» »

Raziskave "zdravila za nesmrtnost"

strani: 1 2 3 4

nekikr ::

Hja, iz 8 na 4...kje podpišem? Ampak potem bodo tudi plače pol manjše, ker enostavno ni dovolj denarja, da bi delali vsi za delo sposobni. Pol manjše plače, od že tako relativno nizkih, pa pomenijo da bi večina lahko kar pomrla...

Matthai ::

Jaz sicer o ekonomiji ne vem kaj dosti, ampak... a ni tako, da manjko dela lahko nadoknadiš s tehničnim napredkom? Delajo stroji, ti pa dobivaš rento.

Se pač vsakemu da UTD v višini 4 ur, ostale 4 si pa zaslužiš.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

nekikr ::

Uf, ekonomija ti pa res ni jasna. V kakšni zgodbici je že mogoče tako kot praviš, v realnosti pa tako kot želiš ti, želi še cca. 5 milijard ljudi. In vsi pač ne morejo postaviti robota in živeti od mesečne rente. Dejansko bi bilo bolje, da nimamo nobenega stroja, ker bi potem imelo delo več ljudi. Za napredek in status pa to seveda ni primerno.

Add-on: zadnjič sem gledal dokumentarec o neki ameriški tovarni zamrznjenih pic. Na dan jih naredijo 2,5 milijona. Zaposlenih imajo pa, če se prav spomnim, nekje 500 ljudi in trikrat toliko robotov.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nekikr ()

Tear_DR0P ::

v realnosti pa tako kot želiš ti

dobr, sam v realnosti tudi več ljudi ne pomeni manj dela ampak več dela, ker je treba pridelati več hrane, sešiti več oblek, zgraditi več bivališč, proizvesti več igrač in ponuditi več storitev :) in stari ljudje niso ovira zaradi starosti, ampak zaradi svojega čakanja na smrt.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

nekikr ::

Ravno v tem je trik. 20% več ljudi ne pomeni za 20% večje potrebe po delavcih ampak kvečjemu 1 dodatni stroj, ki bo zadostil tem potrebam. Zato sem pa navedel primer te tovarne zamrznjenih pic. S 500 ljudmi (in od tega jih je večina v komerciali ni ostalih desk-jobih) ti ne bo nikdar uspelo, da boš na dan proizvedel 2,5 milijona teh pic, pa če imaš same supermane tam. Razlika do recimo 4 milijona pic pa ni dodatnih 1500 ljudi ampak kvečjemu 10 in nekaj novih strojev. V svetu brez strojev bi pa seveda potreboval toliko novih ljudi, da bi "vsi" imeli službo.

Še to: veliko starih ljudi je ovira zaradi starosti. Delo moje sodelavke jaz lahko opravim v 1 uri recimo, pa ne zato ker sem ultra sposoben ampak ker sem mlajši, bolj natančen in bolj poln energije.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nekikr ()

Matthai ::

nekikr je izjavil:

Uf, ekonomija ti pa res ni jasna. V kakšni zgodbici je že mogoče tako kot praviš, v realnosti pa tako kot želiš ti, želi še cca. 5 milijard ljudi. In vsi pač ne morejo postaviti robota in živeti od mesečne rente. Dejansko bi bilo bolje, da nimamo nobenega stroja, ker bi potem imelo delo več ljudi. Za napredek in status pa to seveda ni primerno.

Add-on: zadnjič sem gledal dokumentarec o neki ameriški tovarni zamrznjenih pic. Na dan jih naredijo 2,5 milijona. Zaposlenih imajo pa, če se prav spomnim, nekje 500 ljudi in trikrat toliko robotov.

Ja saj priznavam, da o ekonomiji nimam pojma. Ampak v čem je smisel ekonomije oz. služenja denarja? V tem, da smo potem preskrbljeni z dobrinami, ne?

Če se potem zmanjša potreba po zaposlenih, a naredi enako število stvari, mora iz tega nekaj slediti. Ali se bo cena dobrinam zmanjšala in bodo postale dostopne tudi tistim, ki so sedaj brez službe (a dobivajo nek mesečni dohodek). Ali bo pa tistih 500 imelo ful večje plače.

