Forum » Znanost in tehnologija » razvoj človeštva
razvoj človeštva
tx-z ::
Ne vem če sm lih zadel taprav oddelk pa naslov teme....
mau sm razmišlu pa se vprašu kako to, da so si ljudje zelo podobni, pa živijo na različnih celinah....
recimo, pred odkritjem amerike, ...k še ljudstva niso bla pomešana itd...kako so lahko ljudje skori čist enaki nam, k smo živel v evropi....sj recmo takrat še niso znal prepotovat na različne celine(ali pač?) ...torej a kdo ve to bl točn, a so se ljudje že pred tisočletji preselil v ameriko, k smo si bli še nam podobni....al so pač že pred miljoni let, se živali naselile na tisto celino....in je pač evolucija šla v isto smer kot v evropi(kr se mi zdi mau čudn, da bi bli pol isti) ..
pa kakor vem so indijanci ŽE bli na tisti celini od prej, ne?
mau sm razmišlu pa se vprašu kako to, da so si ljudje zelo podobni, pa živijo na različnih celinah....
recimo, pred odkritjem amerike, ...k še ljudstva niso bla pomešana itd...kako so lahko ljudje skori čist enaki nam, k smo živel v evropi....sj recmo takrat še niso znal prepotovat na različne celine(ali pač?) ...torej a kdo ve to bl točn, a so se ljudje že pred tisočletji preselil v ameriko, k smo si bli še nam podobni....al so pač že pred miljoni let, se živali naselile na tisto celino....in je pač evolucija šla v isto smer kot v evropi(kr se mi zdi mau čudn, da bi bli pol isti) ..
pa kakor vem so indijanci ŽE bli na tisti celini od prej, ne?
tx-z
EssEncE ::
Ja, kaj?
Prepotovali so ane. Šli iz Afrike v Ameriko. Lepo čez Aljasko. Nekaj desettisočletij nazaj.
Prepotovali so ane. Šli iz Afrike v Ameriko. Lepo čez Aljasko. Nekaj desettisočletij nazaj.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: EssEncE ()
Thomas ::
Najprej so šli iz Vzhodnojužne Afrike po obali gor po Indijski in Indonezijski obali v Avstralijo. Mi smo od Avstralcev genetsko najbolj oddaljeni. 50 tisoč let nazaj.
Genetska razlika JE! Med nami in med Aborigini, kar znatna.
Sicer s tem spet tvegam napad divjih barakud, ki me bodo obtožili rasizma in genocidništva. Vendar to je njihov refleks, ne moj. Jest manj pametnih ali bolj sexy ne mislim kar pobit. Zame to ni faktor, ki bi kakorkoli vplival na človekove pravice. Zame je sentienca edina mera.
So torej Aborigini manj inteligentni? Ja, na nekaterih področjih ja, vizualno inteligenco pa imajo way up! Njihovo superiorno prepoznavanje vzorcev je pač posledica 50 tisoč let evolucije v okolju, kjer je bilo to življensko pomembni. So pa druga področja, kjer so bolj bogi. Without any malice!
Genetska razlika JE! Med nami in med Aborigini, kar znatna.
Sicer s tem spet tvegam napad divjih barakud, ki me bodo obtožili rasizma in genocidništva. Vendar to je njihov refleks, ne moj. Jest manj pametnih ali bolj sexy ne mislim kar pobit. Zame to ni faktor, ki bi kakorkoli vplival na človekove pravice. Zame je sentienca edina mera.
So torej Aborigini manj inteligentni? Ja, na nekaterih področjih ja, vizualno inteligenco pa imajo way up! Njihovo superiorno prepoznavanje vzorcev je pač posledica 50 tisoč let evolucije v okolju, kjer je bilo to življensko pomembni. So pa druga področja, kjer so bolj bogi. Without any malice!
Thomas ::
Pred 100 tisoč leti, ko so še vsi naši skupni predniki živeli v Afriki, so ti imeli več kot pol manjši neocortex.
V 100 000 letih smo ga skoraj potrojili.
[Popravljeno iz 100 na 100 000 po Zigovi pripombi. Typo.]
V 100 000 letih smo ga skoraj potrojili.
[Popravljeno iz 100 na 100 000 po Zigovi pripombi. Typo.]
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
tx-z ::
aha, tut pozablam kok je 50000 let mau v evoluciji no,mal...
