacija Galaksije) - bi bil dotok novih genov z mutacijami takšen, da bi se vrsta kmalu razcepila. Tudi če bi imeli nadsvetlobni transport in bi se še tako prizadevali križati. Tako da s tem Star Trek projektom "ljudje vladarji galaksije" - ne bo nič. Vsaj ne brez uporabe GE. Toda potem bi se pa verjetno še hitreje cepili.
Pa če bi nekaj tisoč let živelo deset milijard ljudi na Zemlji (in Marsu pa še kje) - bi morda do velikih razlik znotraj vrste že prišlo.
Ma vidim, da iz tegale se da doktorirat!
V primeri z najbližjimi sorodniki - šimpanzi - je raznolikost znotraj 56 random izbranih šimpanzov tolikšna, kolikršna je med vsemi ljudmi.
Z globalizacijo se podobnost ljudi samo veča, ker se različne rase mešajo.
Toda ali res?
Če bi število ljudi naraslo na trilijon (humana kolonizacija Galaksije) - bi bil dotok novih genov z mutacijami takšen, da bi se vrsta kmalu razcepila. Tudi če bi imeli nadsvetlobni transport in bi se še tako prizadevali križati. Tako da s tem Star Trek projektom "ljudje vladarji galaksije" - ne bo nič. Vsaj ne brez uporabe GE. Toda potem bi se pa verjetno še hitreje cepili.
Pa če bi nekaj tisoč let živelo deset milijard ljudi na Zemlji (in Marsu pa še kje) - bi morda do velikih razlik znotraj vrste že prišlo.
Ma vidim, da iz tegale se da doktorirat!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Jure2k ::
Se popolnoma NE strinjam z vami.
Res je, da če je fotr blond, mama pa črna, da je VELIKA verjetnost, da bodo otroci temnolasi, ampak, da bodo pa potem 100% vsi črni, ta je pa za lase privlečena.
Gen za temne lase je dominanten, gen za svetle lase pa recesiven, to pomeni, da se izrazi dominanten gen in so potomci vsi temnolasi.
pa vzemimo naprimer, da imajo njuni potomci potem spet svoje otroke z blondinko.
To pomeni, da blondinka nima gena za temne lase, oni pa imajo oba, za svetle lase in za temne lase naj bo gen za svetle lase S in za temne T. kot najbrž veste imamo po dva, ker jih dobimo od obeh staršev. kombinacije, ki vsebujejo gen T dajejo temnolase produkte . Torej Potomec zgoraj omenjenega para (S,T) ima otroka z blondinko (S,S). Možnosti za potomce so potem (S,S) in (T,S). 1/2 je torej možnosti, da bo potomec imel svetle lase in 1/2, da bo potomec temnolas.
Lahko pa se zgodi, da se najdeta dve osebi, obe pa imata (S,T). Se pravi da so kombinacije(S,S), (S,T) in (T,T) prvi so svetlolasi, drugi in tretji pa temnolasi.
Genov se ne da pretentati in ne vem, ali še niste nikoli slišali, kako ste naprimer podobni svoji prababici, al pa kaj podobnega? Ljudje umremo, geni pa ostanejo...
Res je, da če je fotr blond, mama pa črna, da je VELIKA verjetnost, da bodo otroci temnolasi, ampak, da bodo pa potem 100% vsi črni, ta je pa za lase privlečena.
Gen za temne lase je dominanten, gen za svetle lase pa recesiven, to pomeni, da se izrazi dominanten gen in so potomci vsi temnolasi.
pa vzemimo naprimer, da imajo njuni potomci potem spet svoje otroke z blondinko.
To pomeni, da blondinka nima gena za temne lase, oni pa imajo oba, za svetle lase in za temne lase naj bo gen za svetle lase S in za temne T. kot najbrž veste imamo po dva, ker jih dobimo od obeh staršev. kombinacije, ki vsebujejo gen T dajejo temnolase produkte
. Torej Potomec zgoraj omenjenega para (S,T) ima otroka z blondinko (S,S). Možnosti za potomce so potem (S,S) in (T,S). 1/2 je torej možnosti, da bo potomec imel svetle lase in 1/2, da bo potomec temnolas.Lahko pa se zgodi, da se najdeta dve osebi, obe pa imata (S,T). Se pravi da so kombinacije(S,S), (S,T) in (T,T) prvi so svetlolasi, drugi in tretji pa temnolasi.