V realnosti seveda pride do tega, da cena izdelku malce pade, plače ostanejo iste, lastnik pa ima veliko večji dobiček. Samo če bomo vsi živeli 100 let to najbrž ne bo moglo tak it. Bo pač moral nekdo ta denar malce prerazporediti v UTD. Recimo država z davki (aaaaaaaaaa, socializem, socializem!!!). :D
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

nekikr ::

Točno tako. S kapitalizmom gremo dokler gre in tehnološko napredujemo. Potem uvedemo socializem, ki logično vodi v stagnacijo in brezdelje, potem pa naredimo pri(h)vatizacijo in gremo spet od začetka :)

Okapi ::

Kaj pa pravite na ta, v bistvu čisto realen scenarij - raziskave bodo napredovale in na koncu bodo res naredili "zdravilo za nesmrtnost". Jemati ga bo treba ves čas, "zdravljenje" pa bo stalo milijon evrov na leto.

O.

T-h-o-r ::

free market man blabhablblah
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

Matthai ::

Okapi - ni blema. Privrženci Janeza Janše ali Kim Il Jonga bodo zbrali denar ter svojega idola ohranjali pri večnem življenju. :D
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

.:joco:. ::

Če bi zdravljenje stalo miljon evrov na leto, bi prodajalci zdravila zelo obogateli. Bogati prodajalci bi si kupovali drage stvari, avtomobile in hiše, kar bi naredilo veliko novih delovnih mest, ki bi bila dobro plačana. Dobro plačani izdelovalci stvari, avtomobilov in hiš bi obogateli in bi si lahko privoščili zdravilo. And so on. In sčasoma bi bilo miljon dolarjev vredno veliko manj oziroma dosegljivo vedno večjemu krogu ljudi. Z drugimi besedami, vrednost denarja bi padla. S tretjimi besedami, inflacija.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

DarwiN ::

Tudi če bi stalo milijon, kar je nemogoče(?), bi to deset let kasneje pomenilo jurja. Tako pač je. Mobilni telefoni so tudi stali "milijon", danes pa jih v Afriki za 1EUR prodajajo.
You don't see faith healers working in hospitals
for the same reason you don't see psychics winning the lottery!

Okapi ::

Če bi zdravljenje stalo miljon evrov na leto, bi prodajalci zdravila zelo obogateli.
Ni nujno, lahko je samo proizvodnja tako zelo draga. In jasno, da bi cena sčasoma padla, po nekaj letih na pol milijona, na koncu recimo na 100.000 evrov na leto. Kar sem hotel vprašati, je to, kako bi se ljudje (tudi mi tule), počutili, ko bi videli, da bi bili lahko nesmrtni, pa ne moremo biti, ker je postopek preprosto predrag. Nekateri bi pa lahko bili.

Saj podobno se že zdaj dogaja pri nekaterih boleznih. Stroški zdravljenja ali operacije so preprosto predragi za vsakogar. Ampak pri tem se nekako tolažimo, da itak tudi ti milijarderji, ki si lahko privoščijo najboljšega kirurga, slej ko prej umrejo, in smo na istem. Pri zdravilu za nesmrtnost bi bil pa ta občutek nemoči čisto drugačen.

Tudi če bi stalo milijon, kar je nemogoče(?), bi to deset let kasneje pomenilo jurja.
Prvič, to je čisto mogoče.

Alexion Pharmaceutical's Soliris, at $409,500 a year, is the world's single most expensive drug.


Drugič, cene bi seveda padle, kot sem že zgoraj povedal, ampak čisto nič pretirano si ni predstavljati, da bi bili stroški zdravljenja za nesmrtnost tako visoki, da bi se cena v doglednem času ne mogla spustiti pod recimo 100.000 dolarjev na leto. Pri čemer ne pozabi, da ti nič ne pomaga, če veš, da bo čez 100 let pa vseeno samo jurja evrov, ker tega ne boš dočakal.

O.

DarwiN ::

Ne moreš primerjat nekega zdravila za neke ultra redke bolezni, ki ga morda potrebuje en človek na milijon, pa vendar morajo denar vložen v ta research zdravila nekje nazaj dobit, zato veliko mero teh stroškov pač krije ta "en" človek, pa še to najbrž zavarovalnica.