V 100 letih smo ga skoraj potrojili. 100 al 100tisoč letih?
V 100 letih smo ga skoraj potrojili. 100 al 100tisoč letih?
tx-z
tx-z ::
aja...no pol pa ni, samo k mamo zdj pr biologiji glih rastline, pa mahove...pa mam občutk da se ni kej preveč razvil u parih miljonih letih....ok, sam to so itaq une rastline...alge..pa to (al se tle tut velik pozna?)
tx-z
Thomas ::
Jah, poglej tkole: v 100k let smo potrojili organ, ki nam zagotavlja dominacijo.
Eni friki - kot Einstein - so meli to sam ene 10% še večje ... pa poglej efekta!
Evolucija s prostim očesom - JE vidna.
Pa ne trdim, da evolucija trenutno gre v smer večjega neocortexa. Prej nasprotno. To skoz neki cikcaka.
Eni friki - kot Einstein - so meli to sam ene 10% še večje ... pa poglej efekta!
Evolucija s prostim očesom - JE vidna.
Pa ne trdim, da evolucija trenutno gre v smer večjega neocortexa. Prej nasprotno. To skoz neki cikcaka.
fogl ::
Thomas, kaj se buniš, a mogoče ni bilo tako. Zakaj pa msiliš da smo si tako podobni. Če bi se evolucija začela na vsaki celino z nule, potem si sigurno nebi bili podobni.
lp, klemen
Thomas ::
Dej nehi, fogl! Ljudje smo se raztepli po svetu pred par desettisoč leti! Celine so se v tem času premaknile za manj kot kilometer.
fogl ::
Pa ne rečt da pred 200 milioni let še ni bilo živih bitij na zemlji. Če niso bili primati, so bili pa predniki primatov. Bistvo je da smo imeli istega prednika. Ni se na vsaki celini razvil svoj tip človeka iz nič, in ravno po naklučju so si bili ti različni tipi podobni.
lp, klemen
_marko ::
Fogl:
Če so bile celice davno nazaj si podobne(saj so še zdaj), še ne pomeni, da so si zato človeške rase tako podobne.
Predstavljaj si da daš celico za evolucijsko dovolj dolg čas v Afriko, ter v Ameriko(predpostavimo, da je svet takšen kot je zdaj in ne Pangea in ostalo).
Potem sploh ne bosta iz teh celic nastala človeka, vsaj v obeh primerih ne!
Torej predniki le niso bistvenega pomena, ane?
Če so bile celice davno nazaj si podobne(saj so še zdaj), še ne pomeni, da so si zato človeške rase tako podobne.
Predstavljaj si da daš celico za evolucijsko dovolj dolg čas v Afriko, ter v Ameriko(predpostavimo, da je svet takšen kot je zdaj in ne Pangea in ostalo).
Potem sploh ne bosta iz teh celic nastala človeka, vsaj v obeh primerih ne!
Torej predniki le niso bistvenega pomena, ane?
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
fogl ::
Stvar je samo v tem, na kateri stopnji je bilo življenje, ko so se celine ločile. Če je bilo na stopnji celice, potem lahko okolje tako vpliva da se celica ne more več razvijat (npr. če bi bil zelo mraz), če pa je bilo na npr. stopnji živali s kožo, pa bi se mrazu lahko prilagodila, tako da bi se ji podaljšala dlaka, ampak razvoj bi šel naprej.
Na kateri je bilo pa ne vem...
Na kateri je bilo pa ne vem...
lp, klemen
Zgodovina sprememb…
- spremenil: fogl ()
gzibret ::
Pred 200 milijoni let na Pangei (ki se je ravno začela razdvajati) so sesalci živeli kot majhne miši. Torej nobenih podobnosti z opicami. Za splošno razširjenost sesalcev so morali najprej izumreti dinozavri, kar se je zgodilo šele čez pribl. 140 milijonov let.
Evolucija je lahko kar hitra. Iz fosilnih ostankov s(m)o geologi dognali, da je bilo življenje večkrat skoraj popolnoma uničeno (npr meja perm-trias, izumrtje 95% vrst), evolucija pa je v nekaj milijonih let spet zapolnila vse niše. Za razvoj nove vrste pa sploh ni potrebno niti miljon let. Zadosti je lahko že nekaj 100 generacij.