Genov se ne da pretentati in ne vem, ali še niste nikoli slišali, kako ste naprimer podobni svoji prababici, al pa kaj podobnega? Ljudje umremo, geni pa ostanejo...
Jure2k ::
Tudi Thomasu bi odgovoril glede cepljenja veje človeške rase. Popolnoma mogoča situacija! Do neke meje bi bili še sposobni razmnoževanja naprimer z ljudmi z Marsa, ampak bi se eni in drugi zaradi mutacij, ki bi bile posledica različnega okolja,...
Ljudje, tako kot vinske mušice in bakterije smo sposobni prilagoditve in ta je posledica raznih mutacij, proces je pri ljudeh daljši, vendar govorimo o tisočih oziroma lahko tudi miljonih let evolucije (naravne ali GE, sploh ni važno)
Ljudje, tako kot vinske mušice in bakterije smo sposobni prilagoditve in ta je posledica raznih mutacij, proces je pri ljudeh daljši, vendar govorimo o tisočih oziroma lahko tudi miljonih let evolucije (naravne ali GE, sploh ni važno)
Thomas ::
Jure2k,
Heh ... tole ga biologi radi beksajo. Mislijo, da bo gen kar obstal.
NE BO. Manjštevilen alel bo slejkoprej izpadel iz populacije.
Najprej bo viden le dominanten gen. Potem bo pa manjštevilen izpadel. Pa bodi dominanten ali ne!
Gen za svetle lase pa ni niti dominanten in niti ni večinski.
BI izpadel v dovolj dolgem času. Kot izpadajo priimki na Dalmatinskih otokih ali odmaknjenih naseljih. Ali pa tudi kot v Skandinaviji, kjer jih imajo (priimke) že zelo dolgo.
Heh ... tole ga biologi radi beksajo. Mislijo, da bo gen kar obstal.
NE BO. Manjštevilen alel bo slejkoprej izpadel iz populacije.
Najprej bo viden le dominanten gen. Potem bo pa manjštevilen izpadel. Pa bodi dominanten ali ne!
Gen za svetle lase pa ni niti dominanten in niti ni večinski.
BI izpadel v dovolj dolgem času. Kot izpadajo priimki na Dalmatinskih otokih ali odmaknjenih naseljih. Ali pa tudi kot v Skandinaviji, kjer jih imajo (priimke) že zelo dolgo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
.:joco:. ::
Tukej se pa žal strinjam z Jure2k-jem
Če je gen recesiven še ne pomeni, da je manjštevilen ali manjvreden. Pravzaprav lahko ravno obratno.
Če bi mel eno Über blondinko z geni (blond, blond) in enega tipa, ki ima gene (TEMNO, TEMNO). Pač, recesiven z malo in dominanten z VELIKO.
Pa če se samo ona dva razplodita čez nekaj generacij na 100 ljudi bodo potomci taki:
(TEMNO, TEMNO) - temni lasje (1/4)
(TEMNO, blond) - temni lasje (1/4)
(blond, TEMNO) - temni lasje (1/4)
(blond, blond) - svetli lasje (1/4)
Torej le četrtina je blond.
Čez 200 let se razmnožita na 10^9 ljudi , pa bo še vedno pol genov za blond in pol genov za temne lase. -> se pravi še vedno četrtina čistih blondink. Torej, tudi če je blondink le četrtina, je genov "blond" polovica.
"Izginile" bi le v primeru, da bi bil ta gen škodljiv ali manjvreden.
Ok, v primeru da bi bil manjštevilen, pa ni nujno da bi zginil. Oziroma je možnost da izgine še vedno dovolj majhna. Morda čez štirljaststonajst miljard let.
Sploh pa mislim, da ljudje zelo radi oplojujejo blondinke, tko da ni treba skrbet
Če je gen recesiven še ne pomeni, da je manjštevilen ali manjvreden. Pravzaprav lahko ravno obratno.
Če bi mel eno Über blondinko z geni (blond, blond) in enega tipa, ki ima gene (TEMNO, TEMNO). Pač, recesiven z malo in dominanten z VELIKO.
