Novice » Znanost in tehnologija » Raziskave "zdravila za nesmrtnost"
poweroff ::
Glede večje pojavnosti rakavih obolenj. V povezavi s tistim detektorjem hlapljivih organskih spojin, bi se verjetno dalo preživeti tudi to. Pač bi večino rakov zaznali in pozdravili v zelo zgodnji fazi.
sudo poweroff
WamPIRe- ::
Torej ne bo več izgovorov, da ne bomo mogli delati do 65 leta starosti! Kvečjemu bodo lahko delovno dobo podaljšali še za vsaj 10 let xD
Thomas ::
Eh, Okapi ...
Wampir!
Če bomo imeli tehnologijo, ki bo tvoje življenje podaljšala, bomo imeli tudi tako, da bo tudi naredila vse, kar znaš ti.
Sicer nej se pa kar sesujejo penzionski sistemi, upam da se novica uresniči! Še letos. Samo se bojim, da se ne bo.
Wampir!
Če bomo imeli tehnologijo, ki bo tvoje življenje podaljšala, bomo imeli tudi tako, da bo tudi naredila vse, kar znaš ti.
Sicer nej se pa kar sesujejo penzionski sistemi, upam da se novica uresniči! Še letos. Samo se bojim, da se ne bo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
ABX ::
Jaz antioksidante jemljem old-school. Deci črnega vina po kosilu. :)
Človek ki si ne želi delat živi žalostno življenje, imho.
Torej ne bo več izgovorov, da ne bomo mogli delati do 65 leta starosti! Kvečjemu bodo lahko delovno dobo podaljšali še za vsaj 10 let xD
Človek ki si ne želi delat živi žalostno življenje, imho.
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: ABX ()
imagodei ::
Okapi> "Čisto vse, ki danes živijo. A misliš, da so enkrat kasneje iz nič nastale?"
Gotovo skoraj nobena ni živa že 3 milijarde let. Lahko pa pred pritiskom na gumb pošlji poskusiš bolj natančno prebrati.
Gotovo skoraj nobena ni živa že 3 milijarde let. Lahko pa pred pritiskom na gumb pošlji poskusiš bolj natančno prebrati.
- Hoc est qui sumus -
gruntfürmich ::
hja. imho da bo vse, kar krepi celice, podljševalo življenje.
življenje pa ne bo šlo v nedogled, dokler ne bomo celice pripravli do tega, da se bodo znova in znova delile.
ko pa bomo to odpravli...
življenje pa ne bo šlo v nedogled, dokler ne bomo celice pripravli do tega, da se bodo znova in znova delile.
ko pa bomo to odpravli...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
imagodei ::
joco> "Še bolj korektno bi bilo naprimer: da so imeli osebki, katerih babice so skrbele za njih po rojstu, med tem ko sta mama in ata nabirala borovnice, večjo verjetnost za preživetje.
Ali še bolj korektno: da je manj osebkov umrlo, če so jih pazile babice, in je potem sčasoma populacija tistih, katerih babice niso pazile, zmanjšalo."
Vsekakor so vse tri, tako moja, kot tvoji dve razlagi, švoh. Ne pojasni, zakaj bi ženska izgubila menstruacijo. Ženska bi kamot imela menstruacijo tudi, če bi bila doma pri vnukih in skrbela zanje. Še več, pri določenih "primitivnih" ljudstvih ženske izmenoma skrbe za vse otroke v plemenu; celo dojijo tuje otroke. Če bi babice človekovih prednikov prav tako imele lahko tudi v poznih letih otroke in bi bile noseče istočasno, kot njihove hčerke, bi to pomenilo mnogo več mleka za otroke, mnogo več rok za vzajemno pomoč, s tem pa večjo prednost za preživetje otrok.
Da ne omenjava tega, da imajo danes ženske menstruacijo povsem naravno do 45, nekatere celo do 50. leta, ko je pred njimi še vsaj 20-30 let kvalitetnega življenja; v času kromanjonskega človeka pa so bili 45-letni starčki verjetno takšna redkost, kot danes razni 100-letniki. Mogoče celo 120-letniki.
Zelo verjetno so ženske menstruacijo na račun slabšega zdravja in hitrejšega staranja tudi prej izgubile, tako da so bile po 30. letu morda že neplodne... Vseeno to ni popolna razlaga, zakaj ne bi mogle biti plodne pozno v starost.
Ali še bolj korektno: da je manj osebkov umrlo, če so jih pazile babice, in je potem sčasoma populacija tistih, katerih babice niso pazile, zmanjšalo."
Vsekakor so vse tri, tako moja, kot tvoji dve razlagi, švoh. Ne pojasni, zakaj bi ženska izgubila menstruacijo. Ženska bi kamot imela menstruacijo tudi, če bi bila doma pri vnukih in skrbela zanje. Še več, pri določenih "primitivnih" ljudstvih ženske izmenoma skrbe za vse otroke v plemenu; celo dojijo tuje otroke. Če bi babice človekovih prednikov prav tako imele lahko tudi v poznih letih otroke in bi bile noseče istočasno, kot njihove hčerke, bi to pomenilo mnogo več mleka za otroke, mnogo več rok za vzajemno pomoč, s tem pa večjo prednost za preživetje otrok.
