Nekaj gnilega je v tej drŽavi slovenski

Okapi> Ti imaš pa problem, ker ne razumeš, da je vsak paradajz "umeten". Naravnega paradajza sploh prepoznal ne bi.

Seveda! Ampak bistvo je, da ko mi ponujajo "paradajz" in "domač paradajz" vzamem domačega - in to se še zelo dolgo ne bo spremenilo. To nič ne vpliva name, ker itak dobim podoben paradajz, vpliva pa na mindset, kjer je "biološko/ekološko/zeleno" == "boljše".

Glede paradajza in ostale zelenjave. 'Domače' zadeve so načeloma boljše od industrijsko in masovno gojenih. Čemu, ne vem, saj je praktično ista sorta.

Kako ? Preprosto, tako da je boljšega okusa in dejansko zrelo :)

Trgovcem in branjevkam ne verjemem btw.

Ceneje hmm -- to eko zelenjavo dobimo zastonj. Ne zato, ker je slaba ampak ker so nekateri mišljenja da se prijateljev ne obira :)

To je v resnici mit in sploh ne drži.

Edino, kar je tu mit, je to da imaš ti še kakšno zdravo celico v glavi. Najbrž je to posledica te tvoje, tako opevane industrijske hrane, ki jo očitno v preveliki meri konzumiraš.
Sam sem že pred petnajstimi leti, kot študent, sezonsko obiral sadje v sosednji Italiji (jabolka, mandarine). Že takrat, je bilo povprečno jabolko špricano 15 x v sezoni (poleg gnojil in strupov špricajo še proti razvijanju moških spolnih celic, za boljšo penetracijo vode (in posledično težji pridelek), za podaljšanje zrelosti jabolk (da ne cepajo dol) in tako naprej. Ne špricajo kemikalij zgolj zaradi zajedalcev, ampak tudi kar tako, ker jih pač imajo, predvsem pa zato, ker se radi pohvalijo, da sami ne pojedo niti dveh jabolk na leto. In še to. V tistih krajih (Tirolska) nimajo problemov s komarji, niti z muhami, niti s čebelami, še celo s ptiči ne. Pravzaprav z ničemer, kar je manjše od zajca. Ker ne obstaja. FDV-jevci bi trdili, da je to dokaz, do človek pol živalskih vrst sploh ne potrebuje.
Pa je to le en primer. Oglejte si film "Naš ljubi kruh", ki za moje pojme premalo nazorno, pokaže pridelavo industrijske hrane.
Sadje in zelenjava iz Šparov in Mercatorjev namreč ne raste na zemlji, ampak iz steklene volne, v katero sipajo zgolj in samo kemijo. Kako more imeti enak okus kot domače? Primerjava je enaka talni vodi in deževnici. Čeprav sta obe brez vonja in okusa, je razlika očitna. Če ne moreš dobiti deževnice, pij kak teden destilirano vodo, pa boš dobil filing o čem govorim.
V tej celi zgodbi je mit očitno le še zdrava pamet. Očitno je zahodni potrošniški duh dosegel svoje tudi v naši državi in se že najdejo primerki, pri katerih je zdravo logiko zamenjal tekst iz reklamnih brošur.
Po drugi strani, pa bodo isti ljudje še naprej širili zgodbe o "glupih Amerikancih", ki imajo sprane možgane.

Starožitnost, ki veje iz feryzovega pisanja in govorjenja velike večine ljudi, je tisti dodatni davek ekonomiji. Tako da ta lažje pade nazaj za leto dve.

Govorjenje o "kvalitetni domači in bio hrani" - je samo marketing. Tega v resnici niti ni.

Starožitnost, ki veje iz feryzovega pisanja in govorjenja velike večine ljudi, je tisti dodatni davek ekonomiji. Tako da ta lažje pade nazaj za leto dve.
Govorjenje o "kvalitetni domači in bio hrani" - je samo marketing. Tega v resnici niti ni.

Mešaš stvari. Bio in eko nima popolnoma nič skupnega z domačo hrano.

Penn & Teller sta lepo pokazala, kako je s tem. Ni sicer ravno znanstven poskus, ampak vseeno lepo razkrije bistvo vsega.



O.

No industrijsko ni vedno slabše: recimo hidroponično gojnih rastlin ni treba kaj dosti škropiti, kar je čista zmaga.

Okapi> To je v resnici mit in sploh ne drži.

Nak, ne bo šlo. Jaz lahko _vsakič_ okusim razliko med paradižnikom iz veleblagovnice in paradižnikom z mojega vrta. Brez izjeme.