Pa če se samo ona dva razplodita čez nekaj generacij na 100 ljudi bodo potomci taki:
(TEMNO, TEMNO) - temni lasje (1/4)
(TEMNO, blond) - temni lasje (1/4)
(blond, TEMNO) - temni lasje (1/4)
(blond, blond) - svetli lasje (1/4)
Torej le četrtina je blond.
Čez 200 let se razmnožita na 10^9 ljudi
, pa bo še vedno pol genov za blond in pol genov za temne lase. -> se pravi še vedno četrtina čistih blondink. Torej, tudi če je blondink le četrtina, je genov "blond" polovica."Izginile" bi le v primeru, da bi bil ta gen škodljiv ali manjvreden.
Ok, v primeru da bi bil manjštevilen, pa ni nujno da bi zginil. Oziroma je možnost da izgine še vedno dovolj majhna. Morda čez štirljaststonajst miljard let.
Sploh pa mislim, da ljudje zelo radi oplojujejo blondinke, tko da ni treba skrbet
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Tomi ::
joco: kakor jaz opazujem, so veliko bolj pribljubljene neprave blondinke, pač vse, ki so nastale s pomočjo peroksida. Tako da še vedno so potem te v osnovi rjavolaske ali kaj podobnega. Pravih blondinke je že sedaj bolj malo, in ker jih dejansko izpodrinjajo pobarvane.
Vse pa še ni tako hudo, ker imamo velik potencial v Skandinaviji. Povprečje bo še vedno enako, samo ne-skandinavske države bodo imele manj blondink.
Tako mimogrede, tudi meni se zdijo pobarvane blondinke veliko boljše.
Vse pa še ni tako hudo, ker imamo velik potencial v Skandinaviji. Povprečje bo še vedno enako, samo ne-skandinavske države bodo imele manj blondink.
Tako mimogrede, tudi meni se zdijo pobarvane blondinke veliko boljše.
metrodusa.blogspot.com
.:joco:. ::
Hmm, v tem primeru bodo prebivalci čez kvaziljon let tudi samo črnci. Pač, dominanten gen in predvidoma čez nekaj desetletij največ črncev na vroči celini, ko bo medicina tam vsem dostopna.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Thomas ::
Zakaj imajo dominantni geni večjo možnost preživetja?
Imajo tako večjo možnost preživetja, kot večjo možnost hitrega izbrisa. Odvisno koliko ugodni so.
Gen, ki je slab, pa dominanten - bo njegov procent počasi padal.
Gen, ki je dober, pa dominanten, se bo širil po populaciji še hitreje.
Bom mogoče napisal en kratek simulacijski programček.
Imajo tako večjo možnost preživetja, kot večjo možnost hitrega izbrisa. Odvisno koliko ugodni so.
Gen, ki je slab, pa dominanten - bo njegov procent počasi padal.
Gen, ki je dober, pa dominanten, se bo širil po populaciji še hitreje.
Bom mogoče napisal en kratek simulacijski programček.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Tomi ::
Glede na to, da je tema v Z&T, prosim imejte šale nekje drugje.
Bom dal v Ložo še eno temo, ker se lahko razpišete na drugi ravni. Smeti bom pa pobrisal od tu ven.
Bom dal v Ložo še eno temo, ker se lahko razpišete na drugi ravni. Smeti bom pa pobrisal od tu ven.
metrodusa.blogspot.com
.:joco:. ::
Res je, geni ki so dominantni se hitrje "brišejo" in "pišejo", ker če gen ni izražen (tako kot naprimer naš recesiven gen), potem ga evolucija enostavno ne more izluščit, v nasprotnem primeru pa se ravno dominanten najhitreje razmnoži ali pa izbriše.
No in ravno zaradi tega bodo blondinke še dolgo med nami. Ampak v tem primeru ubistvu tudi ni samo recesivno-dominantno. Se geni tudi križajo in so enakovredni, eni bolj drugi manj ipd... Ma, je že dolgo kar sem mel genetiko, ampak sej mam letos še eno, bom po opravljenem izpitu kaj več povedal...
No in ravno zaradi tega bodo blondinke še dolgo med nami. Ampak v tem primeru ubistvu tudi ni samo recesivno-dominantno. Se geni tudi križajo in so enakovredni, eni bolj drugi manj ipd... Ma, je že dolgo kar sem mel genetiko, ampak sej mam letos še eno, bom po opravljenem izpitu kaj več povedal
... "Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
TESKAn ::
Mah ja, tudi recesiven gen se ohranja.