Nove vrste v bistvu ustvarjajo bariere med populacijami - npr. razdvajanje celin, nastanek gorske verige, novo osvojene ekološke niše...
Evolucija je lahko kar hitra. Iz fosilnih ostankov s(m)o geologi dognali, da je bilo življenje večkrat skoraj popolnoma uničeno (npr meja perm-trias, izumrtje 95% vrst), evolucija pa je v nekaj milijonih let spet zapolnila vse niše. Za razvoj nove vrste pa sploh ni potrebno niti miljon let. Zadosti je lahko že nekaj 100 generacij.
Nove vrste v bistvu ustvarjajo bariere med populacijami - npr. razdvajanje celin, nastanek gorske verige, novo osvojene ekološke niše...
Vse je za neki dobr!
gzibret ::
V zadnjih 4 milijonih let smo odkrili ostanke vsaj 6 vrst hominidov iz rodu Homo. Vsi, razen Homo sapiens sapiens so izumrli. Naj naštejem (poleg H. sapiensa sapiensa):
Homo sapiens neandertalensis
H. erectus
H. ergaster
H. rudolfensis
H. habilis
Potem pa imamo še razne človečnjake, ki jih ne uvrščamo v ta rod, npr.
Australopithecus afarensis
A. africanus
A. anamensis - ta je najstarejši
A. garhi
A. aethiopicus
A. boisei
A. robustus
Torej najmanj 13 poznanih vrst od ? nepoznanih v 4 milijonih let. To je 1 nova vrsta na 300.000 let. Čez 50 let pa bomo lahko napisali (morda) 1 vrsta na 100.000 let ali celo manj. Homo sapiens sapiens pa je resnično prosperiral šele zadnjih 12.000 let, ko je iztrebil neandertalca.
Še definicija vrste:
Vrsta je množica osebkov, ki se lahko med sabo plodijo in imajo plodljive potomce.
Homo sapiens neandertalensis
H. erectus
H. ergaster
H. rudolfensis
H. habilis
Potem pa imamo še razne človečnjake, ki jih ne uvrščamo v ta rod, npr.
Australopithecus afarensis
A. africanus
A. anamensis - ta je najstarejši
A. garhi
A. aethiopicus
A. boisei
A. robustus
Torej najmanj 13 poznanih vrst od ? nepoznanih v 4 milijonih let. To je 1 nova vrsta na 300.000 let. Čez 50 let pa bomo lahko napisali (morda) 1 vrsta na 100.000 let ali celo manj. Homo sapiens sapiens pa je resnično prosperiral šele zadnjih 12.000 let, ko je iztrebil neandertalca.
Še definicija vrste:
Vrsta je množica osebkov, ki se lahko med sabo plodijo in imajo plodljive potomce.
Vse je za neki dobr!
gzibret ::
Ne. Če konja splodimo z oslom dobimo mulo, ki pa je sterilna (ne more imeti potomcev). Isto je z grejpfrutom (grenivke), ki je mešanica limone in pomaranče.
Vse je za neki dobr!
Thomas ::
gzibret
Tole si mu mogoče razjasnu. Upam.
Ampak kar se tiče "vrste", je pa to mau za ušesa prvlečen pojem.
Osli in konji imajo občasno plodne potomce.
Tole si mu mogoče razjasnu. Upam.
Ampak kar se tiče "vrste", je pa to mau za ušesa prvlečen pojem.
Osli in konji imajo občasno plodne potomce.
gzibret ::
Thomas, si pogledal v Wikipedio? Tam res piše, da so mule lahko plodljive (link). Poleg tega pa obilno razlaga, da je vrsta lahko tudi skupina organizmov, ki drug drugega spoznavajo kot potencialnega spolnega partnerja. LOL!
No, popravljam (mojo) definicijo vrste - govorimo seveda o vrstah v biologiji:
Vrsta je množica organizmov, ki se med sabo plodijo in imajo plodljive potomce.
No, popravljam (mojo) definicijo vrste - govorimo seveda o vrstah v biologiji:
Vrsta je množica organizmov, ki se med sabo plodijo in imajo plodljive potomce.
Vse je za neki dobr!
nevone ::
>Poleg tega pa obilno razlaga, da je vrsta lahko tudi skupina organizmov, ki drug drugega spoznavajo kot potencialnega spolnega partnerja. LOL!