Da ne omenjava tega, da imajo danes ženske menstruacijo povsem naravno do 45, nekatere celo do 50. leta, ko je pred njimi še vsaj 20-30 let kvalitetnega življenja; v času kromanjonskega človeka pa so bili 45-letni starčki verjetno takšna redkost, kot danes razni 100-letniki. Mogoče celo 120-letniki.
Zelo verjetno so ženske menstruacijo na račun slabšega zdravja in hitrejšega staranja tudi prej izgubile, tako da so bile po 30. letu morda že neplodne... Vseeno to ni popolna razlaga, zakaj ne bi mogle biti plodne pozno v starost.
- Hoc est qui sumus -
Double_J ::
Ali lahko sploh neke preproste molekule delajo ne vem kaj?
Če ja, potem je samo problem, da ne znamo uganit katera je res prava, z izdelavo ni problema...
Če ja, potem je samo problem, da ne znamo uganit katera je res prava, z izdelavo ni problema...
Dve šivanki...
Thomas ::
Po eni strani je tudi majhnih molekul zelo veliko in bi kakšne lahko delale kej zanimivega. Ni pa to nujno, lahko da mora biti kar zajetnejša. Ker tudi noben je še ni, majhne in prostoležeče molekule utiliziral zase, kolikor vemo. Slab indic. Torej je vsaj sinteza take mahjhne molekule s pomembnimi učinki najbrž težka.
Brez izračuna se nič ne ve. Z izračunom pa vse.
Brez izračuna se nič ne ve. Z izračunom pa vse.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
BigWhale ::
joco> "Pri ljudeh se je menopavza razvila, ker so se razvile visoke sociološke združbe, in so stare mame lahko skrbele za mlad plod, med tem ko so mladi odrasli šli na lov za hrano."
Ta je spet ena taka, da ne vem, kaj naj si mislim. Nič se ni razvila "ZATO". Kvečjemu pojavila se je, ker se je to obneslo in je prinašalo prednost pri naravnem izboru. Če takele strešaš ne vem, a ravno napačno gledaš na evolucijo, ali samo poenostavljaš.
Ni se razvila iz nekega posebnega razloga niti se ni pojavila zato ker bi se to obneslo.
Menopavza se je pojavila in je ostala zato, ker to ni imelo nekega negativnega vpliva na vrsto. Ravno obratno. Kljucnih razlogov zakaj se je pa pojavila je pa lahko precej veliko. Genetski defekt nekaterih samic. Lazje so pa prezivele zato, ker se nobeni ni naredilo, da bi v pozni starosti zanosila in med nosecnostjo oziroma porodom umrla skupaj z mladicem, tako kot se je to dogajalo tistim, ki so bile brez tega defekta.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BigWhale ()
Thomas ::
Narobe imaš, BW. Menopavza je za naše gene ugodnejša kot ne-menopavza. Edino tako je tako prisotna.
Premisli!
Razen če te nisem prav razumel. Če trdiš že ti, da je ugodnejša, ne samo "ista figa".
Potem se ti opravičujem.
Premisli!
Razen če te nisem prav razumel. Če trdiš že ti, da je ugodnejša, ne samo "ista figa".
Potem se ti opravičujem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Double_J ::
Če prav zastopim, so tele antioksidanti švoh. Potrebovali bi molekule, ki:
1. Preprečujejo krajšanje telomer
2. Avtomatično ubijajo kakršnekoli rakove celice
Ali je to že rešitev, ali pa ti vseeno kar odpove srce recimo pri 70?
1. Preprečujejo krajšanje telomer
2. Avtomatično ubijajo kakršnekoli rakove celice
Ali je to že rešitev, ali pa ti vseeno kar odpove srce recimo pri 70?
Dve šivanki...
Thomas ::
IMHO ni rešitev. Moraš tud kej popravt, ne samo konzervirat, da težje propada.
Razen če to telo samo dela, dokler ni prehuda erozija.
Ne vem.
Razen če to telo samo dela, dokler ni prehuda erozija.
Ne vem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Okapi ::
Gotovo skoraj nobena ni živa že 3 milijarde let.Če predpostavimo, da bakterija pri delitvi ne umre, potem so vse toliko stare.
Ne pojasni, zakaj bi ženska izgubila menstruacijo. Ženska bi kamot imela menstruacijo tudi, če bi bila doma pri vnukih in skrbela zanje.Jajčeca ne nastajajo ves čas, ampak enkrat na začetku in se potem starajo, DNK v njih mutira in ženska ima že pri 40 letih precej možnosti, da bo zarodek okvarjen. Pri 60 letih bi se rojevali v glavnem samo še defektni otroci, torej je bolje, da se ne. Ženske pa tudi po menopavzi še naprej živijo, ker hčeram pomagajo vzgajati vnuke in vnukinje.
O.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
Lion29 ::
btw, a smem vedet, kako nastanejo rakave celice?
cist tko simple za laike v 2 stavkih
cist tko simple za laike v 2 stavkih
Founder and CTO @ Article-Factory.ai
Double_J ::
Razen če to telo samo dela, dokler ni prehuda erozija.
Ja sej to se bi videlo, če bi izumili tisti dve zadeve. To bi morala biti glavna prioriteta, samo se mi zdijo raziskovalci premalo ambiciozni.
Dve šivanki...
BigWhale ::
Narobe imaš, BW. Menopavza je za naše gene ugodnejša kot ne-menopavza. Edino tako je tako prisotna.
Premisli!
Razen če te nisem prav razumel. Če trdiš že ti, da je ugodnejša, ne samo "ista figa".