Recimo poglejmo primer graha (ker se tega ravno spomnim od genetike). Tam imaš gen za naguban in za gladek grah. Gen za gladkega je dominanten, za nagubanega pa recesiven. In že Mandalay (upam, da sem prav napisal) je ugotovil, kako so ti geni v vsaki generaciji: če damo A -> gladek, a -> naguban, imamo v vsaki generaciji AA, 2Aa, aa, torej 3/4 gladkih, 1/4 nagubanih.
No, da počasi preidem na to, kar sem hotel povedati - tako razmerje je bilo že takrat, ko je Mandalay delal svoj poskus in je še danes, torej se recesiven gen ohrani, čeprav je bilo vmes ogromno generacij. Torej jaz rečem, da bodo bjonde še dolgo med nami. Tko. Nč se nam ni za bat.
Recimo poglejmo primer graha (ker se tega ravno spomnim od genetike
). Tam imaš gen za naguban in za gladek grah. Gen za gladkega je dominanten, za nagubanega pa recesiven. In že Mandalay (upam, da sem prav napisal) je ugotovil, kako so ti geni v vsaki generaciji: če damo A -> gladek, a -> naguban, imamo v vsaki generaciji AA, 2Aa, aa, torej 3/4 gladkih, 1/4 nagubanih. No, da počasi preidem na to, kar sem hotel povedati - tako razmerje je bilo že takrat, ko je Mandalay delal svoj poskus in je še danes, torej se recesiven gen ohrani, čeprav je bilo vmes ogromno generacij. Torej jaz rečem, da bodo bjonde še dolgo med nami. Tko. Nč se nam ni za bat
. Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Thomas ::
Motiš se. Če je enega gena 20% njegovega alela pa 80% v tej generaciji, ju bo v naslednji skoraj zagotovo med 19.9 in 20.1 ter 79.9 in 80.1.
Nekaj takega. Obe vrednosti se bosta šli nekakšno Brownovo nihanje, dokler ena nekoč ne bo padla na 0.0, od koder ni povratka. Bistveno verjetnejše, da bo to - zdaj manjša.
Nekaj takega. Obe vrednosti se bosta šli nekakšno Brownovo nihanje, dokler ena nekoč ne bo padla na 0.0, od koder ni povratka. Bistveno verjetnejše, da bo to - zdaj manjša.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
TESKAn ::
Vprašanje je pa - v kolikem času? Tisoč letih? Milijon letih?
Moj sklep še zmeraj ostaja - bjonde bodo med nami tudi čez tisoč let. In še dlje.
Moj sklep še zmeraj ostaja - bjonde bodo med nami tudi čez tisoč let. In še dlje.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Thomas ::
Če je nedominantnega gena p (0<= p <=1) - potem se bo izrazil v p2 primerov.
Belcev je 1/6 in polovica komaj jih ima en blond gen. Torej 1/12 genofonda je blond. Če bi se od zdaj naprej razmnoževali random, bi že v parih generacijah bila samo 1/144 blond ljudi.
Potem ima čas, da počasi izginja.
To je bila poanta.
Je tako?
Belcev je 1/6 in polovica komaj jih ima en blond gen. Torej 1/12 genofonda je blond. Če bi se od zdaj naprej razmnoževali random, bi že v parih generacijah bila samo 1/144 blond ljudi.
Potem ima čas, da počasi izginja.
To je bila poanta.
Je tako?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
TESKAn ::
Ja.
Ma vseeno - počasi izginja, ne pa izgine. Bo pač samo nekoliko težje dobiti naravno blond ljudi. Bodo pa.
In moreš tudi upoštevat, da se ljudje ne razmnožujemo ravno na 'random'. Mislim, da se v tem strinjava.
Ma vseeno - počasi izginja, ne pa izgine. Bo pač samo nekoliko težje dobiti naravno blond ljudi. Bodo pa.
In moreš tudi upoštevat, da se ljudje ne razmnožujemo ravno na 'random'. Mislim, da se v tem strinjava
. Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Thomas ::
No, če ostanemo pri plavolaskah je tako, da v nekaj naslednjih generacijah bi postale izjemno redke. Doslej so izolirano lahko živele na severu, ko pa je ta izolacija padla - bi praktično in potem tudi dokončno izginile tudi one. In vsa svetla koža.