Ne vem zakaj je to smešno. Kot da bi vsi pripadniki neke vrste vedeli kateri organizmi pripadajo njihovi vrsti, in se različne vrste v nobenem primeru ne bi mogle ploditi med seboj. To je smešno, če je že kaj.
"Tvoja" definicija vrste je malce preozka za marsikoga. Marsikomu pa seveda zadošča.
o+ nevone
Ne vem zakaj je to smešno. Kot da bi vsi pripadniki neke vrste vedeli kateri organizmi pripadajo njihovi vrsti, in se različne vrste v nobenem primeru ne bi mogle ploditi med seboj. To je smešno, če je že kaj.
"Tvoja" definicija vrste je malce preozka za marsikoga. Marsikomu pa seveda zadošča.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
BigWhale ::
Moj post je nekam zginil.. hec...
No, hotel sem samo povedat to, da 50000 let je mogoce precej za eno vrsto. V globalnem smislu je pa to bore malo.
Vsaj kar se evolucije tice.
No, hotel sem samo povedat to, da 50000 let je mogoce precej za eno vrsto. V globalnem smislu je pa to bore malo.
Vsaj kar se evolucije tice.
gzibret ::
Nevone: smešno se mi zdi, ker bi po tej definiciji vrste lahko šteli kot vrsto neko hipotetično sekto "Ljubezni med pavijani in ljudmi" ter pavijane. Sekta bi šla v živalski vrt in hopa cupa..
Kaj pa bi ven ratalo, pa je drugo vprašanje. Še večje vprašanje je, če bi se tisto, kar bi ratalo, lahko razmnoževalo naprej. Poleg tega pa tudi ne verjamem, da se črvom, pajkom, žuželkam, koralam itd. sploh kaj "zdi" (Wikipedija uporabi glagol "to recognise").
> "Tvoja" definicija vrste je malce preozka za marsikoga.
Zakaj?
Kaj pa bi ven ratalo, pa je drugo vprašanje. Še večje vprašanje je, če bi se tisto, kar bi ratalo, lahko razmnoževalo naprej. Poleg tega pa tudi ne verjamem, da se črvom, pajkom, žuželkam, koralam itd. sploh kaj "zdi" (Wikipedija uporabi glagol "to recognise").
> "Tvoja" definicija vrste je malce preozka za marsikoga.
Zakaj?
Vse je za neki dobr!
Ciho ::
Sicer je moja srednja šola daleč, a če se prav spomnim je zadeva sledeča: Npr. konj in osel spadata v isto vrsto, a v drugo podvrsto. Podvrste med seboj lahko imajo potomce, njihovi potomci pa ne. Homo sapiens sapiens je podvrsta, ki pa ima še več skupin. Skupine med seboj lahko imajo potomce in njihovi potomci potomce.
nevone ::
>Poleg tega pa tudi ne verjamem, da se črvom, pajkom, žuželkam, koralam itd. sploh kaj "zdi" (Wikipedija uporabi glagol "to recognise").
Seveda se jim ne zdi, zato pa tudi ne poznajo meje med vrstami in je ne morejo upoštevati. Pač se razvijajo v več smeri, nekateri tudi v to da križajo vrste med sabo.
Primerjava med ljudmi in opicami je neumestna.
>> "Tvoja" definicija vrste je malce preozka za marsikoga.
>Zakaj?
Zato.
o+ nevone
Seveda se jim ne zdi, zato pa tudi ne poznajo meje med vrstami in je ne morejo upoštevati. Pač se razvijajo v več smeri, nekateri tudi v to da križajo vrste med sabo.
Primerjava med ljudmi in opicami je neumestna.
>> "Tvoja" definicija vrste je malce preozka za marsikoga.
>Zakaj?
Zato.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
gzibret ::
Ciho:
konj = Equus caballus
osel = Equus asinus
torej dve vrsti.
Za informacijo: imamo tudi 2 vrsti zeber = Equus grevyi in Equus burchelli
Primer podvrst sta moderni človek (H. Sapiens sapiens) in neandertalec (H. sapiens neandertalensis). Stvar pa je dokaj neenotna, saj nekateri neandertalca uvrščajo kot drugo vrsto, torej H. neandertalensis. Drug primer je dingo. Eni mu pravijo Canis familiaris dingo, drugi pa le Canis dingo.