Na drugi strani pa imaš neko zdravilo, ki bi ga hoteli vsi...Tako velik trg, neskončno povpraševanje, neskončna konkurenca, itd....
DNK sekvenciranje ti je tu najlepši primer. Pred 10. leti je stalo milijarde, danes pa se bližamo času, ko podjetja napovedujejo ceno par tisoč EUR, čez kakšnih 5-10 let pa najbrž 100EUR.
You don't see faith healers working in hospitals
for the same reason you don't see psychics winning the lottery!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: DarwiN ()

imagodei ::

@Okapi,

Milijon ni realen. Premalo tako bogatih ljudi na svetu.

Fora je v velikih številkah, ne v visokih. Koliko ljudi bi bilo pa zmožno vsako leto dati 1M EUR?

IOW, bolje ponudit zdravilo za 10.000 EUR / leto, pri čemer bo potencialnih kupcev vsako leto recimo 500 milijonov, mogoče milijarda ljudi - gross income torej 5 bilijard EUR. Če ga boš tržil po 1M EUR, bo kupcev mogoče 500k, za skupni gross income 500 milijard.

Če ga pa ponudiš po 5.000 EUR / leto in si ga lahko privoščijo 4 milijarde ljudi je gross income 2*10^13.

Nočeš imet nerazumno dragega zdravila, res ne.
- Hoc est qui sumus -

BigWhale ::

imagodei je izjavil:

>Je pa evolucijski pritisk drugje: porod pri človeku je jako naporna zadeva (trade-off med velikimi možgani in sposobnostjo preživetja človeškega mladiča). Hudo naporna je že za mlado mamico, kaj šele za starko, ki je v življenju spravila na svet že 5, 7, 10 potomcev. Porod je bil verjetno že tako eden pomembnih vzrokov smrti, kaj šele porod v visoki starosti (po takratnih merilih verjetno po 30. letu). In tukaj je evolucijski pritisk: bolje, da je babica neplodna in živi ter pomaga skrbet za vnuke, kot pa da na porodu umre. Tiste, ki so bile plodne v pozni starosti, so verjetno na porodu krepale kot muhe in tukaj se pa dejansko pojavi močan pritisk, ker ti pobije maso sicer še zdravih žensk, ki bi dejansko lahko skrbele za vnuke.


Ja, tocno to sem jaz prej razlagal. Menopavza se je pojavila kot nek genetski defekt. Zenske z menopavzo so pa prezivele zato ker niso umirale pri porodih v visji starosti.

Jaz dvomim, da je tle sploh bil kak evolucijski pritisk v pravem pomenu besede. Cilj je bil, da je zenska rodila vsaj X mladicev, ki so preziveli. Ta cilj se ni spremenil pri tistih zenskah, ki so padle v menopavzo. Ker niso pomrle pri poznih porodih se je verjetno tudi dvignila povprecna zivljenska doba zensk.

Okapi ::

Nočeš imet nerazumno dragega zdravila, res ne.
Seveda nočeš, ampak ne moreš sam izbirati, kakšne sestavine potrebuješ za zdravilo in koliko stane njegova izdelava. Mogoče moraš drobiti naravne diamante, recimo, če malo karikiramo.

Kako bi bilo recimo videti, če bi za nesmrtnost vsakih 10 let potreboval presajeno srce? Ali če bi moral zdravilo za 5 evrov en teden jemati v breztežnostnem prostoru?


Menopavza se je pojavila kot nek genetski defekt.
Za gene je bolj koristno, če starejša ženska pomaga hčerki vzgajati zdrave vnuke kot da bi morala skrbeti za lastne gensko okvarjene otroke.

O.

Matthai ::

Okapi - verjetno bi to povzročilo hude napetosti.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Okapi ::

Ja, seveda, na to zelo realno možnost sem hotel opozoriti. Pa bo že čisto dovolj, če bo strošek zdravljenja 5 jurjev na leto, ali recimo enkraten poseg 100.000 evrov vsakih 50 let.

O.

imagodei ::

> "Za gene je bolj koristno, če starejša ženska pomaga hčerki vzgajati zdrave vnuke kot da bi morala skrbeti za lastne gensko okvarjene otroke."

Ampak geni tega ne morejo videt. Če je v mladosti imela dovolj zdravih potomcev, "okvarjeni" otroci ne predstavljajo posebnega pritiska.

