Forum » Znanost in tehnologija » Large Hadron Collider
Large Hadron Collider
terryww ::
ThePlayer> Zato mislm da ima Thomas več kot prav in je LHC res samo megalomanski top, ki prinaša več tveganja kot koristi.
Kakšna tveganja imaš v mislih? Trki energije 14 TeV se dnevno dogajajo v atmosferi (atmosfera+visoko energijski protoni (del kozmičnih žarkov)) že par .. no, pač od takrat ko imamo atmosfero na Zemlji. Torej, v čem je hec?
Kakšna tveganja imaš v mislih? Trki energije 14 TeV se dnevno dogajajo v atmosferi (atmosfera+visoko energijski protoni (del kozmičnih žarkov)) že par .. no, pač od takrat ko imamo atmosfero na Zemlji. Torej, v čem je hec?
ThePlayer ::
Glavni namen LHCja je ugotoviti (vsaj delno), kako deluje fizika na najbolj osnovnem nivoju, ki ga še lahko zaznavamo. Tako kot brez kvantne mehanike danes ne bi imeli laserskih tiskalnikov, tako čez 200 let brez LHC ne bomo imeli heisenbergovega kompenzatorja, ki je nujni sestavni del vsakega spodobnega teleporterja.
No če drugega ne je o tem, česa ne bomo (ne bi) imeli brez LHCja, še malo preuranjeno govort, se ti ne zdi? Meni se mi zdi sploh cel LHC projekt preuranjen.
Sej glede prihodnosti človeštva mislim da se nas večina tukaj okvirno strinja. Ampak pustmo zdaj to, jaz pravim da še zdaleč nismo izčrpali vseh tehnoloških možnosti in da LHCja (še?) _ne_ nucamo nujno.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: ThePlayer ()
jype ::
ThePlayer> No če drugega ne je o tem, česa ne bomo imeli brez LHCja, še malo preuranjeno govort, se ti ne zdi? Meni se mi zdi sploh cel LHC projekt preuranjen.
Jasno. Tudi o laserjih je bilo leta 1930 preuranjeno govoriti, danes ga pa mularija na obesku za ključe nosi v disko, ki je tudi poln laserjev.
ThePlayer> Sej glede prihodnosti človeštva mislim da se nas večina tukaj okvirno strinja. Ampak pustmo zdaj to, jaz pravim da še zdaleč nismo izčrpali vseh tehnoloških možnosti in da LHCja (še?) _ne_ nucamo nujno.
Saj Thomasa je kitzbrado že pozval - pa lahko še jaz tebe. Če imaš boljšo idejo, ki bi potrdila ali ovrgla veljavnost standardnega modela (in s tem tudi razložila, kako deluje gravitacija, ali obstaja hawkingovo sevanje, ali obstaja higgsov bozon in kakšne lastnosti ima) - na dan z njo.
Lahko seveda rečeš, da nam tega ni treba vedet. Prav imaš - komot preživimo še nekaj časa brez tega, problem pa je, da pojma nimamo, koliko časa imamo.
Jasno. Tudi o laserjih je bilo leta 1930 preuranjeno govoriti, danes ga pa mularija na obesku za ključe nosi v disko, ki je tudi poln laserjev.
ThePlayer> Sej glede prihodnosti človeštva mislim da se nas večina tukaj okvirno strinja. Ampak pustmo zdaj to, jaz pravim da še zdaleč nismo izčrpali vseh tehnoloških možnosti in da LHCja (še?) _ne_ nucamo nujno.
Saj Thomasa je kitzbrado že pozval - pa lahko še jaz tebe. Če imaš boljšo idejo, ki bi potrdila ali ovrgla veljavnost standardnega modela (in s tem tudi razložila, kako deluje gravitacija, ali obstaja hawkingovo sevanje, ali obstaja higgsov bozon in kakšne lastnosti ima) - na dan z njo.
Lahko seveda rečeš, da nam tega ni treba vedet. Prav imaš - komot preživimo še nekaj časa brez tega, problem pa je, da pojma nimamo, koliko časa imamo.
terryww ::
Trenutno ne bi imeli tehnologije Grid, za katero se verjame, da bo zacvetela čez par let (kot je zacvetel internet). Sicer je pa vedno problem z osnovnimi raziskavami in uporabnostjo. Osnovne raziskave so nujen del znanosti, znanost nujen del tehnologije, tehnologija nujen del digitalnega pisalnega stroja, na katerega trenutno klofaš.
Z LHCjem želijo odgovoriti na par največjih neodgovorjenih vprašanj v vsej znani zgodovini fizike. Čekiraj LHC stran (ako ni bila s5 hekana) in preštudiraj detektorje. K ATLAS-u so recimo prispevali tudi iz Jožefa Štefana, pa se lahko za podrobne info na njih obrneš. Sicer pa za lene po duši je kr nekaj info na Large Hadron Collider. @ Wikipedia
Čisto informativno - svoj čas so jenkiji gradili svojo verzijo LHC-ja, z dosegom 40TeV (LHC 14Tev), a jim je zmanjkalo denarja za to. Več info na Superconducting Super Collider @ Wikipedia.
Z LHCjem želijo odgovoriti na par največjih neodgovorjenih vprašanj v vsej znani zgodovini fizike. Čekiraj LHC stran (ako ni bila s5 hekana) in preštudiraj detektorje. K ATLAS-u so recimo prispevali tudi iz Jožefa Štefana, pa se lahko za podrobne info na njih obrneš. Sicer pa za lene po duši je kr nekaj info na Large Hadron Collider. @ Wikipedia
Čisto informativno - svoj čas so jenkiji gradili svojo verzijo LHC-ja, z dosegom 40TeV (LHC 14Tev), a jim je zmanjkalo denarja za to. Več info na Superconducting Super Collider @ Wikipedia.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: terryww ()
ThePlayer ::
Saj Thomasa je kitzbrado že pozval - pa lahko še jaz tebe. Če imaš boljšo idejo, ki bi potrdila ali ovrgla veljavnost standardnega modela (in s tem tudi razložila, kako deluje gravitacija, ali obstaja hawkingovo sevanje, ali obstaja higgsov bozon in kakšne lastnosti ima) - na dan z njo.
Jaz bom čist po pričakovanjih rekel, da nimam boljše ideje. Ostajam pa pri tem, da ta vprašanja v tem trenutku niso prioriteta človeštva. Saj ne rečem, da ne bi bilo super imet TOE, ampak ne morem se znebit občutka neodgovornosti okoli LHC eksperimenta. Čist kot laik, da ne bo pomote, priznam, da se ne ukvarjam z jedrsko fiziko. Še najbolj sem siguren v to, da nihče ne ve točno, kaj se bo zgodilo. Ostaja mi zato le upanje na najboljše.
ThePlayer ::
Kakšna tveganja imaš v mislih? Trki energije 14 TeV se dnevno dogajajo v atmosferi (atmosfera+visoko energijski protoni (del kozmičnih žarkov)) že par .. no, pač od takrat ko imamo atmosfero na Zemlji. Torej, v čem je hec?
