» »

Evolucija pri ljudeh

Evolucija pri ljudeh

1
2
3

garamond ::

Okapi je izjavil:

garamond je izjavil:

Tole ni dober vir. Dober vir je znanstveni članek v zaupanja vredni reviji, oziroma naj se popravim: to je nasploh osnovna zahteva in sploh še ni nujno, da je vir dober.
No ja, pretiravati ni treba. To je nekako tako, kot če bi nekdo kot vir navedel visokošolski učbenik in bi ti začel jamrati, da to ni dober vir. Knjige, v katerih so povzete najnovejše znanstvene ugotovitve, so (lahko) čisto dober vir, in to ne samo za takšne forumske debate, kot je tale.

O.
No, jaz sem prebral recenzijo knjige in vsekakor se ne more primerjati z učbenikom. Knjiga namreč razlaga o nekem zanimivem in ne tako pogostem pogledu na svet. Naravno je, da se za utemeljitev svojih pogledov na svet -- ki pa so prvenstveno subjektivni -- uporabi znanstvena dejstva.

Že kar vidim, kako je trditev, da se možgani manjšajo, uporabljena kot argument, da nam gre vedno slabše. Medtem pa imajo pravi znanstveniki težave že korelirati velikost človekovih možganov z drugimi lastnostmi. IQ? Težko. Moški imajo večje možgane, pa imajo kljub temu enak IQ kot ženske; kaj pa če se nam z zmanjševanjem možganov IQ viša? Kaj pa če smo bolj socialno vešči? Kaj pa če so se možgani samo absolutno manjšali, relativno pa ne? Kaj če so bili absolutno enako veliki, se je pa povečalo človekovo telo (možgani so se zmanjšali PRESS !!!)? Itd. itd.

PrihajaNodi ::

Saj sem ti dal clanek za koliko so se mozgani zmanjsali. Dejstvo je tudi da imamo najvecje mozgane glede na celotno telo. Koliko je bil velik homo erectus in sapiens je pa tudi datirano.

http://www.nhs.uk/news/2014/02February/...
Evo tale clanek ti bo povedal kje se moski in zenski mozgani razlikujejo in zakaj.

Zgodovina sprememb…

jype ::

PrihajaNodi> Saj sem ti dal clanek za koliko so se mozgani zmanjsali.

V resnici nisi, ane. A si ga sploh prebral?

PrihajaNodi> Evo tale clanek ti bo povedal kje se moski in zenski mozgani razlikujejo in zakaj.

Ne, ne bo: Članek temelji na metodologiji, ki specifično ne more ničesar povedat o vzrokih.

garamond ::

PrihajaNodi je izjavil:

Ti clanki, ki so citirani v knjigi so tudi placljivi. Da, sem gledal. Jih bos placal, ce ti jih dobim? In ne, niso poceni.
Veliko člankov, sploh pa tistih, ki niso najnovejši, je možno dobiti zastonj (in legalno, četudi so plačljivi).

Sicer pa sem spraševal, če je bil v knjigi vir za navedbo tega, da se možgani manjšajo. Če so v knjigi drugi znanstveni viri, je to vsekakor dobro znamenje glede znanstvenosti knjige (samo da jih ni premalo). Če je citiran točno ta podatek, pa odlično.

Okapi je izjavil:

Če si mislil, da je knjiga sestavljena iz poljudno-znanstvenih člankov -- prav, ampak to ni isto kot znanstveni članek
Knjiga je čisto lahko napisana na osnovi "pravih" znanstvenih člankov. Veliko (poljudno-znanstvenih) knjig je takšnih, recimo Sebični gen, če omenim samo eno. A je sklicevanje na Sebični gen premalo?

O.
Mogoče je za forum dovolj (če kdo pride na ST in začne težit o znanstvenih citatih, sem ponavadi to jaz).

Ali je dovolj tudi za znanstvenike? Zelo možno, da je! V Nature v 2014 so bili citati te knjige v nekaterih člankih. (Nisem pa pogledal, kakšne narave ali bolj podrobno.)

mihor ::

RejZoR je izjavil:

Obstajajo kakšni dokumentarci na to tematiko? Sem sicer že iskal ampak nisem našel nič kar bi se specifično ubadalo s točno tem vprašanjem.


Imaš cel kup Dawkinsovih knjig. Če te zanima, si prečitaj The Blind Watchmaker, The Selfish Gene, The Ancestor's Tale... Jih priporočam, izredno dobra in poučna literatura!