Potem se ti opravičujem.
Sem potem popravil prvi stavek. :) V bistvu je ugodnejsa ja. Ampak niti ni nujno, da bi bila, da bi se obdrzala. Recimo, da se je neka genetska sprememba pojavila pri enih hribovcih pri tistih v dolini pa ne. Potem pa pride povodenj in une v dolini po vecini pobije.
Genetska sprememba ostane, dasiravno nima prav nobenega pomena pri prezivetju.
Okapi ::
Temu se drugače reče genski zdrs, biologi pa s še vedno ne morejo zediniti, v kakšnem obsegu se dogaja.
O.
O.
.:joco:. ::
BW, imagodei in drugi:
Če smo res zelo korektni, je menopavza byproduct daljšanja življenjske dobe.
Komot bi se lahko vzporedno z daljšanjem življenjske dobe tudi večalo število jajčec pri ženskah, da bi bile plodne dalj časa. Ampak za to ni bilo evolucijskega pritiska. Ali pa je bil vsaj zanemarljivo majhen, v primerjavi z dolgo življenjsko dobo. Ta je namreč omogočala da so babice skrbele za vnuke.
Veliko redkejši kot danes. Vseeno je en starček ali 2 dovolj da poskrbi za en vrtec otrok. Poleg tega so bile babice pri 30 letih bolj pravilo kot izjema.
Če jih pa ne bi, pa bi njo in njeno potomstvo izločili iz plemena. Kdo ima zdaj večje prednosti?
// edit:
legal notice:
Seveda, gre za ugibanja, neposrednih dokazov ni. Je pa neka hipoteza, ki je dokaj konsistentna.
Ne pojasni, zakaj bi ženska izgubila menstruacijo.
Če smo res zelo korektni, je menopavza byproduct daljšanja življenjske dobe.
Komot bi se lahko vzporedno z daljšanjem življenjske dobe tudi večalo število jajčec pri ženskah, da bi bile plodne dalj časa. Ampak za to ni bilo evolucijskega pritiska. Ali pa je bil vsaj zanemarljivo majhen, v primerjavi z dolgo življenjsko dobo. Ta je namreč omogočala da so babice skrbele za vnuke.
času kromanjonskega človeka pa so bili 45-letni starčki verjetno takšna redkost
Veliko redkejši kot danes. Vseeno je en starček ali 2 dovolj da poskrbi za en vrtec otrok. Poleg tega so bile babice pri 30 letih bolj pravilo kot izjema.
Še več, pri določenih "primitivnih" ljudstvih ženske izmenoma skrbe za vse otroke v plemenu; celo dojijo tuje otroke.
Če jih pa ne bi, pa bi njo in njeno potomstvo izločili iz plemena. Kdo ima zdaj večje prednosti?
// edit:
legal notice:
Seveda, gre za ugibanja, neposrednih dokazov ni. Je pa neka hipoteza, ki je dokaj konsistentna.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: .:joco:. ()
marS ::
Evolucija je naravni pojav, do katerega pride, ko se začnejo avtomati samoreplicirati - tukaj prihaja do napak (mutacij) in posledično do razvoja vrst.
sej prihajamo do te stopnje - s takimi odkritji...in čim bolj se staramo je več napak - mutacij - kmalu se bomo res začeli replicirati/klonirati - življenska doba se daljša, itd...
...no more heroes...
https://ilbis.com/
https://ilbis.com/
PavleG ::
Se bom še jst priključil debati, ker je precej zanimiva =)
Najprej glede menopavze:
No recimo če izhajamo iz tega, da je bila življenjska doba včasih, recimo tam do 40 let in povežemo to z ugotovitvjo, da je večina vrst naravno plodnih celo svoje življenje že takoj dobimo rešitev. Torej menopavza (pomojem) ni noben odraz družbe in babic in ne vem česa še ampak smo pač ljudje svojo življenjsko dobo "umetno" (torej z zdravili, zelišči, ...) podaljševali precej hitreje, kot bi se to zgodilo s samo evolucijo (torej, da bi se človeška vrsta sama prilagajala in razvijala imunost na bolezni, ...). Iz tega je torej menopavza samo "stanek" tistega "naravnega" človeka, ki ima pri 50 itak tolk deformiran dedni material, da se pol (z večjo frekvenco) rodijo deformirani potomci (zakar običajno ni ravno priporočljivo da imajo ženske nosečnost po 40. letu).
Glede plusov in minusov vsega tega podaljševanja živ. dobe.
Če izhajamo iz "naloge" pripadnikov neke vrste, da ohranjajo svojo vrsto, so osebki, ki tega ne morejo počet (torej so tako ali drugače neplodni) v bistvu breme vrsti (čeprav se sliši precej nehumano, ampak gledamo samo iz "naravnega", evolucijskega stališča). Iz tega sledi, da je tudi podaljševanje življenjske dobe po menopavzi v bistvu nesmiselno, ker taki osebki družbi nič več ne morejo doprinesti.