Vendar pa ne prosim tega besedila razumeti tako, kot da sem spremenil mojo definicijo vrste v: Vrsta so tisti organizmi, katerih taksonomsko ime sestavljata dve besedi.
konj = Equus caballus
osel = Equus asinus
torej dve vrsti.
Za informacijo: imamo tudi 2 vrsti zeber = Equus grevyi in Equus burchelli
Primer podvrst sta moderni človek (H. Sapiens sapiens) in neandertalec (H. sapiens neandertalensis). Stvar pa je dokaj neenotna, saj nekateri neandertalca uvrščajo kot drugo vrsto, torej H. neandertalensis. Drug primer je dingo. Eni mu pravijo Canis familiaris dingo, drugi pa le Canis dingo.
Vendar pa ne prosim tega besedila razumeti tako, kot da sem spremenil mojo definicijo vrste v: Vrsta so tisti organizmi, katerih taksonomsko ime sestavljata dve besedi.
Vse je za neki dobr!
Thomas ::
Pojem vrste je bluz biologov. To je tako, kot bi se prepirali, kaj teče naprej od Beograda. Sava ali Donava. Zmenjeno je, da Donava, ker je pač večja. Ampak ni vedno večja, a takrat pa teče Sava?
Da sta konj in osel dve ali ena vrsta, je tudi samo dogovor. Mnoge mule so imele potomce.
Da sta pes in volk dve vrsti? Mongoli redno prinašaja volkove med svoje pse. Perfektno se razmnožujejo med sabo. A nemška doga pa čivava se tudi? Dvomim.
Levi in tigri imajo velikokrat plodne potomce.
Tko da ...
Da sta konj in osel dve ali ena vrsta, je tudi samo dogovor. Mnoge mule so imele potomce.
Da sta pes in volk dve vrsti? Mongoli redno prinašaja volkove med svoje pse. Perfektno se razmnožujejo med sabo. A nemška doga pa čivava se tudi? Dvomim.
Levi in tigri imajo velikokrat plodne potomce.
Tko da ...
nevone ::
>Pojem vrste je bluz biologov.
Pojem vrste ni bluz. Nekako smo morali začeti razvrščati "biomaso", da se sploh lahko o čem pogovarjamo. Bluz je to, da potem nekateri ne priznajo, da obstajajo odstopanja od teh ohlapnih določil, ampak imajo to določilo za sveto, ki naj ga nebi najedel noben pravilnejši pogled.
o+ nevone
Pojem vrste ni bluz. Nekako smo morali začeti razvrščati "biomaso", da se sploh lahko o čem pogovarjamo. Bluz je to, da potem nekateri ne priznajo, da obstajajo odstopanja od teh ohlapnih določil, ampak imajo to določilo za sveto, ki naj ga nebi najedel noben pravilnejši pogled.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
BigWhale ::
> Levi in tigri imajo velikokrat plodne potomce.
Khm.. Velikokrat? Ne. Nekajkrat se je zgodilo. Ligerji in Tigoni so v glavnem sterilni.
Obe masinici sta nastali v zivalskih vrtovih. V naravi se to ne dogaja. Zivijo predalec stran... ;)
Khm.. Velikokrat? Ne. Nekajkrat se je zgodilo. Ligerji in Tigoni so v glavnem sterilni.
Obe masinici sta nastali v zivalskih vrtovih. V naravi se to ne dogaja. Zivijo predalec stran... ;)
Jst ::
so --> smo
> Če konja splodimo z oslom dobimo mulo
Tega pa sploh nisem vedel!! Zanimivo!
> Če konja splodimo z oslom dobimo mulo
Tega pa sploh nisem vedel!! Zanimivo!
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Ziga Dolhar ::
Vesoljec, je važno.
V enem primeru dobimo mulo (kobila in osel), v drugem mezga. Odvisno od kombinacije spolov!
V enem primeru dobimo mulo (kobila in osel), v drugem mezga. Odvisno od kombinacije spolov!
https://dolhar.si/
fogl ::
A je že kdo ugotovu takaj so si ljudje na različnih celinah podobni (to naj bi bil point te debate), če moja teorija ne drži?
Mimo grede: A kdo ve, kako je lahko v evoluciji iz enosponikov prišlo na dvispolnike. Meni se zdi nemogoče, da bi se neka vrsta, kjer so bili enosponiki, potem razvila v dvospolnike. Kako je možno da je bil razvoj tako usklajen, da eno klapa z drugim...?