Sicer pa, ja, ti je Tear_DR0P na dost direkten način povedal, da poante evolucije še ne razumeš popolnoma. "Random variation combined with non-random cumulative selection" namreč ne pomeni, da ima selekcija nek cilj, zgolj to, da ni naključna. Nima nekega globljega cilja v smislu, da bi poskušala "izboljšati" organizme, le preferira tiste, ki so bolje pripravljeni na trenutno okolje.

garamond ::

PrihajaNodi je izjavil:

Saj sem ti dal clanek za koliko so se mozgani zmanjsali. Dejstvo je tudi da imamo najvecje mozgane glede na celotno telo. Koliko je bil velik homo erectus in sapiens je pa tudi datirano.

http://www.nhs.uk/news/2014/02February/...
Evo tale clanek ti bo povedal kje se moski in zenski mozgani razlikujejo in zakaj.
Tisto je bil link na neznanstveni članek, oziroma poljudno-znanstveni. Ni imel povzetka kot vsi znanstveni članki, zato ga sploh nisem šel brat (samo malo preletel).

Glede članka možganov moških vs žensk: nekaj že poznam, hvala vseeno. Trenutno je to področje, kjer je veliko nestrinjanja, sploh glede vzrokov. Klasična dilema kaj je bolj pomembno: genski ali družbeni vzroki.

PrihajaNodi ::

jype je izjavil:

PrihajaNodi> Saj sem ti dal clanek za koliko so se mozgani zmanjsali.

V resnici nisi, ane. A si ga sploh prebral?

PrihajaNodi> Evo tale clanek ti bo povedal kje se moski in zenski mozgani razlikujejo in zakaj.

Ne, ne bo: Članek temelji na , ki specifično ne more ničesar povedat o vzrokih.


Iz 1500 na 1300 cc.

jype ::

garamond> Trenutno je to področje, kjer je veliko nestrinjanja, sploh glede vzrokov. Klasična dilema kaj je bolj pomembno: genski ali družbeni vzroki.

Kar se ne more spremeniti brez etično skrajno spornega raziskovanja vpliva okolja na ljudi.

PrihajaNodi> Iz 1500 na 1300 cc.

V manj kot sto generacijah?

Očitno so nekaj narobe merili, ali pa so praktično vsi z velikimi možgani umrli brez potomcev (kar ni nemogoče, je pa skrajno malo verjetno).

Okapi ::

Iz 1500 na 1350, pri Kitajcih. Ampak frontalni reženj se pa veča.
http://onlinelibrary.wiley.com/enhanced...

PrihajaNodi ::

Sexual dimorphism, to pa verjamem.

Zgodovina sprememb…

Unilseptij ::

jype je izjavil:

garamond> Trenutno je to področje, kjer je veliko nestrinjanja, sploh glede vzrokov. Klasična dilema kaj je bolj pomembno: genski ali družbeni vzroki.

Kar se ne more spremeniti brez etično skrajno spornega raziskovanja vpliva okolja na ljudi.

PrihajaNodi> Iz 1500 na 1300 cc.

V manj kot sto generacijah?

Očitno so nekaj narobe merili, ali pa so praktično vsi z velikimi možgani umrli brez potomcev (kar ni nemogoče, je pa skrajno malo verjetno).

Hehe, na koncu bomo ugotovili, da so možgani evolucijska stranpot. Dejansko taki podatki ne morejo biti točni, lahko so neke ocene ali pa veljajo za zelo specifičen del populacije v zelo specifičnih razmerah. Zaenkrat še vedno velja, da je človek izpred 150,000 let genetsko pripadnik iste vrste kot današnji človek in da bi lahko imela potomce ter se ne bi, če bi odraščala v enakem okolju, razlikovala nič bolj kot katerakoli druga sodobna človeka.

PrihajaNodi ::

Saj niti tega ne vedo ali smo neandartalce pobili mi ali se z njim parili.

vostok_1 ::

Domesticated silver fox @ Wikipedia

Načeloma, če bi targetali se da kr hitro spremenit določene zadeve. Je pa res, da v divjini, niti slučajno ne gre to tako hitro.