O tveganjih je bilo že veliko povedanega v tej temi. Kot sem že zgoraj povedal, nihče ne ve točno kaj se bo zgodilo. Zato mi zagotovila, da karkoli že bo, ne bo slabo, ne zvenijo najbolj trdna. Kot laiku mi tudi enačenje redkih trkov v atmosferi z dogajanjem v cevi LHCja ne deluje najbolj prepričljivo. Podobno kot črne luknje in zanašanje na Hawkingovo sevanje.
Na drugi strani pa tudi ni nikakršnih zagotovil, da bomo z LHC kaj bliže TOE. Že to dejstvo, tudi če zanemarimo morebitne nevarnosti, ne govori ravno v prid LHCja, ob vseh vloženih milijardah €.
Thomas ::
Kakšna tveganja imaš v mislih? Trki energije 14 TeV se dnevno dogajajo v atmosferi (atmosfera+visoko energijski protoni (del kozmičnih žarkov)) že par .. no, pač od takrat ko imamo atmosfero na Zemlji. Torej, v čem je hec?
Povem še sedeminštiridesetič. Nimamo čelnih trkov visokoenergetskega snopa z visokoenergetskim snopom, kjer bi bilo milijon posameznih trkov visokoenergetskih protonov z visokoenergetskim protonom, vsako sekundo.
Tega NIMAMO nikjer v naravi. Tako kot nimamo nikjer v naravi naravne hidroelektrarne ali jedrskega torpeda.
Če lahko tako "nenaravno" gost snop sproži kakšno produkcijo stabilnih strangletonov, ki bi destabilizirali navadno snov - ne vemo. Niti ne vemo, kakšen drug stranski učinek bi LAHKO to imelo.
NE VE nihče. Vključno z vsemi, ki pravijo da "ne more biti nič hudega, a ne vemo kaj bo. Morda kul mali Big Bang, morda kul majhne in sigurno nenevarne črne luknjice .... vsekako pa material vnovčljiv kot Nobelova nagrada".
Česa ne razmete?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Zato mi zagotovila, da karkoli že bo, ne bo slabo, ne zvenijo najbolj trdna.
To je bistvo te teme. Na teh zagotovilih naj bi mirno živeli dalje in se delali da je vse business as usual. Oziroma, da je very exciting, be cause we don't know what to expect.
Tole oboje skupaj ne gre. Če nimaš opranih možganov s strani prijateljev CERNa, to zlahka zapopadeš.
Veliki filter lurks in the dark in MORDA ima ime: CERN-LHC.
Keine Ahnung!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
terryww ::
Povem še sedeminštiridesetič. Nimamo čelnih trkov visokoenergetskega snopa z visokoenergetskim snopom, kjer bi bilo milijon posameznih trkov visokoenergetskih protonov z visokoenergetskim protonom, vsako sekundo.
V težiščnem sistemu delca v atmosferi in visoko energijskega kozmičnega snopa zgleda trk kot čelni trk dveh hitro se premikajočih delcev. Tako da to so čelni trki. Za podrobnosti vzami v roke Strnada 3,4. Ne grize.
Glede energij.. kozmični žarki znaji prit tudi do 1000TeV (evo, še source sem ti poiskal http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/Hb...
Glede števila trkov v atmosferi si poglej recimo http://www.cosmicrays.org/muon-rays.php in seveda Cosmic ray @ Wikipedia. Ne da je število trkov relevantno (razen za detektorje) za naravo procesa, ampak če že mahaš s tem argumentom.. zopet Strnad oz na kratko, pomembna je energija. Če boš ti imel 10^100 trkov/s z max energijo 10eV ti to nebo nič povedlo o višje energijskih procesih. Medtem ko je "svetlost" žarkov v detektorjih zelo pomembna, ker zvejo več stvari iz enega trka, za naravo procesov nima veze. Če bi se dalo, bi pospeševali 2 protona enega prodi drugemu, ampak verjetnost trka in podobni problemi kažejo na nepraktičnost takega prijema. Zopet, Strnad 3,4, tud v 2 piše o pospeševalnikih, drugač pa kak članek/knjiga o stabilnosti curkov ipd.
Pa veš ti da so strangleti zaenkrat samo strange, celo bolj kot Hawkingovo sevanje ;)?
O črnih luknjah je bilo dovolj povedanega iz strani medijev, za neverne pa so spisali celo članek ali dva v znanstvenih revijah. V lokalno knjižnico in na ogled teh člankov!
Ne razumem zakaj 13 strani debate o stvareh, ki si jih lahko razčisti povprečen človek v 2h če le hoče. Ampak če pogledaš o čem je govora na teh straneh, ni o dejstvih ampak o prepričanjih posameznikov, ki zagovarjajo svoj prav. Tak da... lahko se gremo kdo je kaj udarnega slišal in po možnosti po svoje interpretiral, lahko si pa vzamete 2h za pohod v knjižnico (priporočam recimo Sakurai, Modern quantum phys al pa klasika, Strnad) in živite v miru, občasno opazujete oblake in se navdihujete ob njihovi fraktalni naravi. ;)
V težiščnem sistemu delca v atmosferi in visoko energijskega kozmičnega snopa zgleda trk kot čelni trk dveh hitro se premikajočih delcev. Tako da to so čelni trki. Za podrobnosti vzami v roke Strnada 3,4. Ne grize.
Glede energij.. kozmični žarki znaji prit tudi do 1000TeV (evo, še source sem ti poiskal http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/Hb...
Glede števila trkov v atmosferi si poglej recimo http://www.cosmicrays.org/muon-rays.php in seveda Cosmic ray @ Wikipedia. Ne da je število trkov relevantno (razen za detektorje) za naravo procesa, ampak če že mahaš s tem argumentom.. zopet Strnad oz na kratko, pomembna je energija. Če boš ti imel 10^100 trkov/s z max energijo 10eV ti to nebo nič povedlo o višje energijskih procesih. Medtem ko je "svetlost" žarkov v detektorjih zelo pomembna, ker zvejo več stvari iz enega trka, za naravo procesov nima veze. Če bi se dalo, bi pospeševali 2 protona enega prodi drugemu, ampak verjetnost trka in podobni problemi kažejo na nepraktičnost takega prijema. Zopet, Strnad 3,4, tud v 2 piše o pospeševalnikih, drugač pa kak članek/knjiga o stabilnosti curkov ipd.
Pa veš ti da so strangleti zaenkrat samo strange, celo bolj kot Hawkingovo sevanje ;)?
O črnih luknjah je bilo dovolj povedanega iz strani medijev, za neverne pa so spisali celo članek ali dva v znanstvenih revijah. V lokalno knjižnico in na ogled teh člankov!
Ne razumem zakaj 13 strani debate o stvareh, ki si jih lahko razčisti povprečen človek v 2h če le hoče. Ampak če pogledaš o čem je govora na teh straneh, ni o dejstvih ampak o prepričanjih posameznikov, ki zagovarjajo svoj prav. Tak da... lahko se gremo kdo je kaj udarnega slišal in po možnosti po svoje interpretiral, lahko si pa vzamete 2h za pohod v knjižnico (priporočam recimo Sakurai, Modern quantum phys al pa klasika, Strnad) in živite v miru, občasno opazujete oblake in se navdihujete ob njihovi fraktalni naravi. ;)
terryww ::
Thomas>Če lahko tako "nenaravno" gost snop sproži kakšno produkcijo stabilnih strangletonov, ki bi destabilizirali navadno snov - ne vemo.