Mimo grede: A kdo ve, kako je lahko v evoluciji iz enosponikov prišlo na dvispolnike. Meni se zdi nemogoče, da bi se neka vrsta, kjer so bili enosponiki, potem razvila v dvospolnike. Kako je možno da je bil razvoj tako usklajen, da eno klapa z drugim...?
lp, klemen
Ziga Dolhar ::
fogl: saj smo že "ugotovili", višje.
Šli so čez Aljasko. Izkoristili so "ledenike", ki so med hladnejšimi dobami povezali kontinente (Gibraltar recimo).
Vsaj tako so nas učili v 6. razredu OŠ pri zgodovini.
Šli so čez Aljasko. Izkoristili so "ledenike", ki so med hladnejšimi dobami povezali kontinente (Gibraltar recimo).
Vsaj tako so nas učili v 6. razredu OŠ pri zgodovini.
https://dolhar.si/
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Ziga Dolhar ()
BigWhale ::
Saj iz afrike ni bilo posebno tezko pes priti v evropo... Je bilo treba okrog nekaj morij.. pa je... ;)
gzibret ::
za Fogla, odlomek iz knjige Tom Fenchel: origin & early evolution of life, 2002.
This diversity (govori o tipih razmnoževanja, meioza, mitoza, samooploditveni mehanizmi in mehanizmi za njegovo preprečitev), in particular among the unicellular eukaryotes, suggests that sex represents several different mechanisms that had, or have, different types of adaptive significance. Recombination leads to formation of new genotypes, but it also brings DNA repair, and this last effect may have been the original role of recombination.
It has been pointed out that without sex and recombination it would be impossible to sort determinal mutations from useful ones that reside in the same genome. Also, the diploid (torej celica z dvema setoma kromosomov - krave, ovce, ljudje, rastline... - ta stadij organizmov) situation hides determinal recessive mutations, and in the absence of sex and recombination soch genes would eventually accumulate in the normal population.....
....A model that might explain the mainteance of sex is the "lottery model". A tree, for example, produces a thousand of seeds. Most of them are unsuccessful, but some will end up in patches where they may possibly grow. Each of the patches represents particular properties with respect to humidity, light, soil etc. Now if the tree would be asexual then all seeds would be genetically identical. But through recombination and out-breeding, no two seeds will be genetically identical. The probability that a given seed will be particularly fit in some particular patch would therefore be maximized.....
Potem pa še razlaga, da smo se zaradi sexa odpovedali nesmrtnosti, ker stari organizmi morajo dati prostor za nove, uspešnejše genotipe.
Rekombinacija genov (torej spol) pomaga pri dolgoročnem obstanku neke vrste, saj vrsta lahko ohranja večje število različnih genov, ki bodo v prihodnosti (npr. ob spremembi okolja) postali bistveni za preživetje.
This diversity (govori o tipih razmnoževanja, meioza, mitoza, samooploditveni mehanizmi in mehanizmi za njegovo preprečitev), in particular among the unicellular eukaryotes, suggests that sex represents several different mechanisms that had, or have, different types of adaptive significance. Recombination leads to formation of new genotypes, but it also brings DNA repair, and this last effect may have been the original role of recombination.
It has been pointed out that without sex and recombination it would be impossible to sort determinal mutations from useful ones that reside in the same genome. Also, the diploid (torej celica z dvema setoma kromosomov - krave, ovce, ljudje, rastline... - ta stadij organizmov) situation hides determinal recessive mutations, and in the absence of sex and recombination soch genes would eventually accumulate in the normal population.....
....A model that might explain the mainteance of sex is the "lottery model". A tree, for example, produces a thousand of seeds. Most of them are unsuccessful, but some will end up in patches where they may possibly grow. Each of the patches represents particular properties with respect to humidity, light, soil etc. Now if the tree would be asexual then all seeds would be genetically identical. But through recombination and out-breeding, no two seeds will be genetically identical. The probability that a given seed will be particularly fit in some particular patch would therefore be maximized.....
Potem pa še razlaga, da smo se zaradi sexa odpovedali nesmrtnosti, ker stari organizmi morajo dati prostor za nove, uspešnejše genotipe.