Drugače je mogoče iz družbenega stališča, kjer starejši osebki razpolagajo z recimo več znanja, modrosti, izkušnjami, ... Samo je potlej spet tako, da zaradi sega tega mlajša generacija niti ne dobi priložnosti vse to dobit. Oziroma drugače...z podaljševanjem življenjske dobe se daljšajo vsa obdobja življenja, ne samo starost. Sedaj je recimo povsem običajno da se študira vsaj tam do ene 25 leta, potem rabiš nekaj časa da dobiš službo, zaslužiš dovolj za stanovanje, se končno osamosvojiš in ustvariš svojo družino (torej imaš potomce in končno opraviš svojo "vlogo" v vrsti) tam nekje pri 30. recimo. Če gledamo, da so potomce sposobni imet že vsaj 15 let prej (v puberteti) je to v bistvu precej potratno (in če se spomnimo, da je "naravna" doba človeka recimo 40-50 let). Ni sicer rečeno, lahko pa se bo vse skupaj premikalo še bolj proti starosti, dokler ne bo mogoče enkrat prišlo do tega da bojo imel ljudje otroke ravno pred menopavzo, kar definitivno ne more bit "naravno".
Torej (zaključek =), da ne bom čisto narobe razumljen. Ne pravim, da oseb "po" menopavzo ne bi smel več bit (itak moramo gledat na neko humanost in družbo in vse to ves čas). Ne vidim pa ravno tako velike prednosti, da vse stremi k temu da bi se življenjska doba ne vem kako podaljšala (čeprav članek v bistvu sploh ne govori o tem). Sam pomojem je že 90 let precej, precej veliko (preveč). Mogoče bi bilo boljše, da bi se razvoj usmeril v to, da bi bila struktura družbe taka, da bi lahko imeli recimo vseh 60 let res kvalitetnih, ne pa da se "življenje začne" šele takrat ko ljudje pridejo v pokoj pa zato pol takrat rabijo tolk zdravil in vsega, da takrat še ostanejo vitalni.
Žiga =)
Najprej glede menopavze:
No recimo če izhajamo iz tega, da je bila življenjska doba včasih, recimo tam do 40 let in povežemo to z ugotovitvjo, da je večina vrst naravno plodnih celo svoje življenje že takoj dobimo rešitev. Torej menopavza (pomojem) ni noben odraz družbe in babic in ne vem česa še ampak smo pač ljudje svojo življenjsko dobo "umetno" (torej z zdravili, zelišči, ...) podaljševali precej hitreje, kot bi se to zgodilo s samo evolucijo (torej, da bi se človeška vrsta sama prilagajala in razvijala imunost na bolezni, ...). Iz tega je torej menopavza samo "stanek" tistega "naravnega" človeka, ki ima pri 50 itak tolk deformiran dedni material, da se pol (z večjo frekvenco) rodijo deformirani potomci (zakar običajno ni ravno priporočljivo da imajo ženske nosečnost po 40. letu).
Glede plusov in minusov vsega tega podaljševanja živ. dobe.
Če izhajamo iz "naloge" pripadnikov neke vrste, da ohranjajo svojo vrsto, so osebki, ki tega ne morejo počet (torej so tako ali drugače neplodni) v bistvu breme vrsti (čeprav se sliši precej nehumano, ampak gledamo samo iz "naravnega", evolucijskega stališča). Iz tega sledi, da je tudi podaljševanje življenjske dobe po menopavzi v bistvu nesmiselno, ker taki osebki družbi nič več ne morejo doprinesti.
Drugače je mogoče iz družbenega stališča, kjer starejši osebki razpolagajo z recimo več znanja, modrosti, izkušnjami, ... Samo je potlej spet tako, da zaradi sega tega mlajša generacija niti ne dobi priložnosti vse to dobit. Oziroma drugače...z podaljševanjem življenjske dobe se daljšajo vsa obdobja življenja, ne samo starost. Sedaj je recimo povsem običajno da se študira vsaj tam do ene 25 leta, potem rabiš nekaj časa da dobiš službo, zaslužiš dovolj za stanovanje, se končno osamosvojiš in ustvariš svojo družino (torej imaš potomce in končno opraviš svojo "vlogo" v vrsti) tam nekje pri 30. recimo. Če gledamo, da so potomce sposobni imet že vsaj 15 let prej (v puberteti) je to v bistvu precej potratno (in če se spomnimo, da je "naravna" doba človeka recimo 40-50 let). Ni sicer rečeno, lahko pa se bo vse skupaj premikalo še bolj proti starosti, dokler ne bo mogoče enkrat prišlo do tega da bojo imel ljudje otroke ravno pred menopavzo, kar definitivno ne more bit "naravno".
Torej (zaključek =), da ne bom čisto narobe razumljen. Ne pravim, da oseb "po" menopavzo ne bi smel več bit (itak moramo gledat na neko humanost in družbo in vse to ves čas). Ne vidim pa ravno tako velike prednosti, da vse stremi k temu da bi se življenjska doba ne vem kako podaljšala (čeprav članek v bistvu sploh ne govori o tem). Sam pomojem je že 90 let precej, precej veliko (preveč). Mogoče bi bilo boljše, da bi se razvoj usmeril v to, da bi bila struktura družbe taka, da bi lahko imeli recimo vseh 60 let res kvalitetnih, ne pa da se "življenje začne" šele takrat ko ljudje pridejo v pokoj pa zato pol takrat rabijo tolk zdravil in vsega, da takrat še ostanejo vitalni.
Žiga =)
imagodei ::
Če predpostavimo, da bakterija pri delitvi ne umre, potem so vse toliko stare.