No, pa naj bo še temu zadoščeno:
At heavy ion accelerators like RHIC, nuclei are collided at relativistic speeds, creating strange and antistrange quarks which could conceivably lead to strangelet production. The experimental signature of a strangelet would be its very high ratio of mass to charge, which would cause its trajectory in a magnetic field to be extremely straight. The STAR collaboration has searched for strangelets produced at the Relativistic Heavy Ion Collider[6], but none were found. The Large Hadron Collider (LHC) is even less likely to produce strangelets[7], but searches are planned[8] for the LHC ALICE detector.
vir:Strangelet @ Wikipedia. Včasih je dobro vedet o čem govoriš.
No, pa naj bo še temu zadoščeno:
At heavy ion accelerators like RHIC, nuclei are collided at relativistic speeds, creating strange and antistrange quarks which could conceivably lead to strangelet production. The experimental signature of a strangelet would be its very high ratio of mass to charge, which would cause its trajectory in a magnetic field to be extremely straight. The STAR collaboration has searched for strangelets produced at the Relativistic Heavy Ion Collider[6], but none were found. The Large Hadron Collider (LHC) is even less likely to produce strangelets[7], but searches are planned[8] for the LHC ALICE detector.
vir:Strangelet @ Wikipedia. Včasih je dobro vedet o čem govoriš.
terryww ::
@Thomas
Sicer me pa bolj zanima kak je kaj s tvojimi evolucijskimi algoritmi. Kaj v bistvu poganjaš, kake nevronske mreže? Pa rekel si da laufa to na večih compih, a to si z MPI-jem naredil? Si sprobal kaj na GPUjih, v Evolved Machines jim kr ratuje (http://www.evolvedmachines.com/).
Sicer me pa bolj zanima kak je kaj s tvojimi evolucijskimi algoritmi. Kaj v bistvu poganjaš, kake nevronske mreže? Pa rekel si da laufa to na večih compih, a to si z MPI-jem naredil? Si sprobal kaj na GPUjih, v Evolved Machines jim kr ratuje (http://www.evolvedmachines.com/).
JanK ::
vir:Strangelet @ Wikipedia. Včasih je dobro vedet o čem govoriš.
Tega se Thomas in ostali scaremongerji ne zavedajo. Kar je se huje: ne vedo, da ne vedo. Kar je se huje: mislijo da, ce oni ne vedo, da ne ve noben drug.
Thomas ::
Za evolucijo se oglasi v kakšni drugi temi, tukaj je off topic.
Tukaj je on topic recimo tole:
A CERNovci pa veste? Počemu potem sploh poganjate LHC, če itak veste? To je bilo že 100 krat vprašano a nikoli odgovorjeno. Pa če že veste in vseeno poganjate, da bi se samo potrdile vaše itak pravilne hipoteze - vsaj povejte kaj s tako gotovostjo čakate. Higgsov bozon? Kako da ne veste, pri kateri energiji se bo pojavil? Zakaj ga še nikoli niste videli v naravi, če je to "nič posebnega"?
Snop protonov proti snopu protonov načrtujete zato, da bi videli kaj sploh bo. No matter what. Veste pa ne vi, ne jaz, ne nihče.
Tukaj je on topic recimo tole:
ne vedo, da ne vedo. Kar je se huje: mislijo da, ce oni ne vedo, da ne ve noben drug.
A CERNovci pa veste? Počemu potem sploh poganjate LHC, če itak veste? To je bilo že 100 krat vprašano a nikoli odgovorjeno. Pa če že veste in vseeno poganjate, da bi se samo potrdile vaše itak pravilne hipoteze - vsaj povejte kaj s tako gotovostjo čakate. Higgsov bozon? Kako da ne veste, pri kateri energiji se bo pojavil? Zakaj ga še nikoli niste videli v naravi, če je to "nič posebnega"?
Snop protonov proti snopu protonov načrtujete zato, da bi videli kaj sploh bo. No matter what. Veste pa ne vi, ne jaz, ne nihče.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
WarpedGone ::
>> V težiščnem sistemu delca v atmosferi in visoko energijskega kozmičnega snopa zgleda trk kot čelni trk dveh hitro se premikajočih delcev. Tako da to so čelni trki. Za podrobnosti vzami v roke Strnada 3,4. Ne grize.
Situacija v atmosferi:
- Sedim na avtobusni postaji
- Iz leve pripelje en avto in ustavi na prehodu za pešce
- Iz desne pripizdi en idijot z 200kmh in se čelno zapiči v tega, ki se je ustavil pred prehodom
- Oba skupaj (razbit kup železja) gresta naprej s kakimi 100kmh v levo
Situacija v LHC:
- Sedim na avtobusni postaji
- Iz leve pripizdi en 100kmh v istem momentu pa še en iz desne prav tako z 100kmh
- pred mano se čelno zabijeta
- eno gumo dobim js v glavo
Situacija v atmosferi:
- Sedim na avtobusni postaji
- Iz leve pripelje en avto in ustavi na prehodu za pešce
- Iz desne pripizdi en idijot z 200kmh in se čelno zapiči v tega, ki se je ustavil pred prehodom
- Oba skupaj (razbit kup železja) gresta naprej s kakimi 100kmh v levo
Situacija v LHC:
- Sedim na avtobusni postaji
- Iz leve pripizdi en 100kmh v istem momentu pa še en iz desne prav tako z 100kmh
- pred mano se čelno zabijeta
- eno gumo dobim js v glavo
Zbogom in hvala za vse ribe
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: WarpedGone ()
terryww ::
@Thomas
Heheh, maš ti vročo kri.
>A CERNovci pa veste?
A-a, ve se samo, da so v bližnji okolici energijsko (nekaj redov) bolj bogati procesi in še vedno živimo.
>Počemu potem sploh poganjate LHC, če itak veste?
Teorija se je razvila kolko le mogoče in ker zgleda, da stoji na trdnih temeljih, predpostavljajo (nekateri z visoko verjetnostjo), da imajo prav. No, ego, na stran, narava še vedno odloča katera teorija bo vzdržala toku časa in katera ne. Teorije so razvite, čas je, da čekiramo, če držijo. No, čekiramo pa to pod nadzorovanimi (in umetnimi) pogoji. In ja, čeprav so umetni (recimo v smislu, da se res ni tako svetlih curkov, ki se zaletavajo), nima veze to glede varnosti, ker je zgornja energija še vedno 14TeV.
No, še zgodba o stricu Higgsu:
Stric Higgs je ono poletje spravil na list "neko nepomembno" teorijo. Izkazalo se je, da je to ena najboljših idej kak razložit maso. Imamo teorijo in kot se spodobi hočemo še experiment -> LHC med drugim išče Higgsov delec.
Sicer pa čisto vsi na CERN-u in pospeševalnikih na sploh si želijo, da bi našli kako neujemanje s trenutno teorijo (standardni model), čeprav zaenkrat kr dobro napoveduje stvari.
Heheh, maš ti vročo kri.
>A CERNovci pa veste?
A-a, ve se samo, da so v bližnji okolici energijsko (nekaj redov) bolj bogati procesi in še vedno živimo.
>Počemu potem sploh poganjate LHC, če itak veste?