RejZoR ::

Sej to je razlog za temo. Če pogledaš kaj smo naredili z načrtnim križanjem psov recimo. Ker smo striktno dajali skupaj samo določene vrste smo naredili pasme s točno določenimi lastnostmi. In smo naredili pasme, ki so zdegenerirane do neprepoznavnosti. Lep primer so angleški buldogi. Tukaj govorimo v časovnih razponih samo nekaj 100 let. Torej so lahko razlike enormne če gre za vsiljeno selekcijo s specifičnimi traiti. Kar tehnično gledano pomeni, da se lahko določeni traiti izjemno hitro spremenijo tud s povsem naravno selekcijo.
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com

vostok_1 ::

I wouldn't say izjemno hitro, ampak ok.

PrihajaNodi ::

RejZoR je izjavil:

Sej to je razlog za temo. Če pogledaš kaj smo naredili z načrtnim križanjem psov recimo. Ker smo striktno dajali skupaj samo določene vrste smo naredili pasme s točno določenimi lastnostmi. In smo naredili pasme, ki so zdegenerirane do neprepoznavnosti. Lep primer so angleški buldogi. Tukaj govorimo v časovnih razponih samo nekaj 100 let. Torej so lahko razlike enormne če gre za vsiljeno selekcijo s specifičnimi traiti. Kar tehnično gledano pomeni, da se lahko določeni traiti izjemno hitro spremenijo tud s povsem naravno selekcijo.


Pa nemski ovcarji in njihove hrbtenice.

Okapi ::

Važno je število generacij, ne let. Psi spolno dozorijo v prvem letu. V času, ko spolno dozori človek, imaš pri psih že najmanj 15 generacij, lahko tudi še več. Psica ima lahko 2 legli na leto. Poleg tega imajo psi po 5 mladičev naenkrat v povprečju, ljudje pa po enega. Umetni izbor pri ljudeh bi šel najmanj 30x počasneje kot pri psih.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

RejZoR ::

Seveda, če pa živijo 10x manj kot mi. Če ne bi bilo tko kot je bi izumrli po 2 generacijah...
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com

PrihajaNodi ::

jype ::

Okapi> Iz 1500 na 1350, pri Kitajcih. Ampak frontalni reženj se pa veča.

Neolitik. To je več kot 10.000 let oziroma več kot 500 generacij.

Nikec3 ::

Zakaj pa toliko dregamo v velikost možganov? Kaj ni tako, da je velikost manj pomembna in bolj pomembna nagubanost, povezave, površina (nekaj takega)?
@WarpedOne o Elonu Musku:
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"

nevone ::

Govor je šel o evoluciji in naravni selekciji, kako se organizmi razvijajo skozi miljone let. Naravna selekcija je do nekaj tisoč let nazaj pri ljudeh skrbela, da so se slabi geni, slabe lastnosti in hibe zatirale in dobre prenašale naprej. Na tej točki pa me zanima (oz bega) v katero smer gre evolucija človeka odkar smo v samo evolucijo začeli vmešavat politiko, znanost in medicino.


Definitivno se genetsko človek spreminja v smer, ko brez tehnologije ni zmožen preživeti, vsaj ne v taki količini. Ampak kaj pa je alternativa? Je res bolje vse prepustiti golemu naravnemu okolju? Zagotovo ne. Tudi je nemogoče postaviti mejo, kje boš tehnološko posegal in kje ne boš. Enostavno nimamo druge izbire, kot da za svoje preživetje uporabljamo vsa sredstva, ki so nam na voljo.

Je pa zanimivo, kako bolj zaupamo naravi izvene sebe, kot sebi samemu. Na nek perverzen način imamo raje da nas zdesetka narava, kot da bi se temu upirali z sredstvi, ki so nam na voljo.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

jype ::

nevone> Je pa zanimivo, kako bolj zaupamo naravi izvene sebe, kot sebi samemu. Na nek perverzen način imamo raje da nas zdesetka narava, kot da bi se temu upirali z sredstvi, ki so nam na voljo.

Kdo?

gzibret ::

Evolucija deluje, definitivno. Kako točno, pa še niti ne vemo. Ali lahko dejansko govorimo o spremenjenem genotipu, ali pa se spreminja le fenotip na podlagi vklapljanja/izklapljanja regulatornih genov, pa ne vemo.

V bistvu se moderna znanost tehle zadev šele zelo počasi zaveda in jih proučuje.
Vse je za neki dobr!

nevone ::

jype je izjavil:

nevone> Je pa zanimivo, kako bolj zaupamo naravi izvene sebe, kot sebi samemu. Na nek perverzen način imamo raje da nas zdesetka narava, kot da bi se temu upirali z sredstvi, ki so nam na voljo.