Khm. Odvisno, kako gledaš. Cel kup enih problemov. Vzemi bakterijo, ki je teoretično stara 3 milijarde let. Recimo, da se ta hip razdeli v dve bakteriji... Koliko sta stari? Obe še vedno 3 milijarde let? Ali vzamemo eno kot original, drugo pa kot potomko? Kako naj obe vzamemo kot original, če je pa ena za nastanek potrebovala snovi, ki jih je izvorna bakterija morala pridobit iz okolice in pridelat...
Poleg tega po takem merilu lahko tudi vsakega človeka označiš za 3 milijarde let starega, ker čist na vse celice, ki se delijo preko celotne človeške linije in vseh prednikov lahko gledamo enako, kot takole bakterije.
Jajčeca ne nastajajo ves čas, ampak enkrat na začetku in se potem starajo, DNK v njih mutira in ženska ima že pri 40 letih precej možnosti, da bo zarodek okvarjen. Pri 60 letih bi se rojevali v glavnem samo še defektni otroci, torej je bolje, da se ne. Ženske pa tudi po menopavzi še naprej živijo, ker hčeram pomagajo vzgajati vnuke in vnukinje.
No, tole je že bolj logično.
- Hoc est qui sumus -
.:joco:. ::
@Lion29 rak je skupek dokaj različnih bolezni. Nekateri nastanejo z okužbo virusa, nekateri z mutacijami (okvare DNA s kemikalijami, radiacijo,...).
Skupno jim je to, da se celice v nekem tkivu začnejo nekontrolirano razmnoževat in da se lahko razširijo na druga tkiva. Obstajajo tudi benigni tumorji, naprimer navadna bradavica. Ti se ponavadi razmnožujejo v neki ovojnici, in se ne širijo v druga tkiva. Tem ne pravimo rak. Maligni tumorji pa metastazirajo v druga tkiva in nekontrolirana delitev se nadaljuje tudi tam. Tem pa pravimo rak. Levkemija, naprimer, pa je primer raka, ki ne tvori tumorja.
Ikzekli.
Skupno jim je to, da se celice v nekem tkivu začnejo nekontrolirano razmnoževat in da se lahko razširijo na druga tkiva. Obstajajo tudi benigni tumorji, naprimer navadna bradavica. Ti se ponavadi razmnožujejo v neki ovojnici, in se ne širijo v druga tkiva. Tem ne pravimo rak. Maligni tumorji pa metastazirajo v druga tkiva in nekontrolirana delitev se nadaljuje tudi tam. Tem pa pravimo rak. Levkemija, naprimer, pa je primer raka, ki ne tvori tumorja.
Poleg tega po takem merilu lahko tudi vsakega človeka označiš za 3 milijarde let starega
Ikzekli.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: .:joco:. ()
imagodei ::
Če smo res zelo korektni, je menopavza byproduct daljšanja življenjske dobe.
Komot bi se lahko vzporedno z daljšanjem življenjske dobe tudi večalo število jajčec pri ženskah, da bi bile plodne dalj časa. Ampak za to ni bilo evolucijskega pritiska. Ali pa je bil vsaj zanemarljivo majhen, v primerjavi z dolgo življenjsko dobo. Ta je namreč omogočala da so babice skrbele za vnuke.
Jajčec ima ženska vseeno zadosti in jih ob nastopu menopavze ne zmanjka.
Poleg tega - zakaj menopavza omogoča babicam skrbeti za vnuke bolj, kot če bi bila noseča ali imela svojega otroka? In, če je tako pomembno pomagat pri vzgoji vnukov, zakaj ni bilo evolucijskega pritiska, da se ostareli moški bolj posvetijo skrbi za vnuke?
Veliko redkejši kot danes. Vseeno je en starček ali 2 dovolj da poskrbi za en vrtec otrok. Poleg tega so bile babice pri 30 letih bolj pravilo kot izjema.
Glede tega sploh ni dileme. Sprašujem se, zakaj je ženski treba ugasnit menstruacijo, da je sposobna skrbet za vnuke?
Če jih pa ne bi, pa bi njo in njeno potomstvo izločili iz plemena. Kdo ima zdaj večje prednosti?
Tudi to ni pravo vprašanje. Saj ne gre za to, da bi katera odklonila. Tako so odrasle in tako se v teh skupnostih dela. Ampak to sploh ni bistvo. Bistvo je v tem, da ženska ne rabi prekinit menstruacije za to, da lahko drugim v plemenu pomaga vzgajat otroke.
- Hoc est qui sumus -
PavleG ::
krenludek ::
nekje sem bral da je človeško telo oblikovano za življenje od 110 - 140 let v pogojih v kakršnih je človek živel ko je postal homo-sapiens in če ne bi imel naravnih sovražnikov
imagodei ::
imagodei>> "Poleg tega po takem merilu lahko tudi vsakega človeka označiš za 3 milijarde let starega"
joco> "Ikzekli. "
Ja, pri takih merilih pa definitvno lahko rečemo, da so vse bakterije stare 3 milijarde let. Sicer se pojavi težava, ko se pojavi nov soj bakterij - v bistvu je nov, ampak ravno tako star 3 milijarde let, ampak jebi ga.
joco> "Ikzekli. "
Ja, pri takih merilih pa definitvno lahko rečemo, da so vse bakterije stare 3 milijarde let. Sicer se pojavi težava, ko se pojavi nov soj bakterij - v bistvu je nov, ampak ravno tako star 3 milijarde let, ampak jebi ga.