Teorija se je razvila kolko le mogoče in ker zgleda, da stoji na trdnih temeljih, predpostavljajo (nekateri z visoko verjetnostjo), da imajo prav. No, ego, na stran, narava še vedno odloča katera teorija bo vzdržala toku časa in katera ne. Teorije so razvite, čas je, da čekiramo, če držijo. No, čekiramo pa to pod nadzorovanimi (in umetnimi) pogoji. In ja, čeprav so umetni (recimo v smislu, da se res ni tako svetlih curkov, ki se zaletavajo), nima veze to glede varnosti, ker je zgornja energija še vedno 14TeV.
No, še zgodba o stricu Higgsu:
Stric Higgs je ono poletje spravil na list "neko nepomembno" teorijo. Izkazalo se je, da je to ena najboljših idej kak razložit maso. Imamo teorijo in kot se spodobi hočemo še experiment -> LHC med drugim išče Higgsov delec.
Sicer pa čisto vsi na CERN-u in pospeševalnikih na sploh si želijo, da bi našli kako neujemanje s trenutno teorijo (standardni model), čeprav zaenkrat kr dobro napoveduje stvari.
Thomas ::
- eno gumo dobim js v glavo
Res je. To imam posebno rad. Šopirijo se kot pavi in ponujajo učbenike, za katere se izkaže, da jih samo niso dobro razumeli.
Kinematična razlika med trkom stoječega in drvečega avta in dveh nasprotno drvečih - je za opazovalca na avtobusni postaji BISTVENA!
Nam lahko v CERNu skoči "milijon gum v glavo" na sekundo! Medtem, ko nam pri atmosferskih trkih nobena.
Razlika je kar velika, med tem kaj se godi v naravi in kaj se bo godilo v LHC. V naravi je očitno benigno, za LHC pa NE VEMO.
Bemo mast! So eni kratki in naduti hkrati!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
terryww ::
@WarpedOne
Pri prof. Čopiču si bi zaslužil grajo :)). Ključne besede so:
- posebna teorija relativnosti,
- diagram Minkowskega (Minkowski diagram) @ Wikipedia - CM-sistem
- Lorentzove transformacije (pazi, LorenTZ, ne LorenZ, če boš kaj iskal)
Pri prof. Čopiču si bi zaslužil grajo :)). Ključne besede so:
- posebna teorija relativnosti,
- diagram Minkowskega (Minkowski diagram) @ Wikipedia - CM-sistem
- Lorentzove transformacije (pazi, LorenTZ, ne LorenZ, če boš kaj iskal)
terryww ::
@Thomas
am.. šopiriti ali ne, obstaja bistvena razlika med klasično kinematiko in relativistično kinematiko. Za delce, ki se gibljejo blizu hitrosti c, se dela z relativistično, drugače dobiš take "gumo v glavo" rezultate.
am.. šopiriti ali ne, obstaja bistvena razlika med klasično kinematiko in relativistično kinematiko. Za delce, ki se gibljejo blizu hitrosti c, se dela z relativistično, drugače dobiš take "gumo v glavo" rezultate.
Thomas ::
In ja, čeprav so umetni (recimo v smislu, da se res ni tako svetlih curkov, ki se zaletavajo), nima veze to glede varnosti, ker je zgornja energija še vedno 14TeV.
Metrski morski val ki pljuskne na obalo, ima komot 1000 krat večjo energijo od krogle, ki me zadane v glavo.
NI vse samo v tem, za kakšne energije gre, pač pa tudi za razne odvode po času, po prostoru in za razne druge derivate iz energije. To bi pa že lahko osvojili.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
, obstaja bistvena razlika med klasično kinematiko in relativistično kinematiko.
Zakon o gibalni količini še vedno velja. Dva nasprotna curka s po milijon trki na sekundo imata čisto druge kinematične posledice, kot psamezen proton na atmosfero ali na tla. LAHKO da je ta razlika - še nepredvidena s teorijo subatomskih delcev. Sigurno da je, ne samo lahko.
Kaj so pa potem posledice, pa ne vemo. Jasno, da ne. Probal še nismo in mogoče bolje da še nismo. Teorije pa nimamo. Oziroma jih imamo cel kup, nasprotujočih.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
terryww ::
Thomas>Metrski morski val ki pljuskne na obalo, ima komot 1000 krat večjo energijo od krogle, ki me zadane v glavo.
Res je, amapk vidim, da še nisi računal v relativistični mehaniki. Stvar je, na kratko, drugačna. Računa se z energijami.
>NI vse samo v tem, za kakšne energije gre
Am... ja pa je. Ko računaš trke v relativistični mehaniki računaš z eV. Odvodi po času, seveda, saj nas ponavadi zanima tudi hitrost itd. Za delec računaš ponavadi gibalno količino. Maso se pretvori v energijo (spomni se na e=gamma*mc^2) in ko je trk, vidiš koliko "proste" energije imaš na voljo, da nastanejo novi delci.
Res je, amapk vidim, da še nisi računal v relativistični mehaniki. Stvar je, na kratko, drugačna. Računa se z energijami.
>NI vse samo v tem, za kakšne energije gre
Am... ja pa je. Ko računaš trke v relativistični mehaniki računaš z eV. Odvodi po času, seveda, saj nas ponavadi zanima tudi hitrost itd. Za delec računaš ponavadi gibalno količino. Maso se pretvori v energijo (spomni se na e=gamma*mc^2) in ko je trk, vidiš koliko "proste" energije imaš na voljo, da nastanejo novi delci.
Thomas ::
Zamegljuješ. Še vedno velja primera, ki jo je dal WarpedOne. Čeprav se gibalna količina in energija računata z "relativističnimi popravki".
Imeli bomo - če LHC kdaj začne delovati, seveda - povsem novo situacijo. Da je benigna, kot so benigne "analogne" naravne - pa lahko samo upamo. Nič drugega kot upanje nimamo.
Imeli bomo - če LHC kdaj začne delovati, seveda - povsem novo situacijo. Da je benigna, kot so benigne "analogne" naravne - pa lahko samo upamo. Nič drugega kot upanje nimamo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
terryww ::
Thomas>Bemo mast! So eni kratki in naduti hkrati!
Iz Štajerske torej :)). Se bi 1x lahko dobla, da poveš kaj več o EA.
>Zakon o gibalni količini še vedno velja.
Seveda, ampak ne v klasični obliki. Izpelje se relativistična enačba za ohranitev gibalne količine.
>Dva nasprotna curka s po milijon trki na sekundo imata čisto druge kinematične posledice, kot psamezen proton na atmosfero ali na tla
Še enkrat, ni bitno kolko trkov imaš, važno je koliko "razpoložljive/proste" energije imaš takoj po trku. Iz te energije potem nastajajo oz bolje rečeno lahko nastanejo novi delci. Kateri, je funkcija stanja vakuuma, ampak to so že podrobnosti... In če treščiš 2 curka z energijo (skupno) 14TeV, ne dobiš nič drugega kot delce, ki so lahko nastali iz tiste "proste" energije. Pri 14TeV so predvideli, da bo "proste" energije dovlj, da se lahko pojavi Higgs etc. No, na kratko, to je to.
Iz Štajerske torej :)). Se bi 1x lahko dobla, da poveš kaj več o EA.