Predstavlja pa pritisk, če zaradi množičnih smrti ob porodu starejše ženske ne morejo več prispevat k skupnemu dobremu - hodit nabirat maline, dračje, šivat, merkat otrok, ko gredo drugi na lov... Pritisk se pojavi šele, ko je obseg dovolj velik. Če umre ena ženska od desetih, to ne predstavlja bistvenega problema. Če jih umre 9 od 10, potem se pa to že orenk pozna na populaciji. V bistvu nimaš več starejših žensk.
- Hoc est qui sumus -

Okapi ::

Ampak geni tega ne morejo videt. Če je v mladosti imela dovolj zdravih potomcev, "okvarjeni" otroci ne predstavljajo posebnega pritiska.
Seveda lahko vidijo. Geni za menopavzo se bodo bolj razširili po genskem skladu. Ker v tekmi naravnega izbora ne zmaga tisti, ki ima "dovolj" potomcev (vnukov, pravnukov ...), ampak tisti, ki jih ima več, magari čisto malo več.

Če umre ena ženska od desetih, to ne predstavlja bistvenega problema.
Če ima ženska z menopavzo 10 zdravih vnukov, tista brez nje pa 9, bo gen za menopavzo presenetljivo hitro zavladal.

O.

nevone ::

V realnosti seveda pride do tega, da cena izdelku malce pade, plače ostanejo iste, lastnik pa ima veliko večji dobiček. Samo če bomo vsi živeli 100 let to najbrž ne bo moglo tak it. Bo pač moral nekdo ta denar malce prerazporediti v UTD.


Definitvno bo z vse večjo avtomatizacijo potrebno nekaj spremeniti. Ker drugače bo šlo res v smeri manjšanja števila prebivalstva (no eni tak pravijo, da nas je preveč) predvsem na razvitih področjih, kar dolgoročno lahko pomeni čudne stvari.

Ampak, ker v avtomatizirano družbo zaenkrat vstopamo relativno počasi, bi bilo res pametno urediti zadeve tako, da avtomatizacija se nekako pozna vsem.

Seveda pa je treba vedeti, kdo poseduje avtomatizacijo. Če bomo kot država računali na to, da bomo dobivali procente od avtomatizacije v tujini je to pri zdajšnji ureditvi sveta malce naivno.

Recimo država z davki (aaaaaaaaaa, socializem, socializem!!!).

Potem so vse države, ki imajo davke socialistične.
The best way to predict the future is to create it yourself.

imagodei ::

Okapi je izjavil:

Seveda lahko vidijo. Geni za menopavzo se bodo bolj razširili po genskem skladu. Ker v tekmi naravnega izbora ne zmaga tisti, ki ima "dovolj" potomcev (vnukov, pravnukov ...), ampak tisti, ki jih ima več, magari čisto malo več.

Zakaj bi se bolj razširili? Pra-ženska, pri kateri se je menopavza začela pri 30. letih, je imela 10 otrok. Njena sestra, brez gena za zgodnjo menopavzo, pa je imela do 30. leta ravno tako 10 otrok, potem pa še 3 do 36. leta, ko je od izčrpanosti in bolezni umrla. Skrb za njene otroke, od katerih sta dva po 30. letu defektna, prevzame pleme. En defekten otrok umre pri 3. letih zaradi komplikacij, neposredno povezanih z gensko okvaro, drugi preživi in prenese svoje gene naprej.

Po kakšnem ključu se geni za zgodnjo menopavzo po zgornjem scenariju bolj širijo med populacijo? Nekaj let stara sirota lahko preživi z zelo malo pomoči; znani so mnogi primeri "Volčjih otrok". Jaz menim, da je skupnost čist zadost poskrbela za osirotele otroke, ki jih je bilo gotovo zadosti tudi kar tako, ker je mlada mama umrla za pljučnico ali zaradi okužene rane. Ali pa pri porodu.

Ti predpostavljaš, da je bilo ključnega pomena, da so vnuki imeli babico in zadevo pripelješ do tega, da je evolucija izbirala na podlagi tega, katera posamezna mlada ženska je imela za pomoč pri skrbi za otroke svojo babico.