Točno to hočem dopovedati! Vino je kot moda - ljudje bodo kupovali, karkoli jim rečejo prestižne modne revije in ikone, tudi če so obleke povsem nepraktične! Znane znamke samo nabijajo ceno na račun plitkosti potrošnikov. Če imaš svetovno znano blagovno znanko, lahko prodaš KARKOLI, tudi šit na pladnju, za visoke cifre.

Že res, da je za prenekatero znamko tudi kvaliteta - recimo Asus matične plošče, ki jim bolj zaupamo kot drugim. Vendar se je tudi treba zavedati pasti blišča.

Kupujte zaradi kvalitete, ne znamke, to je vse, kar hočem povedati.

Tako na primer ne kupujem več Adidask, ker so me razočarale.

Marketinški prijem. Poglej samo Merkatorjevo znamko, ki jo lepi na skoraj vsak generičen izdelek. Merkatorjev čips, sladkor, moka, pasja hrana pa kaj bi se še našla. Pod embalažo so to poceni izdelki, kao OEM od proizvalajcev, pol pa jim Merkator lepi svojo znamko in se hvali, kako prodaja kvalitetne izdelke za nizko ceno.

No industrijsko ni vedno slabše: recimo hidroponično gojnih rastlin ni treba kaj dosti škropiti, kar je čista zmaga.
To je res.

Je pa res tudi, da se večina take pridelave osredotoča samo na kilažo ter videz. :)

Nak, ne bo šlo. Jaz lahko _vsakič_ okusim razliko med paradižnikom iz veleblagovnice in paradižnikom z mojega vrta. Brez izjeme.
Najbrž tudi veš zakaj nekateri pravijo, da je paradižnik sadje ;)

Tole je bilo pa cisto brez repa in glave.

btw: glede vin se ne morem strinjat. je samo blagovna znamka in nima ne zveze z kvaliteto ne s čim drugim, niti z ocenami enologov.
bila je oddaja o fr. vinogradih, in ko so američani kupili neko fr. znamko vina, je ta čez noč postala naj naj.

tko da z vini vlečt neke vzporednice ne gre (ali pač!?)

Penn & Teller sta lepo pokazala, kako je s tem. Ni sicer ravno znanstven poskus, ampak vseeno lepo razkrije bistvo vsega.



O.

zanimiv video. ampak ali je bila ista vrsta semena? okus tudi ni vse. včasih so najbolj okusne stvari najboj škodljive, npr. mamila.

vseeno ostaja tole: poznam dva primera ljudi, ki sta umrla zaradi strupov. nekdo je škropil grozdje in se ga je preveč nadihal (najbrž je pihala sapa ko je šprical) in je umrl. nekdo drug pa je bil pijanček in je na skrito popil strup za hrošče, ker je mislil, da je šnops. tudi on je umrl. torej je očitno tisti strup škodljiv za ljudi. če ga poješ eno kapljico na dan ravno ne umreš, koristno pa ne more biti. bi ga ti pojedel vsak dan eno kapljico?

še en primer: sosedje so sadili koruzo in jo špricali. nasledje leto so tam posadili fižol. nekaj časa je rastel zelo lepo potem se je pa čez noč posušil.

ps. ali si ti mogoče plačan, da delaš zgago na forumu? ker sem slišal, da so ljudje plačani tudi za trollanje po forumih. :)

Jah, če si ob takih kričečih nalepkah:


jebiveter, potem si že podvržen tej nevrodegeneraciji.
Sej veste tisto o ameriških Pažnja, hezrd! nalepkah...

Imaš prav arto :)

@tsh2

(Mene so že poškropili od zunaj in znotraj, ko sem se peljal s kolesom. Pa saj ni nič narobe *twitch twitch*

Okapi> Je pa res, da je kakovost draga in če v prostem času ne moreš početi nič bolj produktivnega, se ti mogoče splača tudi vrt okopavat.

Ko bom jaz na vrsti za okopavat, bom tudi jaz že v penziji :)

ja pa kupuj slovenski paradiznik? aja, tocno. decembra paradiznik ne raste.

Karaya 52> le te pa najbolje reši gensko spremenjena hrana.

Žal so z gensko spremenjeno hrano hude težave. Daleč največja je ljudi prepričat, da to ni frankenštajn, takoj naslednja je pa nadzor nad temi zadevami. Sanitarno nadzirat hrano je zelo težko, zagotavljat neoporečnost mikrobiološke masovne proizvodnje je pa danes praktično nemogoče. Potem so še vse ostale tegobe, povezane s patenti, napakami pri proizvodnji in vsem tem šmornom, ki tudi dvigajo ceno...