Toda itak je transportu po celi Zemlji sledil GE in temu bo še kaj drugega, kar je naredilo zadevo zgolj špekulativno.
Toda itak je transportu po celi Zemlji sledil GE in temu bo še kaj drugega, kar je naredilo zadevo zgolj špekulativno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
DoloresJane ::
Vem - stara tema. Bilo mi je dolgčas...
Rekla bi samo to:
- gen za barvo las nima vpliva na preživetje osebka (ni "slab" gen, ki bi povzročal letalne mutacije ali izumiranje osebkov s tem genom),
- Hardy-Weinberg za populacijo na Zemlji se vedno velja; populacija je še vedno izolirana,
- razmerje alelov se v populaciji ohranja in prenaša iz roda v rod,
- fenotipske blondinke bodo zagotovo preživele, prav tako pa tudi naravne;
Blondinke bodo/bomo ostale.
Thomas, prosim te, da ne pišeš več postov, za katerimi ne stoji niti osnovno znanje in poznavanje določene teme. Genetika - ne mendelska ne populacijska - zagotovo ni tvoje močno področje, s svojimi večkratnimi nepravilnimi odgovori pa samo učiš krivo vero.
Rekla bi samo to:
- gen za barvo las nima vpliva na preživetje osebka (ni "slab" gen, ki bi povzročal letalne mutacije ali izumiranje osebkov s tem genom),
- Hardy-Weinberg za populacijo na Zemlji se vedno velja; populacija je še vedno izolirana,
- razmerje alelov se v populaciji ohranja in prenaša iz roda v rod,
- fenotipske blondinke bodo zagotovo preživele, prav tako pa tudi naravne;
Blondinke bodo/bomo ostale.
Thomas, prosim te, da ne pišeš več postov, za katerimi ne stoji niti osnovno znanje in poznavanje določene teme. Genetika - ne mendelska ne populacijska - zagotovo ni tvoje močno področje, s svojimi večkratnimi nepravilnimi odgovori pa samo učiš krivo vero.
Thomas ::
Spštovana g. Nadezhda, nimate prav.
Vzemimo populacijski model, kjer je le 16 ljudi. 8 jih ima samo gen A, 8 pa njegov alel B.
Kakšna je verjetnost, da bo po 100 generacijah še vedno tako, če se random množijo, in umirajo?
Manjša od 1%.
Tudi če jih ni 16 amapak 32, bo slejkoprej ena skupina izpadla.
Ali pa 64.
Zapopadla Nadežda?
Verjetnost, da bo prej izpadla manjša skupina genov - je "milijardokrat" večja, kot da bo obratno.
Ja?
Vzemimo populacijski model, kjer je le 16 ljudi. 8 jih ima samo gen A, 8 pa njegov alel B.
Kakšna je verjetnost, da bo po 100 generacijah še vedno tako, če se random množijo, in umirajo?
Manjša od 1%.
Tudi če jih ni 16 amapak 32, bo slejkoprej ena skupina izpadla.
Ali pa 64.
Zapopadla Nadežda?
Verjetnost, da bo prej izpadla manjša skupina genov - je "milijardokrat" večja, kot da bo obratno.
Ja?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Lucifer Tanatos ::
glede na to kako razvito imamo genetiko, bomo prej dobil se kako barvo las vec, kot pa da bi zgubil blondinke
Drgac pa kot so ze drugi rekl, se vedn obstajajo barve za lase
Drgac pa kot so ze drugi rekl, se vedn obstajajo barve za lase
Les yeux sans visage
Thomas ::
> glede na to kako razvito imamo genetiko, bomo prej dobil se kako barvo las vec, kot pa da bi zgubil blondinke
No, to gotovo. Vendar je debata hipotetična, če bi "šlo naprej tako kot doslej".
In v tem primeru, izpadajo geni ven, pa če večina biologov to dojema ali ne.
Novi se ustvarjajo z mutacijami, živijo svoje bolj ali manj dolgo življenje ("milijone let") - potem se pa "umaknejo v neobstoj".
Geni, ki svoje nosilce prisilijo na več vnukov kot njihovi aleli, so zmagovalci te dirke.
Trenutno imajo plavolaske manj kot 2 otroka. Črnolaske pa 3 in več. Če extrapoliramo trenutno stanje. Kar je sicer nesmisel, ampak cel problem je hipotetičen.