Kdo?


V resnici nihče, marsikdo pa na to namiguje. Jih je kar precej, ki se jim zdi škoda, da ne prepuščamo bolj naravi, da opravi svoje, ampak se stalno nekaj vmešavamo, na vseh področjih. Sicer, ko so sami postavljeni pred izbiro se odločijo drugače, ampak širijo pa ta mem.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

nevone ::

Recimo, 10.000 let nazaj, če si imel neko hibo si zaradi naravne selekcije prej ali slej umrl in s tem se je zagotovilo, da tvoje hibe ne bojo šle naprej na genskem nivoju.


Tudi včasih so se razne hibe prešvercale v genom, ker niso nujno pomenile, da ne moreš imeti potomca. Hibe so vedno prisotne, tudi če za selekcijo skrbi narava.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

jype ::

nevone> Hibe so vedno prisotne, tudi če za selekcijo skrbi narava.

Narava _ustvarja_ hibe, ker nič ne planira.

PrihajaNodi ::

Nikec3 je izjavil:

Zakaj pa toliko dregamo v velikost možganov? Kaj ni tako, da je velikost manj pomembna in bolj pomembna nagubanost, povezave, površina (nekaj takega)?


Vecji mozgansko centri so prednost.

Zgodovina sprememb…

BigWhale ::

Trditve v stilu: 'ustavil smo evolucijo' in da je clovek nehal evoluirat so precej butaste. Pricakovati, da bodo nekomu zrastle plavutke namesto nog je debilno. Za taksne spremembe so potrebni milijoni let. :> Prav tako je razmisljanje v stilu 'ohranjamo slabe gene' rahlo mimo.

Geni enostavno so in niso ne slabi in ne dobri. Oziroma, 'genom je vseeno' a jih imamo mi za dobre ali slabe, priblizno tako, kot je mizi vseeno a jo mi smatramo za lepo ali pa za grdo mizo. Na prezivetje genov vpliva samo okolje in okolje je lahko nekaj kar sproducira killer asteroid, ki zadane planet in pobije 90% zivih bitij na planetu ali pa tovarna, ki naredi invalidski vozicek s katerim pride invalid cez cesto brez, da bi ga zbil avto. Tako, kot so volkovi sposobni pojesti vse zajce v gozdu in imeti presezek mladicev zaradi obilice hrane, zaradi cesar je naslednjo zimo hrane premalo in jih toliko vec pocrka, tako smo mi sposobni pomagati preziveti tistim, ki sami sicer ne bi mogli preziveti.

Evgeniko se je sel pa Hitler, pa najbrz se kdo drug, pa naceloma nobenmu ni lih dobr ratal.

'Ciscenje genetskega bazena' ne prinasa nic dobrega, to ve vsak, ki ima vsaj priblizno nekaj znanja o genetiki. V genetskem bazenu rabis cim vec materiala in ne cim manj. Diverziteta je pomembna.

Precej dober primer, kaj lahko naredi evgenika so pasme psov. Vecina pasem je rezultat nacrtne genetske manipulacije, selekcije in ciscenja genetskega bazena. Posledicno ima veliko pasem ogromno genetskih okvar. Nemski ovcarji imajo probleme s kolki, labradorci z debelostjo in sladkorno boleznijo, mopsi&buldogi tezave z dihali, ...

RejZoR ::

Erm, sej narava in evolucija sama izvaja evgeniko pa če ti je všeč ali ne. Primer, ko sem imel morsko prašičko, ki je bila breja, imela je dva mladička. En je preživel, drugi pa je bil že od malega neki bogi in ga je enostavno izrinila iz gnezda in je kasneje kljub naši pomoči poginil. Boš rekel, da pa to ni evgenika? Samo da za prašička slednja nima fancy imena in moralnega ozadja. Ampak ga izvede povsem nagonsko, brez razmišljanja kaj pa če bi. Zato je bilo moj dvom oz firbec o tem kam gremo mi kot vrsta, ko te stvari ne delamo. Obsojjaj me kakor hočeš, dejstvo ostaja, da delamo povsem obratno kot dela preostala narava. Tehnologija in medicina gor ali dol.
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com

Nikec3 ::

Na prezivetje genov vpliva samo okolje in okolje je lahko nekaj kar sproducira killer asteroid, ki zadane planet in pobije 90% zivih bitij na planetu ali pa tovarna, ki naredi invalidski vozicek s katerim pride invalid cez cesto brez, da bi ga zbil avto.