- Hoc est qui sumus -
Thomas ::
- zakaj menopavza omogoča babicam skrbeti za vnuke bolj, kot če bi bila noseča ali imela svojega otroka?
Ker človeški otroci dolgo odraščajo, babica pa ni nujno, da bo živela dovolj dolgo da do konca vzgoji svojega. To bi bila izguba dragocene energije, veliko tveganje, ki ga evolucija ni podprla.
Boljš da preostanek svojih moči do za vnuke. Se več genov prenese.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
That is the spirit, detroit!
Ne pa eni, ki vidijo v tem samo nesrečo za vse. Ma, če ni boljšega, samo 1000 let biološkega življenja, pa zato okopavam peso in pasem koze, vseh 1000 let. Ni problema.
Ne pa eni, ki vidijo v tem samo nesrečo za vse. Ma, če ni boljšega, samo 1000 let biološkega življenja, pa zato okopavam peso in pasem koze, vseh 1000 let. Ni problema.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Ni jebe. Pa če delam na latifundiji, life is beautiful.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
imagodei ::
Thomas> "Ker človeški otroci dolgo odraščajo, babica pa ni nujno, da bo živela dovolj dolgo da do konca vzgoji svojega. To bi bila izguba dragocene energije, veliko tveganje, ki ga evolucija ni podprla.
Boljš da preostanek svojih moči do za vnuke. Se več genov prenese. "
Ampak, saj po njeni smrti skrb za otroka prevzamejo ostale ženske v plemenu/hordi. Tko funkcionira človeški rod. V bistvu je to ena večjih prednosti, skrb za tiste, ki (še) ne znajo poskrbeti zase in za obnemogle. Vrtci in domovi za ostarele niso novodobna pogruntavščina.
Boljš da preostanek svojih moči do za vnuke. Se več genov prenese. "
Ampak, saj po njeni smrti skrb za otroka prevzamejo ostale ženske v plemenu/hordi. Tko funkcionira človeški rod. V bistvu je to ena večjih prednosti, skrb za tiste, ki (še) ne znajo poskrbeti zase in za obnemogle. Vrtci in domovi za ostarele niso novodobna pogruntavščina.
- Hoc est qui sumus -
Double_J ::
Ampak, saj po njeni smrti skrb za otroka prevzamejo ostale ženske v plemenu/hordi. Tko funkcionira človeški rod. V bistvu je to ena večjih prednosti, skrb za tiste, ki (še) ne znajo poskrbeti zase in za obnemogle. Vrtci in domovi za ostarele niso novodobna pogruntavščina.
Potem bi jih pač umrlo 90% otrok, namesto 80%. Več matranja za nič, kar nima smisla.
Dve šivanki...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
Thomas ::
po njeni smrti skrb za otroka prevzamejo ostale ženske v plemenu/hordi.
Že mogoče, ampak tuj otrok ti rajš pade na tla in se poškoduje in tko naprej, kakor lasten.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
imagodei ::
Double J> "Potem bi jih pač umrlo 90% otrok, namesto 80%. Več matranja za nič, kar nima smisla. "
Zakaj bi jih umrlo 90% namesto 80%? Ne razumem te logike. Evolucijsko prednost ti daje dejstvo, da skupina skrbi za otroke. Preživi jih kvečjemu več.
Thomas> "Že mogoče, ampak tuj otrok ti rajš pade na tla in se poškoduje in tko naprej, kakor lasten. "
Ah, kaj pa vem... Če mati umre zaradi starosti in za sabo pusti negodnega otroka, pa morda skrb zanj prevzame druga "odrasla" hčerka oz. otrokova sestra, stara 16 let, ki je svojega prvega ravno spravila iz plenic. Sestra oz. bratec ji ne bo prav pogosto padel iz rok.
Sploh pa, če pogledamo naše najbližje sorodnike šimpanze, posvojitve ob smrti staršev kar dobro delujejo, brez metanja otrok ob tla. Enako pri "primitivnih" ljudstvih.
Zakaj bi jih umrlo 90% namesto 80%? Ne razumem te logike. Evolucijsko prednost ti daje dejstvo, da skupina skrbi za otroke. Preživi jih kvečjemu več.
Thomas> "Že mogoče, ampak tuj otrok ti rajš pade na tla in se poškoduje in tko naprej, kakor lasten. "
Ah, kaj pa vem... Če mati umre zaradi starosti in za sabo pusti negodnega otroka, pa morda skrb zanj prevzame druga "odrasla" hčerka oz. otrokova sestra, stara 16 let, ki je svojega prvega ravno spravila iz plenic. Sestra oz. bratec ji ne bo prav pogosto padel iz rok.
Sploh pa, če pogledamo naše najbližje sorodnike šimpanze, posvojitve ob smrti staršev kar dobro delujejo, brez metanja otrok ob tla. Enako pri "primitivnih" ljudstvih.
- Hoc est qui sumus -
Double_J ::
Zakaj bi jih umrlo 90% namesto 80%? Ne razumem te logike. Evolucijsko prednost ti daje dejstvo, da skupina skrbi za otroke. Preživi jih kvečjemu več.
Živi jih lahko toliko kot je hrane in ostali pogoji dopuščajo. Če bi ženske še kasneje rojevale, bi jih pač še nekaj več umrlo.
Po tvoji logiki bi pa itak morale stalno rojevati vsaj dvojčke. Le zakaj ne?