No, to gotovo. Vendar je debata hipotetična, če bi "šlo naprej tako kot doslej".
In v tem primeru, izpadajo geni ven, pa če večina biologov to dojema ali ne.
Novi se ustvarjajo z mutacijami, živijo svoje bolj ali manj dolgo življenje ("milijone let") - potem se pa "umaknejo v neobstoj".
Geni, ki svoje nosilce prisilijo na več vnukov kot njihovi aleli, so zmagovalci te dirke.
Trenutno imajo plavolaske manj kot 2 otroka. Črnolaske pa 3 in več. Če extrapoliramo trenutno stanje. Kar je sicer nesmisel, ampak cel problem je hipotetičen.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Lucifer Tanatos ::
hehe no mal se tut vpras kere rase so ponavad crnolaskinje, v keri dezelah zivijo, pa kak standard imajo te dezele(to sam nasplosno govorim da nov kakih zamer )
) Les yeux sans visage
Thomas ::
> hehe no mal se tut vpras kere rase so ponavad crnolaskinje
Sej se. In prihajam do sklepa, da je procentni delež gena za blond lase padel za cca. 50% v zadnjih 100 letih.
To je trenutno evolucijsko dejstvo. Eksplozija alela za blond lase. Hitlerjeva (črnolaščeva) obsedenost za vladavino blond genov se niti ni dosti poznala. Eksplozija prebivalstva izven Evrope in hispanizacija Severne Amerike sta bolj odločilna faktorja.
No, ampak k genu za blond lase spada mem za blond lase. Kot si že rekel, ta ne rabi nujno gena. Tudi Japonci in obeh spolov črnci se plajhajo.
Sej se. In prihajam do sklepa, da je procentni delež gena za blond lase padel za cca. 50% v zadnjih 100 letih.
To je trenutno evolucijsko dejstvo. Eksplozija alela za blond lase. Hitlerjeva (črnolaščeva) obsedenost za vladavino blond genov se niti ni dosti poznala. Eksplozija prebivalstva izven Evrope in hispanizacija Severne Amerike sta bolj odločilna faktorja.
No, ampak k genu za blond lase spada mem za blond lase. Kot si že rekel, ta ne rabi nujno gena. Tudi Japonci in obeh spolov črnci se plajhajo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
DoloresJane ::
Torej, če prav razumem tvoj reply, Thomas, trdiš, da bo izpadla manjša skupina genov.
In če je alela A v populaciji 0,5 in alela a prav tako, katera je torej manjša skupina genov? Rekla bi, da je ni.
Tudi, če je alela A v populaciji 0,7 in a 0,3, bodo ta razmerja ostala enaka. Ali nam je jasno, da imata lahko dva človeka s fenotipsko črnimi oz. temnimi lasmi (torej dva z ne homolognim alelnim parom - Aa) otroka, ki ima svetle lase? Napaka v razmišljanju je, če trdimo, da ima vsak samo en alel (ali A ali a) za določeno lastnost. Vsak človek ima dva. Torej kombinacije AA, Aa = aA in aa. Pri tem je že iz razmerja alelov razvidno, da genotipsko ostaja a prisoten v populaciji, čeprav je fenotipsko prikrit.
Res je, da tudi več otrok črnolask (Azija - izvzemimo Japonsko, Afrika, J Amerika) umre zaradi pomanjkanja in drugih razlogov. Torej je pri belkah % preživelih otrok zelo blizu % rojenih, pri črnkah pa ne nujno.
Če bi bilo po tvoje, potem bi bilo pričakovati, da bomo v prihodnosti tudi vsi imeli poševne oči, ker je pač Kitajcev in ostalih Azijcev neprimerno več in imajo veliko več otrok kot S Amerika in Evropa.
Sicer pa - I rest my case. Kdor hoče verjeti, da prašički pod vplivom satana letijo čez strehe - naj. V dogme ne verjamem. Veliki umi očitno mislijo, da je dogmatizem pot do znanja in modrosti.
Verjetnost, da bo prej izpadla manjša skupina genov - je "milijardokrat" večja, kot da bo obratno.
In če je alela A v populaciji 0,5 in alela a prav tako, katera je torej manjša skupina genov? Rekla bi, da je ni.