Jaz pa predpostavljam, da so bile starejše ženske še kako pomembne, ampak da ni šlo za pritisk na osnovi ene dedne linije oz. ene babice, ki je lahko pomagala pri skrbi za vnučka, ampak se je to dogajalo v celi populaciji: več starejših žensk, ki so skupaj poskrbele za vrtec otrok je bila bistvena prednost pred alternativo - to so pa babice 6 čevljev pod rušo.


Okapi je izjavil:

Če ima ženska z menopavzo 10 zdravih vnukov, tista brez nje pa 9, bo gen za menopavzo presenetljivo hitro zavladal.

Saj to je... Ženska brez menopavze nima samo 10 zdravih vnukov, ampak jih ima mogoče 12, poleg tega pa še 3 defektne. Kako to pripomore k povečanju prisotnosti gena za zgodnjo menopavzo?
- Hoc est qui sumus -

Thomas ::

Otroci ženske ki rodi pri 64, ne bobo mogli svojih otrok voziti k babici.

Otroci ženske ki rodi pri 32 pa lahko.

Tako se naredi majhen evolucijski pritisk za zgodnejše rojevanje, ki pa je bil odločilen pri nas.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

Okapi ::

Saj to je... Ženska brez menopavze nima samo 10 zdravih vnukov, ampak jih ima mogoče 12, poleg tega pa še 3 defektne.
Tule lahko sedaj poljubno žongliraš z izmišljenimi številkami.

Če je medtem, ko je starejša ženska morala skrbeti za svojega defektnega otroka, ki itak ni preživel do odraslosti, od lakote umrl eden od njenih vnukov, je izkupiček tega gena slabši kot izkupiček tistega gena, pri katerem je starejša ženska namesto za lastnega defektnega otroka skrbela samo za vnuke.

O.

imagodei ::

Ah no... Daj no...

Prvič, situacija, ki si jo opisal, še vedno ne izbira za menopavzo. OK, umre vnuk namesto defektnega otroka (ki bo tudi umrl pred odraslostjo). Kje je tukaj izbor za zgodnjo menopavzo? Ali kontra? Ne začet s fiktivnimi skupinami ljudi, ker te to zavede. Predniki modernega človeka so imeli menstruacijo praktično do smrti. Kako iz te situacije prideš do zgodnje menopavze? Ob predpostavki, da skupnost skrbi ZA VSE OTROKE? Znano je, da so ljudje živeli v tropih. Če bi živeli v posameznih nuklearnih družinah, bi tvoj scenarij prišel do izraza. Ampak niso. In če pogledaš obnašanje primatov, so posvojitve sirot in čisto ustrezna skrb zanje nekaj povsem normalnega.

Drugič (če žongliramo, pa dajmo big time), koliko pa poje en otrok? Živa stara baba gotovo poje več. Da bi bilo več hrane za otroke je torej boljše, če ženska, ko ne more več rojevat zdravih otrok, umre. Evo ti evolucijski pritisk v kontra smer.

Dejte no mal premislit, če "skrb ene babice za izključno svoje vnuke" v plemenu, ki že itak skupaj skrbi za vse otroke, res pojasni zgodnjo menopavzo.
- Hoc est qui sumus -

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: imagodei ()

Okapi ::

Znano je, da so ljudje živeli v tropih.
Od kje je to znano?

če "skrb ene babice za izključno svoje vnuke"
Ne skrb ene, skrb vsake. Menda razumeš, da je skrb za defektne otroke nesmiselna potrata sredstev. Če predpostavimo, da se po 40 ali 45 letu odstotek defektnih dovolj poveča, je čisto logično, da naravni izbor to prepreči. Sam osebek pa še vedno lahko, kljub starosti, prispeva več, kot sam porabi. In imaš dolgo življenje in menopavzo. Kaj tukaj ni jasno?

O.

Thomas ::

Točno tako. Skrb babic za vnuke je mau drugaćna, od skrbi za druge otroke.

Statistike, koliko več nesreč se zgodi nenašim otrokom so - direkt grozljive.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

Poleg tega je treba upoštevati, da je morda v pračloveških tropih večino otrok zaplodil en sam moški, podobno kot pri šimpanzih in gorilah.

O.

ABX ::

Okapi je izjavil:

Poleg tega je treba upoštevati, da je morda v pračloveških tropih večino otrok zaplodil en sam moški, podobno kot pri šimpanzih in gorilah.