>Zakon o gibalni količini še vedno velja.
Seveda, ampak ne v klasični obliki. Izpelje se relativistična enačba za ohranitev gibalne količine.
>Dva nasprotna curka s po milijon trki na sekundo imata čisto druge kinematične posledice, kot psamezen proton na atmosfero ali na tla
Še enkrat, ni bitno kolko trkov imaš, važno je koliko "razpoložljive/proste" energije imaš takoj po trku. Iz te energije potem nastajajo oz bolje rečeno lahko nastanejo novi delci. Kateri, je funkcija stanja vakuuma, ampak to so že podrobnosti... In če treščiš 2 curka z energijo (skupno) 14TeV, ne dobiš nič drugega kot delce, ki so lahko nastali iz tiste "proste" energije. Pri 14TeV so predvideli, da bo "proste" energije dovlj, da se lahko pojavi Higgs etc. No, na kratko, to je to.
terryww ::
@Thomas
Zamegljuješ. Še vedno velja primera, ki jo je dal WarpedOne
Ne. Za razliko od WarpedOne, protoni ne razlikujejo če se zaletijo v drug proton v atmosferi ali v LHC-ju. Primer, ki ga je dal "v atmosferi" je v CMS sistemu "primer v LHC-ju", z razliko, da pri trkih vedno iste stvar "bek letijo" in da se zračunat kaj so te stvari lahko.
Namreč hec je, da so rezultati neodvisni od koordinatega sistema (eden od postulatov specialne relativnostne) in zaenkrat niso našli nasprotnega primera.
Zamegljuješ. Še vedno velja primera, ki jo je dal WarpedOne
Ne. Za razliko od WarpedOne, protoni ne razlikujejo če se zaletijo v drug proton v atmosferi ali v LHC-ju. Primer, ki ga je dal "v atmosferi" je v CMS sistemu "primer v LHC-ju", z razliko, da pri trkih vedno iste stvar "bek letijo" in da se zračunat kaj so te stvari lahko.
Namreč hec je, da so rezultati neodvisni od koordinatega sistema (eden od postulatov specialne relativnostne) in zaenkrat niso našli nasprotnega primera.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: terryww ()
WarpedGone ::
@jmakov
Obešaš se na napake v ilustrativnih številkah, ki so tam izključno za ilustracijo. Kaj bo fundamentalno drugače glede na opisani situaciji, če namesto 200kmh rečem 99,999% c in namesto 100kmh 99,99% c?
Težišče sistema dveh protonov, ki se čelno zaletita v LHC, glede na Zemljo miruje. Miruje pred trkom in miruje tudi po trku (vključujoč vse ob trku nastale nastale produkte seveda).
Težišče sistema Zemlja in visokoenergetski kozmični žarek pa glede na Zemljo NE miruje. Pred trkom drvi proti Zemlji, po trku pa oddrvi v isti smeri naprej ali pa povzroči rahlo spremembo v orbiti Zemlje. Nikakor pa glede na Zemljo samo ne miruje.
To je tista osnovna kvalitativna razlika, ki je specifična za LHC in ki v naravi ne nastopa. Pa se jo rado ignorira.
>> protoni ne razlikujejo če se zaletijo v drug proton v atmosferi ali v LHC-ju
Tudi oni štirje avtomobila tega ne razlikujejo. Razsujejo se primerljivo zelo (200 v mirjočega, al pa 100kmh v nasprotnega z 100kmh).
Obstaja pa bistvena razlika za opazovalca. In ta obstaja tudi v primeru protonov.
Ali pa še kak bolj bistven fizikalen zakon ne drži, ne samo relativnost v kakšenm mejnem primeru.
Obešaš se na napake v ilustrativnih številkah, ki so tam izključno za ilustracijo. Kaj bo fundamentalno drugače glede na opisani situaciji, če namesto 200kmh rečem 99,999% c in namesto 100kmh 99,99% c?
Težišče sistema dveh protonov, ki se čelno zaletita v LHC, glede na Zemljo miruje. Miruje pred trkom in miruje tudi po trku (vključujoč vse ob trku nastale nastale produkte seveda).
Težišče sistema Zemlja in visokoenergetski kozmični žarek pa glede na Zemljo NE miruje. Pred trkom drvi proti Zemlji, po trku pa oddrvi v isti smeri naprej ali pa povzroči rahlo spremembo v orbiti Zemlje. Nikakor pa glede na Zemljo samo ne miruje.
To je tista osnovna kvalitativna razlika, ki je specifična za LHC in ki v naravi ne nastopa. Pa se jo rado ignorira.
>> protoni ne razlikujejo če se zaletijo v drug proton v atmosferi ali v LHC-ju
Tudi oni štirje avtomobila tega ne razlikujejo. Razsujejo se primerljivo zelo (200 v mirjočega, al pa 100kmh v nasprotnega z 100kmh).
Obstaja pa bistvena razlika za opazovalca. In ta obstaja tudi v primeru protonov.
Ali pa še kak bolj bistven fizikalen zakon ne drži, ne samo relativnost v kakšenm mejnem primeru.
Zbogom in hvala za vse ribe
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: WarpedGone ()
terryww ::
@WarpedOne
Obešaš se na napake v ilustrativnih številkah, ki so tam izključno za ilustracijo. Kaj bo fundamentalno drugače glede na opisani situaciji, če namesto 200kmh rečem 99,999% c in namesto 100kmh 99,99% c?
Samo cela mehanika. Obstaja razlog, zakaj ljudje ločijo Newtonovo(klasično) in relativnostno mehaniko. In kaka je razlika? Da ti Garmin prav kaže kje si so mogli vpeljat relativistične popravke.
Torej, tvoj argument je, če prav razumem:
trk na LHC-ju glede na Zemljo miruje, v atmosferi pa glede na Zemljo ne miruje.
Ja, res je. In kaj je s tem narobe? Sicer pa se je fajn spomnit enega od postulatov posebne relativ., ki pravi, da dogodek ni odvisen od koordinatnega sistema/izhodišča. Torej ni bitno če trk glede na karkoli miruje al pa ne. Rezultat trka bo enak.
Obešaš se na napake v ilustrativnih številkah, ki so tam izključno za ilustracijo. Kaj bo fundamentalno drugače glede na opisani situaciji, če namesto 200kmh rečem 99,999% c in namesto 100kmh 99,99% c?
Samo cela mehanika. Obstaja razlog, zakaj ljudje ločijo Newtonovo(klasično) in relativnostno mehaniko. In kaka je razlika? Da ti Garmin prav kaže kje si so mogli vpeljat relativistične popravke.
Torej, tvoj argument je, če prav razumem:
trk na LHC-ju glede na Zemljo miruje, v atmosferi pa glede na Zemljo ne miruje.
Ja, res je. In kaj je s tem narobe? Sicer pa se je fajn spomnit enega od postulatov posebne relativ., ki pravi, da dogodek ni odvisen od koordinatnega sistema/izhodišča. Torej ni bitno če trk glede na karkoli miruje al pa ne. Rezultat trka bo enak.
Thomas ::
Tukaj se ZELO motiš, jmakov. ZELO. Narobe si tolmačiš načelo splošne relativnosti, po katerem je izid eksperimenta neodvisen od tega, v katerem inercialnem sistemu poteče.