Tudi, če je alela A v populaciji 0,7 in a 0,3, bodo ta razmerja ostala enaka. Ali nam je jasno, da imata lahko dva človeka s fenotipsko črnimi oz. temnimi lasmi (torej dva z ne homolognim alelnim parom - Aa) otroka, ki ima svetle lase? Napaka v razmišljanju je, če trdimo, da ima vsak samo en alel (ali A ali a) za določeno lastnost. Vsak človek ima dva. Torej kombinacije AA, Aa = aA in aa. Pri tem je že iz razmerja alelov razvidno, da genotipsko ostaja a prisoten v populaciji, čeprav je fenotipsko prikrit.
Trenutno imajo plavolaske manj kot 2 otroka. Črnolaske pa 3 in več.
Res je, da tudi več otrok črnolask (Azija - izvzemimo Japonsko, Afrika, J Amerika) umre zaradi pomanjkanja in drugih razlogov. Torej je pri belkah % preživelih otrok zelo blizu % rojenih, pri črnkah pa ne nujno.
Če bi bilo po tvoje, potem bi bilo pričakovati, da bomo v prihodnosti tudi vsi imeli poševne oči, ker je pač Kitajcev in ostalih Azijcev neprimerno več in imajo veliko več otrok kot S Amerika in Evropa.
Sicer pa - I rest my case. Kdor hoče verjeti, da prašički pod vplivom satana letijo čez strehe - naj. V dogme ne verjamem. Veliki umi očitno mislijo, da je dogmatizem pot do znanja in modrosti.
Thomas ::
Nadezhda!
Vprašanje je zgolj vaja iz verjetnostnega računa. S podrobnostmi te ne bom moril, toda nekoliko moram le pojasniti!
Če imaš torej enako število enih in drugih genov, bosta števili random oscilirali okoli te srednje vrednosti. V vse večjih amplitudah.
Počasi bo eden izrinjen iz populacije. Ko je enega že malo, greš mirne duše stavit, da bo zmanjkalo prav tega.
Toda to velja v pogojih, ko sta oba alela ("gen in protigen") enako sposobna se nadaljevat.
Če nista, bo pač odšel slabši.
Geni so kakor priimki v populaciji. Njihovo število se manjša, če ni dotoka novih. Pa tudi če ta je, to nekega redkega priimka ne obvaruje proti izumrtju.
Tisto o ohranjevanju razmerja alelov v populaciji - je pa pravljica.
p.s.
Pa ni treba nič strašiti z letečimi prašiči. Dejansko procent belcev pada. Dejansko je nataliteta minus mortaliteta večja v nebelem svetu. To je bil tudi eden pointov, "v tole temo stekajočega se" članka.
Vprašanje je zgolj vaja iz verjetnostnega računa. S podrobnostmi te ne bom moril, toda nekoliko moram le pojasniti!
Če imaš torej enako število enih in drugih genov, bosta števili random oscilirali okoli te srednje vrednosti. V vse večjih amplitudah.
Počasi bo eden izrinjen iz populacije. Ko je enega že malo, greš mirne duše stavit, da bo zmanjkalo prav tega.
Toda to velja v pogojih, ko sta oba alela ("gen in protigen") enako sposobna se nadaljevat.
Če nista, bo pač odšel slabši.
Geni so kakor priimki v populaciji. Njihovo število se manjša, če ni dotoka novih. Pa tudi če ta je, to nekega redkega priimka ne obvaruje proti izumrtju.
Tisto o ohranjevanju razmerja alelov v populaciji - je pa pravljica.
p.s.
Pa ni treba nič strašiti z letečimi prašiči. Dejansko procent belcev pada. Dejansko je nataliteta minus mortaliteta večja v nebelem svetu. To je bil tudi eden pointov, "v tole temo stekajočega se" članka.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Saša
Odličen link! To je to!
Je pa poleg tega še več. Da je danes v ZDA 73% belcev, trendi za 2050 so pa še 52%.
V Evropi, ki je drug bazen, v katerem plavajo plavolaske, so pa ti trendi podobni, le bolj počasni.
Imamo torej to, o čemer sem jest nekaj jecljal, pa je super opisano na unem linku - torej random drift - pa še en "sistemski" drift, po katerem belci padajo v manjšino.
Pa še nekaj je. Ko je gen za plavolaske samo razredčen, že plavolasa ni "nobena več".