Dve šivanki...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
Okapi ::
Dejstvo je, da so se te reči okoli razmnoževanja ljudi določale pred 100.000+ leti, ko so bili pogoji bistveno drugačni. Tako da za zdajšnje razmere, pa verjetno tudi za tiste pred 10.000 leti, vsekakor ni optimalno prilagojeno, ampak jebiga, takle mamo.
O.
O.
imagodei ::
> "Živi jih lahko toliko kot je hrane in ostali pogoji dopuščajo. Če bi ženske še kasneje rojevale, bi jih pač še nekaj več umrlo."
Ah, če babica pomaga hčerki pri vnučku, tudi preživi več otrok, pa ni problema s hrano. Če bi razdelila svojo skrb med svojega otroka in med vnučka, bi morda preživel samo močnejši od obeh, končni rezultat bi bil pa tam-tam. Evolucije v bistvu nič ne briga, a jih umre 90% ali 80%.
> "Po tvoji logiki bi pa itak morale stalno rojevati vsaj dvojčke. Le zakaj ne?"
A si moral v popolnoma normalno debato pripeljat strawmana, ja?
Lej, saj jaz ne trdim, da menopavza ni prinesla prednosti. Očitno jih je, zato je evolucija v danih razmerah pač izbirala za pojav menopavze. To je dejstvo. Jaz se samo ne strinjam s sklepanjem, da je do tega prišlo, ker bi babica doprinesla toliko pozitivnega pri skrbi za vnuka. To se mi zdi posledca oziroma kvečjemu dodatni dejavnik pritiska, nikakor pa ne vodilni. Če predpostavljamo, da so vse ženske (ali morda celo tudi vsi moški) v plemenu skrbeli za vse otroke, kje je potem odločilni evolucijski pritisk, ki izbira za zgodnjo menopavzo, ko se v populaciji pojavi ta gen? V tem kontekstu ga jaz ne vidim. Babičina skrb za vnuka ni toliko odločilna, da bi genu prinesla tako prednost.
Je pa evolucijski pritisk drugje: porod pri človeku je jako naporna zadeva (trade-off med velikimi možgani in sposobnostjo preživetja človeškega mladiča). Hudo naporna je že za mlado mamico, kaj šele za starko, ki je v življenju spravila na svet že 5, 7, 10 potomcev. Porod je bil verjetno že tako eden pomembnih vzrokov smrti, kaj šele porod v visoki starosti (po takratnih merilih verjetno po 30. letu). In tukaj je evolucijski pritisk: bolje, da je babica neplodna in živi ter pomaga skrbet za vnuke, kot pa da na porodu umre. Tiste, ki so bile plodne v pozni starosti, so verjetno na porodu krepale kot muhe in tukaj se pa dejansko pojavi močan pritisk, ker ti pobije maso sicer še zdravih žensk, ki bi dejansko lahko skrbele za vnuke.
Ah, če babica pomaga hčerki pri vnučku, tudi preživi več otrok, pa ni problema s hrano. Če bi razdelila svojo skrb med svojega otroka in med vnučka, bi morda preživel samo močnejši od obeh, končni rezultat bi bil pa tam-tam. Evolucije v bistvu nič ne briga, a jih umre 90% ali 80%.
> "Po tvoji logiki bi pa itak morale stalno rojevati vsaj dvojčke. Le zakaj ne?"
A si moral v popolnoma normalno debato pripeljat strawmana, ja?
Lej, saj jaz ne trdim, da menopavza ni prinesla prednosti. Očitno jih je, zato je evolucija v danih razmerah pač izbirala za pojav menopavze. To je dejstvo. Jaz se samo ne strinjam s sklepanjem, da je do tega prišlo, ker bi babica doprinesla toliko pozitivnega pri skrbi za vnuka. To se mi zdi posledca oziroma kvečjemu dodatni dejavnik pritiska, nikakor pa ne vodilni. Če predpostavljamo, da so vse ženske (ali morda celo tudi vsi moški) v plemenu skrbeli za vse otroke, kje je potem odločilni evolucijski pritisk, ki izbira za zgodnjo menopavzo, ko se v populaciji pojavi ta gen? V tem kontekstu ga jaz ne vidim. Babičina skrb za vnuka ni toliko odločilna, da bi genu prinesla tako prednost.
Je pa evolucijski pritisk drugje: porod pri človeku je jako naporna zadeva (trade-off med velikimi možgani in sposobnostjo preživetja človeškega mladiča). Hudo naporna je že za mlado mamico, kaj šele za starko, ki je v življenju spravila na svet že 5, 7, 10 potomcev. Porod je bil verjetno že tako eden pomembnih vzrokov smrti, kaj šele porod v visoki starosti (po takratnih merilih verjetno po 30. letu). In tukaj je evolucijski pritisk: bolje, da je babica neplodna in živi ter pomaga skrbet za vnuke, kot pa da na porodu umre. Tiste, ki so bile plodne v pozni starosti, so verjetno na porodu krepale kot muhe in tukaj se pa dejansko pojavi močan pritisk, ker ti pobije maso sicer še zdravih žensk, ki bi dejansko lahko skrbele za vnuke.
- Hoc est qui sumus -
Zgodovina sprememb…
- spremenil: imagodei ()
poweroff ::
Če prav zastopim, so tele antioksidanti švoh. Potrebovali bi molekule, ki:
1. Preprečujejo krajšanje telomer
2. Avtomatično ubijajo kakršnekoli rakove celice
Ali je to že rešitev, ali pa ti vseeno kar odpove srce recimo pri 70?