Tukaj NE operiramo z inercialnimi sistemi, pač pa (tudi) s pospešenimi!
Tukaj NE operiramo z inercialnimi sistemi, pač pa (tudi) s pospešenimi!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
WarpedGone ::
>> Ja, res je. In kaj je s tem narobe?
Samo cel argument, kako je LHC nenevaren, ker da itak kozmični žarki trkajo v atmosfero in smo še vedno tu.
V tistih trkih, produkti obdržijo osnovno gibalno količino in veselo odfrčijo naprej v smeri prvotnega žarka (njihovo težišče seveda).
V LHC pa se bo gibalna količina izničila, kar bo nastalo bo tudi ostalo (težišče).
Kaj če ob takšnih trkih nastanejo kakšni ultra počasni nemarneži, ki bojo delali štalo?
V primeru atmosferskih trkov ti nemarneži ne dobijo šanse, da bi delali štalo (imajo premalo časa, ker morajo odfrčat naprej stran od Zemlje).
Samo cel argument, kako je LHC nenevaren, ker da itak kozmični žarki trkajo v atmosfero in smo še vedno tu.
V tistih trkih, produkti obdržijo osnovno gibalno količino in veselo odfrčijo naprej v smeri prvotnega žarka (njihovo težišče seveda).
V LHC pa se bo gibalna količina izničila, kar bo nastalo bo tudi ostalo (težišče).
Kaj če ob takšnih trkih nastanejo kakšni ultra počasni nemarneži, ki bojo delali štalo?
V primeru atmosferskih trkov ti nemarneži ne dobijo šanse, da bi delali štalo (imajo premalo časa, ker morajo odfrčat naprej stran od Zemlje).
Zbogom in hvala za vse ribe
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: WarpedGone ()
jype ::
WarpedOne> Komot dobimo kakšne ultra počasne nemarneže, ki bojo delali štalo.
Lahko vidimo teorijo, ki to napoveduje na podlagi do sedaj zbranih podatkov?
Lahko vidimo teorijo, ki to napoveduje na podlagi do sedaj zbranih podatkov?
WarpedGone ::
>> Lahko vidimo teorijo, ki to napoveduje na podlagi do sedaj zbranih podatkov?
Lahko vidimo teorijo, ki napoveduje sploh kaj bo nastalo?
Po možnosti neprotislovno.
Lahko vidimo teorijo, ki napoveduje sploh kaj bo nastalo?
Po možnosti neprotislovno.
Zbogom in hvala za vse ribe
jype ::
WarpedOne> Lahko vidimo teorijo, ki napoveduje sploh kaj bo nastalo? Po možnosti neprotislovno.
http://en.wikipedia.org/wiki/Standard_Model
http://en.wikipedia.org/wiki/Standard_Model
Thomas ::
Potem pa povej, na osnovi Standardnega modela, pri kateri energiji bo Higgsov bozon.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
terryww ::
@Thomas
>Narobe si tolmačiš načelo splošne relativnosti
Pusti splošno relativnost, dovolj je, če govorimo o specialni.
>Tukaj NE operiramo z inercialnimi sistemi, pač pa (tudi) s pospešenimi!
No, to sem pa moral celo malo premislit. Res je, ampak tudi trki kozmičnih žarkov v atmosfero se dogajajo (strogo gledano) v pospešenem sistemu. In čeprav uporabljamo približke (ker računamo v inercialnih sistemih), vpliv ni zaznaven.
@WarpedOne
Aja, razumem, da bi "opasni" delec ostal v LHCju.. No, taki delci bi lahko bli strangleti, ampak to smo že obdelali. Če kaj nenavadnega res nastane v atmosferi in se zaleti v Zemljo, jah, potem pač ni škodljivo, glede na to, da smo še živi.
>Komot dobimo kakšne ultra počasne nemarneže, ki bojo delali štalo.
V poštev pride črna luknja, strangleti in še kak eksotični delec. Doomsday delec vidiš samo v filmih.
@Thomas
>Potem pa povej, na osnovi Standardnega modela, pri kateri energiji bo Higgsov bozon.
ArXiv. Zaj tu pa res nebi na roko računali :)
>Narobe si tolmačiš načelo splošne relativnosti
Pusti splošno relativnost, dovolj je, če govorimo o specialni.
>Tukaj NE operiramo z inercialnimi sistemi, pač pa (tudi) s pospešenimi!
No, to sem pa moral celo malo premislit. Res je, ampak tudi trki kozmičnih žarkov v atmosfero se dogajajo (strogo gledano) v pospešenem sistemu. In čeprav uporabljamo približke (ker računamo v inercialnih sistemih), vpliv ni zaznaven.
@WarpedOne
Aja, razumem, da bi "opasni" delec ostal v LHCju.. No, taki delci bi lahko bli strangleti, ampak to smo že obdelali. Če kaj nenavadnega res nastane v atmosferi in se zaleti v Zemljo, jah, potem pač ni škodljivo, glede na to, da smo še živi.
>Komot dobimo kakšne ultra počasne nemarneže, ki bojo delali štalo.
V poštev pride črna luknja, strangleti in še kak eksotični delec. Doomsday delec vidiš samo v filmih.
@Thomas
>Potem pa povej, na osnovi Standardnega modela, pri kateri energiji bo Higgsov bozon.
ArXiv. Zaj tu pa res nebi na roko računali :)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: terryww ()
Thomas ::
Pusti splošno relativnost, dovolj je, če govorimo o specialni.
Načelo splošne relativnosti je eden od dveh aksiomov, na katerih sloni Specialna relativnost. Drugi aksiom je ta, da je hitrost svetlobe v praznem prostoru enaka za vse opazovalce.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
WarpedGone ::
Jype:
>> Standard Model @ Wikipedia
Good, but no cigar.
Newtonova mehanika je tut ok, dokler se ne trudiš postavit GPS omrežja.
Jmakov:
>> Če kaj nenavadnega res nastane v atmosferi in se zaleti v Zemljo, jah, potem pač ni škodljivo, glede na to, da smo še živi.
Še vedno ignoriraš kvalitativno razliko med "ostane tukaj" in "hitro odleti naprej"
>> Standard Model @ Wikipedia
Good, but no cigar.
Newtonova mehanika je tut ok, dokler se ne trudiš postavit GPS omrežja.
Jmakov:
>> Če kaj nenavadnega res nastane v atmosferi in se zaleti v Zemljo, jah, potem pač ni škodljivo, glede na to, da smo še živi.
Še vedno ignoriraš kvalitativno razliko med "ostane tukaj" in "hitro odleti naprej"
Zbogom in hvala za vse ribe
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: WarpedGone ()
terryww ::
@Thomas
1. Pozabljaš, da se je najprej objavilo specialno potem pa splošno, tak da če že, potem splošna sloni na specialni.
2. Splošna pride v poštev pri velikih masah/velikem gravitacijskem polju. Če dodaš kvantni relativnostno prideš do Dirakove enačbe in računaš nek enostaven primer par dni. Vpliv gravitacije pri trkalnikih pa je zanemarljiv. Zato pravim da ne začet o splošni.