O.


Odvisno od velikosti tiča. Gorile ki imajo definirane partnerje imajo malega tiča, šimpanzi ki seksajo en čez drugega pa večjega (relativno na velikost telesa seveda).
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!

spenstar ::

Zakaj prihaja do vec rakavih obolenj v danasnjih casih pa tudi pri tem poskusu z novim antioksidantom je razmeroma normalno. Kajti rakave celice so nesmrtne, edino one se lahko neskoncno delijo.
SPENSTAR--builder

Thomas ::

Zakaj prihaja do vec rakavih obolenj v danasnjih casih


Predvsem, ker mnogi, ki jih v mladosti NI pobrala davica, zdej na starost dobijo raka.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Matthai ::

Delno. Delno je življenjski stil. Do leta 1761 raka pljuč praktično niso poznali. Podobno je tudi z rakom debelega črevesa. Veliko rakov je pa starostno pogojenih (75+ let).
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Okapi ::

Do leta 1761 raka pljuč praktično niso poznali.
Seveda, ker so vsakemu rekli pljučnica ali pa jetika.

Pa še to me zanima, kaj se je leta 1761 spremenilo, ko smo že ravno pri tem.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Thomas ::

Kakšen vulkanski izbruh je ubil preko raka na plučih milijone ali milijarde osebkov. Ljudi in živali. Tisoče, destettisoče, milijone let nazaj.

Matthai, odjenjaj!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gzibret ::

Ah.. dajte no... razpredate o tej menopavzi. Saj je čisto logična. Starejša, ko je ženska, več mutacij se ji pripeti in večja je verjetnost, da bo otrok imel kakšen neželjen sindrom, ki ga bo spravil v prezgodnji grob. Evolucija pač forsira razmnoževanje čim prej, predno okolje skvari dedni material v ovarijih. Interesantno - pri moških efekt kvarjenja sperme s starostjo ni zelo izrazit. Kar se zmanjšuje, je število semen v ejakuatu, nikakor pa ne kvaliteta. Če bi se tudi moškim z leti kvalitativno kvarila sperma, brez skrbi, takrat bi tudi mi imeli meno.

Kakšni dedki in babice neki...
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

.:joco:. ::

Gizbert, dedni materjal se pri moških in ženskah "kvari"* povsem enako. Celo pri novorojenčkih se "kvari" z isto hitrostjo kot pri starčkih. Ali pri spermi in jajčecih. Starejša kot je ženska, dlje bo dedni materjal pri njej. Če ima podmladek prej, se bo pač dedni materjal začel "kvarit" v podmaldku prej.
Kdaj pa je žensko telo najbolj pripravljeno za oploditev, je pa drugo vprašanje.
Se pa strinjam, da je tale menopavza way offtopic. Jst sem samo imagodeju razlagal, da je staranje produkt evolucije in genetsko determiniran. In da krajšanje telomer, prosti radikali in ostali problemi staranja obstajajo le v višje razvitih organizmih. In so se razpasli tam izključno zato, ker so bili (evolucijsko gledano) koristni.

*please notice the apostrophes
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

Jst ::

Evolucija ni za nič "kriva." Zanimiva debata o menopavzi je pa zato, ker ni jasen, kakšen evolucijski pritisk "je bil odgovoren"/"se je vršil," da ženske zgubijo plodnost. Sploh, ko v obzir vzameš, da je še ne tako dolgo nazaj, bila povprečna življenjska doba manjša, kot pa starost, pri kateri se pojavi menopavza.

Nekaj zelo dobrih postov v tej temi!
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|

Thomas ::

Pri povprečni starosti doživetja je potrebno upoštevati, da so jo zniževali zgodaj umrli otroci, možje na lovu in vojni, ženske na porodih, žrtve infecij itd.

So bili pa starke in starci ravno tako prisotni.

Ko smo ravno pri tem. Visoka dosežena povprečna starost, je lahko tudi statistični mirage. Na Japonskem jim manjka 230 tisoč stoletnikov. Jih štejejo, a so nekateri mrtvi že naprimer 30 let. To so odkrili par tednov nazaj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gzibret ::

joco> Gizbert, dedni materjal se pri moških in ženskah "kvari"* povsem enako.