No. 1 je precej problematična zadeva. Vprašanje kdaj bo dejansko izvedljiva.
Na No. 2 se pa dela že precej aktivno. Biološka zdravila nove generacije (v povezavi z nanotehnologijo). Po domače - okrepljen imunski sistem.
PavleG - ljudje se že dolgo časa ne razvijamo po "biološkem" kriteriju. Pri nas prevladuje "kulturni". Ne zmaga tisti posameznik, ki je najbolj močan, vzdržljiv, itd., pač pa tisti, ki ima najboljše kulturne veščine (je lep, zna dobro govorit, ima ugled v družbi). Posledica tega je, da ljudje zaradi etike skrbimo za tiste pripadnike naše vrste, ki so invalidni, nemočni, ostareli. Če bi bilo drugače, bi jih pustili umreti... Saj recimo zaradi enega počasnega starčka (ali pa ranjenega vojaka na fronti), cela skupina pade v roke sovražnikom.
Sicer pa kot sem rekel - če bomo umrli v starosti 100 let, vendar do 90 leta lahko normalno delali, potem pa še 5 let uživali na zasluženi penziji (zadnjih pet let pa se bodo začele razne bolezni), je to super. Bomo pač delali do 90 leta. In to z veseljem.
sudo poweroff
T-h-o-r ::
5 let penzije?
današnji penzionisti pa lahko uživajo že skoraj več let penzije, kot so imeli delovne dobe
današnji penzionisti pa lahko uživajo že skoraj več let penzije, kot so imeli delovne dobe
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?
if we no longer are interested in being civilized?
nekikr ::
Skoraj več? Nekaj jih poznam, ki so delali po 10 let in nič več, pa se potem upokojili. Dobri stari časi...
T-h-o-r ::
ena sorodnica je delala 30 let, šla v penzijo s 50imi
zdaj jih ima 71, izgleda super in verjetno bo potegnila krepko prek 80
zdaj jih ima 71, izgleda super in verjetno bo potegnila krepko prek 80
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?
if we no longer are interested in being civilized?
poweroff ::
Glej... Če boš fizično in psihično sposoben delat, ter če boš rad delal - zakaj ne bi? A je boljše doma poležavat pa se sebi smilit in na bridko smrt čakat?
Pa ne pravim, da delaš na ful. Pač, delaš na easy, pa zraven uživaš življenje.
Pa ne pravim, da delaš na ful. Pač, delaš na easy, pa zraven uživaš življenje.
sudo poweroff
T-h-o-r ::
jah, ne pomaga živeti do 140, če bi bil zaradi šihta pri 50ih invalid
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?
if we no longer are interested in being civilized?
poweroff ::
Če bomo kot družba pametni, bodo težaška fizična dela itak opravljali stroji.
Če ne bomo, bo kakšna vojna in še osnovne medicinske oskrbe ne bomo imeli.
Če ne bomo, bo kakšna vojna in še osnovne medicinske oskrbe ne bomo imeli.
sudo poweroff
nekikr ::
Glej... Če boš fizično in psihično sposoben delat, ter če boš rad delal - zakaj ne bi? A je boljše doma poležavat pa se sebi smilit in na bridko smrt čakat?
Absolutno. Ampak problem nastane, ker potem mladi nimajo dela. Si iz akademske stroke in najbrž poznaš razmere po fakultetah. Vsi se strinjajo, da je delo profesorja skoraj identično glavnemu dobitku na lotu. In posledično imaš ogromno starih profesorjev, ki predavajo tja do 80. leta, po drugi strani pa ima vsak profesor najmanj dva asistenta, ki sta tudi že doktorja in vrsto let pripravljena na njegovo zamenjavo a ne dobita priložnosti, ker "se stari ne spoka". Zdaj, problem nastane, če se gre za fakulteto, kjer se tematika vsako leto spreminja in moraš biti v koraku s časom. Primer iz mojih študentskih let: FRI. Pri enem od predmetov sm ose učili iz zapiskov, ki so nastali leta 85. In ne, ni bilo nekaj splošnega kar je vedno isto (kot je recimo osnovna matematika, 1+1 je že 15.000 let enako 2). Po drugi strani pa smo imeli kakšen predmet kjer so se lahko dokazali sveži profesorji in praviloma so bila ta predavanja (in vaje) vsaj za faktor 100 boljša. Na tista predavanja/vaje iz prvega primera nisem nikdar prišel, na drugo pa skoraj vedno. Apliciraj to na vse ostale poklice in dobiš dokaj podobno zgodbo, ki varira samo pri majhnem odstotku teh poklicev.
poweroff ::
Ja. To je pa problem družbe.
Morda pa bi lahko zmanjšali zaposlitev iz 8 ur na 4?
Morda pa bi lahko zmanjšali zaposlitev iz 8 ur na 4?
sudo poweroff
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Pozitivni izsledki nove raziskave zaviranja staranjaOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 9632 (6003) | BigWhale |
» | Infuzije krvne plazme ne pomlajujejo, pravi FDAOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 8811 (6420) | jype |
⊘ | Zdravilo za staranje (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 47292 (38451) | bluefish |
» | Prosti radikali mogoče ne povzročajo staranjaOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 4739 (3825) | Arto |
» | Raziskave "zdravila za nesmrtnost" (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 21758 (18290) | .:joco:. |