+1

Vecji mozgansko centri so prednost.

To je paradoks. Glede na to, da imamo danes baje (po virih, ki ste jih lepili) manjše možgane kot včasih, potem večji možgani očitno niso evolucijska prednost.
@WarpedOne o Elonu Musku:
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"

nevone ::

kam gremo mi kot vrsta


Mi se prilagajmo okolju, tako kot vse druge vrste. Ena od prilagiditev je tudi tehnološka (medicinska je tu vključena). Nam pa pri recimo kakšni epidemiji lahko ne pomaga nič, kakor nam tudi ne pomaga, če se naravi bolj prepustimo. Nas bo zdesetkala v vsakem primeru pustila pa samo tiste, ki so proti temu odporni.

V resnici nam random evolucija in naravna selekcija kot posameznikom nista v interesu, niti nam ni (več) v interesu, da za čim bolj ustrezen genski zapis skrbi naravna selekcija.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Okapi ::

jype je izjavil:

Okapi> Iz 1500 na 1350, pri Kitajcih. Ampak frontalni reženj se pa veča.

Neolitik. To je več kot 10.000 let oziroma več kot 500 generacij.
Analizirali so 7000 let staro grobišče, se pravi 250-300 generacij.

O.

Okapi ::

BigWhale je izjavil:

'Ciscenje genetskega bazena' ne prinasa nic dobrega, to ve vsak, ki ima vsaj priblizno nekaj znanja o genetiki. V genetskem bazenu rabis cim vec materiala in ne cim manj. Diverziteta je pomembna.
No, to seveda ne drži kar povprek. Imaš tudi slabe (pokvarjene, mutirane) gene, ki povzročajo različne bolezni in okvare. En primer je recimo Tay-Sachsova bolezen. Če imata oba starša mutiran gen, otrok umre do nekako 4 leta starosti. Gen je v nekaterih populacijah pogostejši, recimo pri Judih (Aškenazih). Bolezen je mogoče sedaj odkriti že pri zarodku in ga splaviti, ampak ker je pri Judih splav načeloma prepovedan, so se zadeve v ZDA lotili tako, da se mutacija (prostovoljno, da ne bo pomote) odkriva pri bodočih starših, in to pred poroko. Če imata oba mutiran gen, jima priporočijo, da se ne poročita (oziroma če se, da nimata otrok).

Takšno "čiščenje genskega bazena" ni čisto nič slabega, ker je skrajno malo verjetno, da bi se mutiran gen kdaj v prihodnosti izkazal za koristnega.

O.

PrihajaNodi ::

nevone je izjavil:

kam gremo mi kot vrsta


Mi se prilagajmo okolju, tako kot vse druge vrste. Ena od prilagiditev je tudi tehnološka (medicinska je tu vključena). Nam pa pri recimo kakšni epidemiji lahko ne pomaga nič, kakor nam tudi ne pomaga, če se naravi bolj prepustimo. Nas bo zdesetkala v vsakem primeru pustila pa samo tiste, ki so proti temu odporni.

V resnici nam random evolucija in naravna selekcija kot posameznikom nista v interesu, niti nam ni (več) v interesu, da za čim bolj ustrezen genski zapis skrbi naravna selekcija.

o+ nevone


Pa pozabljas da smo mi edina vrsta opic, ki je sposobna ustvariti domisljijo, verjeti v boga, ce zelis.

Okapi ::

RejZoR je izjavil:

Obsojjaj me kakor hočeš, dejstvo ostaja, da delamo povsem obratno kot dela preostala narava. Tehnologija in medicina gor ali dol.
Ni sicer res, da delamo "ravno obratno", res pa marsikaj delamo drugače. In še sreča, da delamo drugače, ker narava marsikaj počne "narobe". Razmišljanje, da narava vse dela "prav" ali "najbolje", je popolnoma zgrešeno.

O.

PrihajaNodi ::

Nikec3 je izjavil:

Na prezivetje genov vpliva samo okolje in okolje je lahko nekaj kar sproducira killer asteroid, ki zadane planet in pobije 90% zivih bitij na planetu ali pa tovarna, ki naredi invalidski vozicek s katerim pride invalid cez cesto brez, da bi ga zbil avto.

+1

Vecji mozgansko centri so prednost.