Ne vem, če... Zakaj pa potem pri starejših nosečnicah (30 let in več, govorim iz glave) delajo detajlnejše teste glede defektov ploda. Zakaj starost očeta tukaj ne igra nobene vloge?
Vse je za neki dobr!

Matthai ::

Thomas je izjavil:

Kakšen vulkanski izbruh je ubil preko raka na plučih milijone ali milijarde osebkov. Ljudi in živali. Tisoče, destettisoče, milijone let nazaj.

Matthai, odjenjaj!


Dejstvo je, da je eden vodilnih dejavnikov incidence pljučnega raka kajenje. Torej - življenjski stil. Enako velja tudi za nekatere druge oblike raka, npr. debelega črevesa, kjer prehrana igra veliko vlogo. Dokazano s študijami. Pri nekaterih rakih pa so v ospredju genetski dejavniki. Npr. melanom prevladuje pri svetlopoltih (severnjakih), črnci ga skoraj ne poznajo. Je pa res, da iincidenca melanoma v zadnjih desetletjih narašča (zlasti med mlajšimi), kar je posledica degradacije okolja - ozonska luknja in te stvari. Po drugi strani je rak testisov med črnci veliko bolj pogost kot med belci. Spet genetsko pogojeno.

Kar se tiče pljučnega raka:
Lung cancer was uncommon before the advent of cigarette smoking; it was not even recognized as a distinct disease until 1761.[155] Different aspects of lung cancer were described further in 1810. Malignant lung tumors made up only 1% of all cancers seen at autopsy in 1878, but had risen to 10–15% by the early 1900s. Case reports in the medical literature numbered only 374 worldwide in 1912, but a review of autopsies showed that the incidence of lung cancer had increased from 0.3% in 1852 to 5.66% in 1952. In Germany in 1929, physician Fritz Lickint recognized the link between smoking and lung cancer,[157] which led to an aggressive antismoking campaign. The British Doctors Study, published in the 1950s, was the first solid epidemiological evidence of the link between lung cancer and smoking. As a result, in 1964 the Surgeon General of the United States recommended that smokers should stop smoking.


Res je. Včasih je bila slaba diagnostika. Ko se diganostika izboljša, se poveča tudi incidenca, kot se je to zgodilo pri raku dojke. Zaradi slabe diagnostike so včasih pri raku dojke spregledali zasevke v bezgavkah in rak označili kot lokaliziran. Potem pa so se izboljšale tehnike mikroskopskega zaznavanja in nenadoma je incidenca razširjenih rakov dojk "narasla".

Dejstvo pa je, da je korelacija med kajenjem in rakom pljuč zelo visoka. In da na incidenco raka vpliva tudi življenjski stil.

Torej ne drži Thomasova trditev, da do povečane incidence raka prihaja samo zaradi starosti. Bom še enkrat povedal - starost je pomemben dejavnik, zlasti pri nekaterih oblikah (npr. rak prostate, določeni limfomi), vendar je življenjski stil tudi zelo pomemben dejavnik, ki ga ne gre spregledati.

Kolikor sem bral tele podatke o tem SkQ1, se poveča samo incidenca določenih oblik raka, katerih incidenca sicer ni vezana na življenjski stil. Bi se pa znalo zgoditi, da bi ta antioksidant celo zmanjševal pojavnost določenih rakov.

Bom pa rekel takole - pri raku je pomembna zgodnja detekcija. Če bi npr. rak prostate ali dojk odkrili v zelo lokalizirani fazi, ko je še enostavno operabilen, in če bi ga operirali z MRgFUS (z minimalno stranskih učinkov), potem povečana incidenca tega raka zaradi jemanja antioksidanta ni tak problem. Pač, vedelo bi se, da kdor jemlje ta antioksidant, mora hoditi na redne teste in bo skoraj gotovo podvržen relativno enostavnemu posegu, a na koncu bo situacija win-win.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

imagodei ::

Imagodei>> "Znano je, da so ljudje živeli v tropih. "

Okapi> "Od kje je to znano?"

Okapi, malo kasneje> "Poleg tega je treba upoštevati, da je morda v pračloveških tropih večino otrok zaplodil en sam moški, podobno kot pri šimpanzih in gorilah."