Rekombinacija genov (torej spol) pomaga pri dolgoročnem obstanku neke vrste, saj vrsta lahko ohranja večje število različnih genov, ki bodo v prihodnosti (npr. ob spremembi okolja) postali bistveni za preživetje.
Vse je za neki dobr!
fogl ::
Ja, to je darvinova teorija, ki pravi da je vsak osebek "mutant".
Ampak to še vedno ni razlaga, kako je prišlo od enospolnega razmnoževanja do dvospolnega razmnoževanja.
Ampak to še vedno ni razlaga, kako je prišlo od enospolnega razmnoževanja do dvospolnega razmnoževanja.
lp, klemen
Thomas ::
Bitja, ki so še vedno ohranila sezonsko spolno/nespolno razmnoževanje, še vedno živijo.
Triumf sexa pa od tod, ker se z njim blagoslovljeni zelo hitro prilagajajo na okolje. Enkrat (random mutacijsko) izumljena izboljšava, se relativno bliskovito razširi po vseh osebkih, ki z nosilcem izboljšave lahko mešajo genetski material. Ki imajo lahko rodoviten sex z njim.
Pri enospolnikih, je edina veja, ki je profitirala, bila direktnih enospolnih potomcev. Pri sexu pa ženska in moški naredita mnogo potomcev, od katerih ima lahko 1/4 neko izboljšavo od matere, neko drugo pa od očeta.
Ti potem (do nadaljnega) zavzamejo svet. Ostale 3/4 izginejo.
Triumf sexa pa od tod, ker se z njim blagoslovljeni zelo hitro prilagajajo na okolje. Enkrat (random mutacijsko) izumljena izboljšava, se relativno bliskovito razširi po vseh osebkih, ki z nosilcem izboljšave lahko mešajo genetski material. Ki imajo lahko rodoviten sex z njim.
Pri enospolnikih, je edina veja, ki je profitirala, bila direktnih enospolnih potomcev. Pri sexu pa ženska in moški naredita mnogo potomcev, od katerih ima lahko 1/4 neko izboljšavo od matere, neko drugo pa od očeta.
Ti potem (do nadaljnega) zavzamejo svet. Ostale 3/4 izginejo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Thomas ::
> To je pa skoraj tako kot v parlamentu, vsi nekaj lapajo
Tale stereotip, kakšni lapači so v parlamentu .. ne drži čisto. Priznati jim je treba kar visok nivo govorjenja večini poslancev pozicije in opozicije prejšnjega sklica. Verjetno tudi tega, vendar še nisem nikoli gledal.
Poslanci so nadpovprečni Slovenci. Ni dvoma.
Tale stereotip, kakšni lapači so v parlamentu .. ne drži čisto. Priznati jim je treba kar visok nivo govorjenja večini poslancev pozicije in opozicije prejšnjega sklica. Verjetno tudi tega, vendar še nisem nikoli gledal.
Poslanci so nadpovprečni Slovenci. Ni dvoma.
Phil ::
Mene tole za dalj casa zanima.
Zakaj toliko blond ljudi blizu polov (Avstralija, skandinavija). Vem da je tam manj UV sevanja ker ima svetloba daljso pot skozi atmosfero, ampak a je nalaganje pigmenta v kozi/laseh res tako (energijsko) potratna zadeva, da tisti ki tega ne delajo bolj uspevajo? A je bolj krivo kaksno (nakljucno)favoriziranje blond samcev/samic?
LP
Zakaj toliko blond ljudi blizu polov (Avstralija, skandinavija). Vem da je tam manj UV sevanja ker ima svetloba daljso pot skozi atmosfero, ampak a je nalaganje pigmenta v kozi/laseh res tako (energijsko) potratna zadeva, da tisti ki tega ne delajo bolj uspevajo? A je bolj krivo kaksno (nakljucno)favoriziranje blond samcev/samic?
LP
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
⊘ | Človeške rase (strani: 1 2 )Oddelek: Problemi človeštva | 10116 (8429) | Reycis |
» | Resnica o človeško-živalskih hibridih (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 29391 (25612) | nekikr |
» | Moderni človek vzdržljivejši tekač od neandertalcev (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 11992 (9983) | nekikr |
» | Adam ni nikoli srečal Eve (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 10903 (7495) | BigWhale |
» | Definicija biološke vrsteOddelek: Znanost in tehnologija | 4751 (4350) | Thomas |