To je paradoks. Glede na to, da imamo danes baje (po virih, ki ste jih lepili) manjše možgane kot včasih, potem večji možgani očitno niso evolucijska prednost.


V tistem clanku, ki sem ga napopal in razlaga razlike med velikostjo zenskih in moskih centrov v mozganih je pojasnjeno kateri centri so vecji pri moskih in kateri pri zenskah, ter kako to vpliva na spola.

Tear_DR0P ::

Nikec3 je izjavil:

... večji možgani očitno niso evolucijska prednost.

Večji možgani so evolucijska slabost zaradi tega, ker večji možgani zahtevajo več energije.

tule je precej dobra razlaga kaj se je evolucijsko dogajalo z velikostno možganov in zakaj je največji primat lahko krepko večji kot največji glodalec - razloži pa tudi, zakaj smo ljudje lahko pametnejši od ostalih primatov.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

PrihajaNodi ::

In zakaj zahtevajo vec energije? Saj "energije" je sedaj v izobilju pa se nam mozgani ne vecajo. Tako ali tako pa ze v osnovi porabijo 25% celotne energije.

dstr17_ ::

Možgani se ne večajo, ker ni selekcije v to smer. Če bi bila in če bi energija ostala dostopna bi se pa večali.

Drugače pa danes informacije ne shranjujemo samo v možgane ampak tudi izven možganov, v knjige, računalnike in tudi v družbena razmerja.

Ampak kaj pa je alternativa? Je res bolje vse prepustiti golemu naravnemu okolju?
Če nas golo naravno okolje ni ubilo zadnjih par stotisoč let nas tudi naslednjih par sto let ne bo. Glavna grožnja človeku je danes v resnici njegova lastna neumnost, ker ni sposoben odgovorno ravnati s tehnologijo, ki jo ustvarja.

Oko se je v evoluciji neodvisno razvilo večkrat in na različne načine. Jezik in inteligenca na nivoju človeka pa samo enkrat, kljub temu da je bilo na stotine milijonov let časa (že za časa dinozavrov). Prav lahko je, da je realnost to, da je inteligenca slepa veja v evoluciji. Človekovo uničevanje lastnega življenjskega prostora in nesposobnost dolgoročnega razmišljanja kaže natanko v to smer.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: dstr17_ ()

PrihajaNodi ::

Možgani se ne večajo, ker ni selekcije v to smer. Če bi bila in če bi energija ostala dostopna bi se pa večali.

Drugače pa danes informacije ne shranjujemo samo v možgane ampak tudi izven možganov, v knjige, računalnike in tudi v družbena razmerja.


S prvin se strinjam z drugim ne. Energije je vec kot dovolj na voljo. Kar pa se spomina tice nas zelo tepe short term memory. Se ne dolgo nazaj si znal na pamet 6 telefonskih stevilk, danes gres v trgovino pa ne ves po kaj tocno si prisel
Je en dober clanek v reviji Monitor na to temo.

Zgodovina sprememb…

jype ::

PrihajaNodi> Kar pa se spomina tice nas zelo tepe short term memory.

Večji možgani ne pomenijo več spomina.

PrihajaNodi> Se ne dolgo nazaj si znal na pamet 6 telefonskih stevilk

Jaz še vedno znam na pamet več kot 30 telefonskih številk.

PrihajaNodi ::

Večji možgani ne pomenijo več spomina.


Jasno, to je bil odgovor na shranjevanje podatkov na pc, so pa doloceni centri vecji. Poglej si na tistem clanku o moskih in zenskah kaj pomenijo vecji centri.

Jaz še vedno znam na pamet več kot 30 telefonskih številk


Tole ti ne verjamem in sem preprican da lazes. Mogoce ves 3.

Zgodovina sprememb…

nevone ::

Če nas golo naravno okolje ni ubilo zadnjih par stotisoč let nas tudi naslednjih par sto let ne bo.


Golo naravno okolje itak ni opcija.

Glavna grožnja človeku je danes v resnici njegova lastna neumnost, ker ni sposoben odgovorno ravnati s tehnologijo, ki jo ustvarja.


Kaj pa pomeni to na medicinskem področju? Naj nekatere pustimo umreti, kljub temu, da imamo možnost to preprečiti? Samo zato, da bomo imeli občutek, da se nam kot vrsti kepijo pozitivne genske lastnosti?

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

jype ::

PrihajaNodi> Tole ti ne verjamem in sem preprican da lazes. Mogoce ves 3.