1. Pozabljaš, da se je najprej objavilo specialno potem pa splošno, tak da če že, potem splošna sloni na specialni.
2. Splošna pride v poštev pri velikih masah/velikem gravitacijskem polju. Če dodaš kvantni relativnostno prideš do Dirakove enačbe in računaš nek enostaven primer par dni. Vpliv gravitacije pri trkalnikih pa je zanemarljiv. Zato pravim da ne začet o splošni.
terryww ::
@WarpedOne
>Še vedno ignoriraš kvalitativno razliko med "ostane tukaj" in "hitro odleti naprej"
No, saj ti je jure dal link za standardni model, kjer vidiš, kaj se da izračunat. Računi so natančni in ne napovedujejo nobenega monster delca ker pač nismo v filmu. Edino kar bi tam ostalo (in kar bi lahko pri takih energijah NASTALO) so standardne zadeve in če imaš močno vero v statistiko, črne luknje, strangleti ipd.
>Newtonova mehanika je tut ok, dokler se ne trudiš postavit GPS omrežja.
Ja, ko pa postavljaš GPS pa je treba vedet, da primeri tipa "guma v glavo" ne funkcionirajo kot bi si "zdrava pamet" predstavljala.
>Še vedno ignoriraš kvalitativno razliko med "ostane tukaj" in "hitro odleti naprej"
No, saj ti je jure dal link za standardni model, kjer vidiš, kaj se da izračunat. Računi so natančni in ne napovedujejo nobenega monster delca ker pač nismo v filmu. Edino kar bi tam ostalo (in kar bi lahko pri takih energijah NASTALO) so standardne zadeve in če imaš močno vero v statistiko, črne luknje, strangleti ipd.
>Newtonova mehanika je tut ok, dokler se ne trudiš postavit GPS omrežja.
Ja, ko pa postavljaš GPS pa je treba vedet, da primeri tipa "guma v glavo" ne funkcionirajo kot bi si "zdrava pamet" predstavljala.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: terryww ()
Thomas ::
To vse dobro vem, a je precej irelevantno. Zdej imamo nove okoliščine, brez ene same zanesljive teorije.
Ne vemo, kaj se bo zgodilo. Nekateri pa "vedo", da nič nevarnega in hkrati nekaj zelo pomembnega, kar bo določilo našo prihodnost.
Šur.
Ne vemo, kaj se bo zgodilo. Nekateri pa "vedo", da nič nevarnega in hkrati nekaj zelo pomembnega, kar bo določilo našo prihodnost.
Šur.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
No, saj ti je jure dal link za standardni model, kjer vidiš, kaj se da izračunat.
Ma nič ne moremo izračunati iz tega modela, nič. Še tega ne, pri kateri energiji bomo videli famozni bozon.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Thomas> Ma nič ne moremo izračunati iz tega modela, nič. Še tega ne, pri kateri energiji bomo videli famozni bozon.
S članka v Wikipedii:
====================================================================
The Standard Model predicted the existence of W and Z bosons, the gluon, the top quark and the charm quark before these particles had been observed. Their predicted properties were experimentally confirmed with good precision.
The Large Electron-Positron Collider at CERN tested various predictions about the decay of Z bosons, and found them confirmed.
To get an idea of the success of the Standard Model a comparison between the measured and the predicted values of some quantities are shown in the following table:
Quantity Measured (GeV) SM prediction (GeV)
Mass of W boson 80.398±0.025 80.3900±0.0180
Mass of Z boson 91.1876±0.0021 91.1874±0.0021
====================================================================
Če bi imel podobno rigorozne kriterije tudi za lastne apokaliptične napovedi, bi bile morda malo manj apokaliptične.
S članka v Wikipedii:
====================================================================
The Standard Model predicted the existence of W and Z bosons, the gluon, the top quark and the charm quark before these particles had been observed. Their predicted properties were experimentally confirmed with good precision.
The Large Electron-Positron Collider at CERN tested various predictions about the decay of Z bosons, and found them confirmed.
To get an idea of the success of the Standard Model a comparison between the measured and the predicted values of some quantities are shown in the following table:
Quantity Measured (GeV) SM prediction (GeV)
Mass of W boson 80.398±0.025 80.3900±0.0180
Mass of Z boson 91.1876±0.0021 91.1874±0.0021
====================================================================
Če bi imel podobno rigorozne kriterije tudi za lastne apokaliptične napovedi, bi bile morda malo manj apokaliptične.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
terryww ::
@Thomas
No, da imamo nove okoliščine se ne strinjam, sem zgoraj razložil. Zaneslive teorije? Standardni model tak dobro deluje, da je onim na CERN-u dolgcajt in samo gledajo kje bo kaka kršitev. Samo spomni se CP kršitve pred leti. Pol fizikov je blo pokonci.
>Ne vemo, kaj se bo zgodilo.
V tem je finta celga heca.
>Nekateri pa "vedo", da nič nevarnega
"vedo" ker je standardni model do zdaj funkcioniral in so zračunali kaj se bo dogajalo pri takih visokih energijah.
No, da imamo nove okoliščine se ne strinjam, sem zgoraj razložil. Zaneslive teorije? Standardni model tak dobro deluje, da je onim na CERN-u dolgcajt in samo gledajo kje bo kaka kršitev. Samo spomni se CP kršitve pred leti. Pol fizikov je blo pokonci.
>Ne vemo, kaj se bo zgodilo.
V tem je finta celga heca.
>Nekateri pa "vedo", da nič nevarnega
"vedo" ker je standardni model do zdaj funkcioniral in so zračunali kaj se bo dogajalo pri takih visokih energijah.
terryww ::
@Thomas
>Ma nič ne moremo izračunati iz tega modela, nič.
Ne moreš pričakovat, da se boš iz poljudno znanstvenega opisa naučil računat :). CTK -> oddelek za fiziko pa kako bukvo o particle physics.
>Še tega ne, pri kateri energiji bomo videli famozni bozon.
Recimo da 14TeV niso izbrali na blef.
>Ma nič ne moremo izračunati iz tega modela, nič.
Ne moreš pričakovat, da se boš iz poljudno znanstvenega opisa naučil računat :). CTK -> oddelek za fiziko pa kako bukvo o particle physics.
>Še tega ne, pri kateri energiji bomo videli famozni bozon.
Recimo da 14TeV niso izbrali na blef.
Thomas ::
Če pade Standardni model?
Kaj pa potem?
Ne more pasti?
Vseeno če pade, še vedno smo popolnoma varni?
Pri kateri energiji bomo videli Higgsov bozon?
Kaj pa potem?
Ne more pasti?
Vseeno če pade, še vedno smo popolnoma varni?
Pri kateri energiji bomo videli Higgsov bozon?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
terryww ::
@Thomas
>Če pade Standardni model?
To vsi upajo!
>Kaj pa potem?
Znanstvena revolucija kot so ji bili priča na začetku 20. stoletja.
>Ne more pasti?
Bodo pa gradili vedno večje trkalnike ;)
>Vseeno če pade, še vedno smo popolnoma varni?
Zna se izkazat, da standardni model ne deluje 100% natančno za recimo energije nad 13TeV. Do zdaj (za nižje energije) je dobro služil. Sicer ga porabljajo tudi astrofiziki za dosti višje energije in zgeda, da se tud tam obnese (spomni se na misterijo manjkajočega nevtrina ipd).