Se pravi, ko gre na tvoj mlin, primerjaš ljudi s šimpanzi, ko pa ne, se pa delaš nevednega? :) Dejstvo je, da so predniki ljudi živeli v skupinah, menda imenovanih horde, ter da nativna ljudstva še danes živijo v plemenih. Prav tako je dejstvo, da v mnogih takšnih plemenih za otroke skrbijo vsi odrasli in da ob smrti staršev skrb za otroka prevzame bližnji sorodnik - povsem ustrezno.


Thomas> "Statistike, koliko več nesreč se zgodi nenašim otrokom so - direkt grozljive. "

To se dogaja v naprednih, psihotičnih družbah, kot je naša. Menda ni treba navajat znanstvenih raziskav za dejstvo, da je pri "primitivnih" ljudstvih znotraj plemena npr. izjemno nizka stopnja umorov? Metanja otrok (tujih ali svojih) ob tla v takih prvobitnih združbah ni - razen, če je prisotna kakšna psihična motnja (ki pa so v takih združbah, zanimivo, zelo redka). Narejenih je bilo že cel kup študij, ki preučujejo odziv odraslih (predvsem žensk) na otroške poteze obraza. Pripravljenost na pomoč nebogljenemu otroku nam je vrojena. Konec koncev koncept vrtca (tudi modernega) ne bi deloval, če bi se nesreče kar vrstile.

Nenazadnje, posvojitve osirotelih mladičev pri šimpanzih se dogajajo. Ko enkrat pride do posvojitve, odraslim šimpanzom otroci ne "padajo na tla" in ne doživljajo "čudnih nesreč". Res pa je, da če do posvojitve ne pride, ima pa mladič precej možnosti, da komu "pade iz rok".
- Hoc est qui sumus -

Thomas ::

Menda ni treba navajat znanstvenih raziskav za dejstvo, da je pri "primitivnih" ljudstvih znotraj plemena npr. izjemno nizka stopnja umorov?


Obratno je. Veselo se pobijajo med sabo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

imagodei ::

Nikakor.

Ja, pripadniki različnih plemen - tudi to je že videno pri naših najbližjih sorodnikih, šimpanzih. Pripadniki različnih tropov se pobijajo do smrti, znotraj tropa so hujše poškodbe redke.
- Hoc est qui sumus -

Thomas ::

The myth of the Noble Savage is anthropology's oldest and most successful hoax, still widely believed today, almost a century and a half since its creation. As it is commonly understood, the myth makes the false claim that savages are noble, a misrepresentation arising from Rousseau's invention of the Noble Savage concept in the mid-18th century as a romantic glorification of savage life. But this common understanding of the myth is itself a myth, deliberately introduced into anthropological metadiscourse for political purposes. This seminar will examine the development of the anthropological discourse of the savage in order to learn how the Noble Savage myth played an important role in the history of anthropology and in the struggle between supporters and opponents of racial equality, and more generally to consider the ways in which anthropological discourse can be manipulated for specific political purposes.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Limit-sky ::

Matthai je izjavil:

Okapi - ni blema. Privrženci Janeza Janše ali Kim Il Jonga bodo zbrali denar ter svojega idola ohranjali pri večnem življenju. :D


"...kot nek vsadek v glavi..."

.:joco:. ::

>gzibret, ja, ubistvu je večja verjetnost za downov sindrom. Sicer ne gre ravno za napako v genomu (oz. noben gen se ne spremeni oz. pokvari) ampak se en kromosom enkrat preveč skopira.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

Thomas ::

Limit & Matthai. Če ne vesta nič povedat, morta res svinjat debato?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Matthai ::

Raje odgovori na moje argumente o raku kot posledici life styla, Thomas!
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Limit-sky ::

Sorry, ampak nisem si mogel pomagati... Samo čakam še, kdaj bomo prišli do fašistov...
strani: 1 2 3 4


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Evolucija deluje tudi na prione (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
645672 (2256) mihl
»

Raziskave "zdravila za nesmrtnost" (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
16611603 (8135) .:joco:.
»

Polprevodniki sposobni pretvarjati toploto v uporabno energijo

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
162163 (1552) Thomas
»

Zdravilo za raka?

Oddelek: Znanost in tehnologija
468115 (5838) kekc
»

Staranje (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1314300 (2571) Sergio

Več podobnih tem