Ja, tudi jaz komaj čakam, da se te težave odpravijo, a si ne delam utvar, da bom tako hrano imel na mizi preden se mi brada devetkrat ovije okoli nje.

Mislim da druge opcije kot preskok na gensko spremenjeno hrano ne bo. Konec koncev so cele civilizacije propadale zaradi neučinkovitega kmetijstva in če je kolobarjenje, praha, krompir in končno intenzivno kmetijstvo rešilo Evropo iz lakote, ima tudi gensko spremenjena potencial nahraniti milijone, zlasti tiste ki živijo v podnebjih kjer uspevajo samo kaktusi in opij.

Kakšne težave? Gensko spremenjeno koruzo, sojo, bombaž, oljno ogrščico in še kaj v bolj razumski državah že dolgo pridelujejo in ni nobenih težav, vsaj ne večjih kot pri katerikoli klasični sorti.

O.

če šteješ zda pod razumne države potem je nekaj narobe s tabo. prav tako tiste države, katere organe monsanto podkupi.
v evropi pa je samo 1 vrsta gmo koruze dovoljena (če se prav spomnim). tko da so težave če že druga ne z izbiro.

Na eni strani se dela selekcija s čemer se promovira tiste naključne spremembe (mutacije), ki so v vrsti zaželjene.

Na drugi strani se dela križanje med sorodnimi vrstami se čemer se poskuša narediti produkt, ki združuje zaželjene lastnosti obeh vrst.

Nisem pa še opazil, da bi v naravi lignji naskakovali paradižnike ali pa, da bi se sparila krompir in kura.

Ravno tako pa do sedaj še ni bilo dobro (znanstveno) odgovorjeno na vprašanje kakšne so posledice samega postopka nanosa genskega materiala v celico tarče, čeprav obstajajo signali, da je tudi to potrebno previdneje proučiti.

Sicer pa sam verjamem, da je velika razlika med usmerjanjem evolucije in popolnim zaobitjem evolucije. Predvsem iz vidika tveganja neželjenih rezultatov na molekularnem nivoju. Konec koncev ni vsak protein dober protein.

Kaj se bo zgodilo nekomu, ki je pojedel paradižnik, ki je bil križan s školjko, če je alergičen na školjke? Ali je morda paradižnik začel proizvajati točno ta protein? Ali bo na deklaraciji za paradižnik jasno pisalo s čim je bil "obogaten"?

Konec koncev, zakaj pa korporacije moti, da bi bili GSO izdeliki jasno označeni in, da bi na njih lepo pisalo katere vse vrste so prispevale v produkt? Ali je to tako nerazumna zahteva iz vidika tega, da vse kar vnesemo v svoj organizem na koncu seveda vpliva na zdravje tega organizma? Naravna selekcija je poskrbela, da lahko jemo vse tisto s čemer smo preživeli preteklih X00.000 let. Ne vidim pa sorodnega mehanizma pri sodobnih "mutacijah", ki se jih poslužujemo. Pa bi lahko imeli neodvisen mehanizem preverjanja in mehanizem obveščanja o sestavinah. Potem pa bi bili na koncu vsi srečni - tisti, ki se teh stvari ne bojijo in tisti, ki se bi želeli tem stvarem izogniti.

Hmm... če oni niso tega dali tja, potem je prišlo do običajnega mešanja genetskega materiala, kot to narava že od nekdaj počne. Čisto realna stvar. Težko pa verjamem, da bom npr. v papriki našel proteine kikirikijev, če jim pri temu nekdo ne bo vsaj malo pomagal.

Sicer pa se da na podlagi semena ugotoviti, kakšno je bilo "in vitro" začetno stanje, preden je prišlo do mešanja "in vivo". To bi moralo proizvajalce enostavno in učinkovito razbremeniti bremene dokazovanja kaj je njihovo maslo in kaj je dodala narava sama.

Pun intended.

Ker se bojijo tožb,

Ni res.
1.) Firme niso absolutno proti označevanju in v Evropi so se s tem povsem sprijaznile.
2.) Proti so zaradi tega, ker jih to na tržišču postavlja v neenakopraven položaj. Deloma zaradi nevednosti ljudi, ki se pač neupravičeno bojijo GSO, deloma pa zato, ker ne veljajo enaka pravila za vse. Zakaj recimo na nalepki ne piše, s katerimi vse pesticidi in herbicidi so škropili "navaden" paradajz?

O.

Nov proračun: za gospodarstvu se vladi še vedno jebe.