Vseeno mi je, kaj mi nek naključen obiskovalec foruma verjame. Pravim, da ni težko vedet na pamet 30 številk, ker genetsko gledano nisem čisto nič drugačen, kot sem bil leta 1990, ko sem toliko številk moral poznat, če sem hotel kam klicat.

Tear_DR0P ::

PrihajaNodi in Domen_ kako točno je pa vama uspelo izmeriti, da se možgani ne povečujejo v človeški evoluciji?

In kako točno merita vpliv vnosa energije na evolucijo? Moderni človek se zadnjih 250k let ni opazno spremenil, hrane imamo pa relativno dovolj šele zadnjih 50, mogoče 100 let. V bistvu še vedno živijo Slovenci (in drugi Evropejci), ki se spomnijo lakote - kje drugje na svetu jo pa še redno doživljajo.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

PrihajaNodi ::

jype je izjavil:

PrihajaNodi> Tole ti ne verjamem in sem preprican da lazes. Mogoce ves 3.

Vseeno mi je, kaj mi nek naključen obiskovalec foruma verjame. Pravim, da ni težko vedet na pamet 30 številk, ker genetsko gledano nisem čisto nič drugačen, kot sem bil leta 1990, ko sem toliko številk moral poznat, če sem hotel kam klicat.



Ze, ze. Ampak to da jih ves danes je sigurna laz in ti ne verjamem.

dstr17_ ::

Kaj pa pomeni to na medicinskem področju? Naj nekatere pustimo umreti, kljub temu, da imamo možnost to preprečiti?
Ne vem kaj točno misliš. Na splošno je težko postavljati neke dokončne trditve, treba je pogledati posamezne primere. Za področje medicine je problematična recimo prekomerna uporaba antibiotikov. S prekomerno uporabo antibiotikov delamo selekcijo in gojimo takšne bakterije, ki so odporne na antibiotike. To ni ravno inteligentno in bo dolgoročno slabo za vse. Kratkoročno pa na ta račun nekateri profitirajo in se temu nočejo odpovedati (v glavnem gre za prekomerno uporabo v živinoreji in ribogojnicah).

PrihajaNodi ::

In kako točno merita vpliv vnosa energije na evolucijo? Moderni človek se zadnjih 250k let ni opazno spremenil, hrane imamo pa relativno dovolj šele zadnjih 50, mogoče 100 let. V bistvu še vedno živijo Slovenci (in drugi Evropejci), ki se spomnijo lakote - kje drugje na svetu jo pa še redno doživljajo


Cloveku so se mozgani zmanjsali tam od 10 do 20 k nazaj. In to iz 1500 na 1350 cc. Se je pa povecal prefrontalni rezenj kot je omenil Okapi.
Povecanje energije pa je povezano s tem da je clovek lahko specializiran na samo enem podrocju, lovec pa je moral vedeti vse od geografije (selitve) do poznavanja vrst gob, plodov...

Zgodovina sprememb…

dstr17_ ::

Tear_DR0P je izjavil:

PrihajaNodi in Domen_ kako točno je pa vama uspelo izmeriti, da se možgani ne povečujejo v človeški evoluciji?

In kako točno merita vpliv vnosa energije na evolucijo? Moderni človek se zadnjih 250k let ni opazno spremenil, hrane imamo pa relativno dovolj šele zadnjih 50, mogoče 100 let. V bistvu še vedno živijo Slovenci (in drugi Evropejci), ki se spomnijo lakote - kje drugje na svetu jo pa še redno doživljajo.
To da so se malo zmanjšali je od tu (ampak veliko kognitivnih sposobnosti je v frontalnem režnju, ki se je pa povečal).

Dostopnost energije (hrane): možgani 'v mirovanju' porabijo 20-25W energije. To energijo je treba zagotoviti. Če je ni dovolj, potem bodo imeli tisti z manjšimi možgani prednost (ker manjši možgani porabijo manj energije), če ostale stvari ostanejo enake.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: dstr17_ ()
1
2
3


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo

Zdravilo za staranje (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
24334005 (25164) bluefish
»

Umetna inteligenca...kako do nje? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
16019573 (16388) innerspace
»

Nastanek življenja (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )

Oddelek: Loža
35740554 (35779) Vajenc
»

Znanstveniki so razvozlali DNA šimpanzov (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
1029262 (7317) nicnevem

Več podobnih tem