Torej, ko je verjetnost za ta gen P, je za plavolasko P*P.
Odličen link! To je to!
Je pa poleg tega še več. Da je danes v ZDA 73% belcev, trendi za 2050 so pa še 52%.
V Evropi, ki je drug bazen, v katerem plavajo plavolaske, so pa ti trendi podobni, le bolj počasni.
Imamo torej to, o čemer sem jest nekaj jecljal, pa je super opisano na unem linku - torej random drift - pa še en "sistemski" drift, po katerem belci padajo v manjšino.
Pa še nekaj je. Ko je gen za plavolaske samo razredčen, že plavolasa ni "nobena več".
Torej, ko je verjetnost za ta gen P, je za plavolasko P*P.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Lucifer Tanatos ::
no dobr, ce se ne bomo umesaval bodo blondinke cez 200 let izmrle, ce ne pride protokol al pa kak drug cudez mene takrat itaq ne bo tko da ne bom za nic prikrajsan, zaenkrat jih je tle cist dovolj in se prov nc ne prtozujem . Sicer pa sam da se genetika se mal razvije pa bos si izberu barvo las oci itd. tako kot si zdej pr frizerju izbiras novo frizuro. Tko da blondinke BODO O tem sm preprican, drgac so mi pa tut crnolaske cist ql(mogoce clo bl ) tko da jst nism tok izbircn, v vsakem primeru ne bom prikrajsan 
. Sicer pa sam da se genetika se mal razvije pa bos si izberu barvo las oci itd. tako kot si zdej pr frizerju izbiras novo frizuro. Tko da blondinke BODO O tem sm preprican, drgac so mi pa tut crnolaske cist ql(mogoce clo bl ) tko da jst nism tok izbircn, v vsakem primeru ne bom prikrajsan Les yeux sans visage
Donheled ::
Če to kar ti trdiš Thomas drži, pol bi mogl met v pradavnini pred tisočimi leti ljudi z modro barvo las........... Blondinke ne bodo izginile, dokler se bo ta gen nosli naprej iz roda v rod, kar jim lepo uspeva. In res geni za barvo las so na dveh parih alelov, če pa to ni prav, pa na še večih....
Thomas ::
Poglej link, ki ga je dal Saša.
Če tisto razumeš prav, če ne - spet prav.
Mislim - če ne dojema večina biologov - se tudi ti ne poznaš kaj dosti, v tem številu.
Če tisto razumeš prav, če ne - spet prav.
Mislim - če ne dojema večina biologov - se tudi ti ne poznaš kaj dosti, v tem številu.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Soldier ::
ja sj tudi vsi ljudje bomo hmal pomrli, ce bo stevilo homoseksualnih ljudi tak narascalo
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Gandalfar ()
Thomas ::
Mah ... pedri in lezbijke se pač razmnožujejo skozi nečake in nečakinje. Več otrok, kateri imajo samske (tople) strice in tete - preživi.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
sidney ::
Skoda, ker so men blondinke kar usec , Se dobro da tega ne bom docakal...
BTW: tut moj sinek je zaenkrat cist blond, pa je prou cortkan...
, Se dobro da tega ne bom docakal...BTW: tut moj sinek je zaenkrat cist blond, pa je prou cortkan...
Marjan streli !!!! Lisice so Mici zagrable !!!!
TheD ::
Jah, blondinke bodo izumrle ... škoda!
Zdej ne vem čist točno, govora je blo o recesivnem blond genu, sem pa to slišal v oddaji Sex sense na Discoveryu ene pol leta nazaj.
Zdej ne vem čist točno, govora je blo o recesivnem blond genu, sem pa to slišal v oddaji Sex sense na Discoveryu ene pol leta nazaj.
TheD or not TheD?
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Zakaj ljudje osivijo?Oddelek: Loža | 6411 (5109) | Massacra |
| » | Nova človeška rasa? (strani: 1 2 )Oddelek: Problemi človeštva | 11647 (9147) | nanpots |
| » | Stric Darwin ni več v modi (strani: 1 2 3 4 … 16 17 18 19 )Oddelek: Problemi človeštva | 67782 (54569) | BigWhale |
| » | Hipoalergene mačke (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 8035 (6971) | BigWhale |
| » | razvoj človeštva (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 6915 (6041) | .:joco:. |