>Pri kateri energiji bomo videli Higgsov bozon?
arXiv
@jype
Kolko so nama zaj dolžni z ministrstva za znanost za obveščevanje javnosti in nego javnega miru?
>Če pade Standardni model?
To vsi upajo!
>Kaj pa potem?
Znanstvena revolucija kot so ji bili priča na začetku 20. stoletja.
>Ne more pasti?
Bodo pa gradili vedno večje trkalnike ;)
>Vseeno če pade, še vedno smo popolnoma varni?
Zna se izkazat, da standardni model ne deluje 100% natančno za recimo energije nad 13TeV. Do zdaj (za nižje energije) je dobro služil. Sicer ga porabljajo tudi astrofiziki za dosti višje energije in zgeda, da se tud tam obnese (spomni se na misterijo manjkajočega nevtrina ipd).
>Pri kateri energiji bomo videli Higgsov bozon?
arXiv
@jype
Kolko so nama zaj dolžni z ministrstva za znanost za obveščevanje javnosti in nego javnega miru?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: terryww ()
username ::
(mnenje, ki ni neposredno povezano s fizikalnimi aspekti razprave)
So, let me get this straight:
- zgradili so super-duper ogromno reč, katere gradnja je zahtevala milijona ali kar milijarde EUR, seveda na račun nas davkoplačevalcev, ne da bi nas kaj posebej vprašali
- na zadevi dela cela vojska fizikov, ki smo jim davkoplačevalci plačali šolanje
- tej vojski je treba dajati (najbrž spodobne plače), seveda na račun nas davkoplačevalcev, ne da bi nas kaj posebej vprašali
- treba je najbrž plačevati tudi ogromne obratovalne stroške, seveda na račun nas davkoplačevalcev, ne da bi nas kaj posebej vprašali
- uporabna vrednost vseh teh mučk je verjetno nična (hočejo videt nek bozon - jebote, res so bozoti...)
- lahko da bodo s tem prčkanjem naredili hudo štalo, kakršne svet še ni videl (dobesedno) - kar sicer ne vemo, ampak očitno tudi oni sami ne vedo nič bolje od nas
A je lahko še kaj bolj nevarnega in trapastega? In to smo plačali? Križana gora... (s te perspektive se EU-metanje-miljonov-v-francoske-krave niti ne zdi več tako katastrofalno...)
So, let me get this straight:
- zgradili so super-duper ogromno reč, katere gradnja je zahtevala milijona ali kar milijarde EUR, seveda na račun nas davkoplačevalcev, ne da bi nas kaj posebej vprašali
- na zadevi dela cela vojska fizikov, ki smo jim davkoplačevalci plačali šolanje
- tej vojski je treba dajati (najbrž spodobne plače), seveda na račun nas davkoplačevalcev, ne da bi nas kaj posebej vprašali
- treba je najbrž plačevati tudi ogromne obratovalne stroške, seveda na račun nas davkoplačevalcev, ne da bi nas kaj posebej vprašali
- uporabna vrednost vseh teh mučk je verjetno nična (hočejo videt nek bozon - jebote, res so bozoti...)
- lahko da bodo s tem prčkanjem naredili hudo štalo, kakršne svet še ni videl (dobesedno) - kar sicer ne vemo, ampak očitno tudi oni sami ne vedo nič bolje od nas
A je lahko še kaj bolj nevarnega in trapastega? In to smo plačali? Križana gora... (s te perspektive se EU-metanje-miljonov-v-francoske-krave niti ne zdi več tako katastrofalno...)
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: username ()
terryww ::
@Thomas
>Preveč si domišljata, preveč.
No, jaz sem samo predstavil svoje argumente. Če maš še kakega, damo s5 vsi karte na mizo.
>Preveč si domišljata, preveč.
No, jaz sem samo predstavil svoje argumente. Če maš še kakega, damo s5 vsi karte na mizo.
jype ::
jmakov> Kolko so nama zaj dolžni z ministrstva za znanost za obveščevanje javnosti in nego javnega miru?
Ka te jas vem.
Manj kot bi koštal http://en.wikipedia.org/wiki/BTeV, najbrž.
Pa so ga skenslal.
username> A je lahko še kaj bolj nevarnega in trapastega?
Kje je zdaj tvoj "pokvaril se mi je stroj" podpis? Bi rajši pisal "na roke"?
username> ne da bi nas kaj posebej vprašali
Proračunski budgeti za znanost so pač taki. Glede na to da tebi ljubi FDV tudi požre svoj del sredstev, se za elementarne fizikalne raziskave, ki so nam prinesle tranzistorje, laserje, satelite, rentgen, radio, televizijo in učinkovite parne turbine... porabi še precej premalo.
Mi ni jasno, zakaj te nenadoma skrbi, da se denar porablja za take reči.
Ka te jas vem.
Manj kot bi koštal http://en.wikipedia.org/wiki/BTeV, najbrž.
Pa so ga skenslal.
username> A je lahko še kaj bolj nevarnega in trapastega?
Kje je zdaj tvoj "pokvaril se mi je stroj" podpis? Bi rajši pisal "na roke"?
username> ne da bi nas kaj posebej vprašali
Proračunski budgeti za znanost so pač taki. Glede na to da tebi ljubi FDV tudi požre svoj del sredstev, se za elementarne fizikalne raziskave, ki so nam prinesle tranzistorje, laserje, satelite, rentgen, radio, televizijo in učinkovite parne turbine... porabi še precej premalo.
Mi ni jasno, zakaj te nenadoma skrbi, da se denar porablja za take reči.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
terryww ::
@username
>(mnenje, ki ni neposredno povezano s fizikalnimi aspekti razprave)
Vidim, vidim...
Čudno da se noben ne pritožuje nad miljardami davkoplačevalskega denarja, ki se zapravi res za neumnosti. Že če bi za Slovenijo našteval bi mel kaj za delat. Investicija v bazično raziskovanje je še najmanjše zlo. (pa zakaj vsi pozabljajo da je internet nastal na CERN-u, in to čisto tak, mimogrede, kot so postavli Grid... a na facebooku ma že vsak svoj profil)
>(mnenje, ki ni neposredno povezano s fizikalnimi aspekti razprave)
Vidim, vidim...
Čudno da se noben ne pritožuje nad miljardami davkoplačevalskega denarja, ki se zapravi res za neumnosti. Že če bi za Slovenijo našteval bi mel kaj za delat. Investicija v bazično raziskovanje je še najmanjše zlo. (pa zakaj vsi pozabljajo da je internet nastal na CERN-u, in to čisto tak, mimogrede, kot so postavli Grid... a na facebooku ma že vsak svoj profil)
username ::
Čudno da se noben ne pritožuje nad miljardami davkoplačevalskega denarja, ki se zapravi res za neumnosti.Evo mene!
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | LHC stopa v naslednjo fazo delovanja (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 17447 (14641) | Thomas |
| » | Objavljena analiza incidenta v CERN-u (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 26156 (17616) | kitzbrado |
| » | V CERN-u zagnali LHC! (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 14341 (9125) | tomi genius |
| » | Hekerski napad na generator črnih lukenj (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Omrežja / internet | 16219 (11165) | schurda |
| » | Ali se znanstveniki v Ženevi igrajo z ognjem? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 12793 (8011) | Thomas |