Forum » Znanost in tehnologija » Large Hadron Collider
Large Hadron Collider
gani-med ::
Govorimo o gostoti energije!
To o skupni količini energije drži, kar pa ne nasprotuje omenjani gostoti energije.
Še en link, ki sem ga na htro našel:
KLIK
Dva citata iz linka:
To o skupni količini energije drži, kar pa ne nasprotuje omenjani gostoti energije.
Še en link, ki sem ga na htro našel:
KLIK
Dva citata iz linka:
Energy release ~3x1046 J
Energy density of the core is equivalent to 1MT TNT per cubic micron.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Tvoj link v ničemer ne nasprotuje temu, kar sem jaz povedal. Gostota energije je kvečjemu v W na kubični mikron, nikakor v kWh na kubični mikron.
CERN, če bi kdaj deloval, bi postavil rekord v energijski gostoti. Presegel bi notranjost supernove. A celo če je ne bi, pa bi jo, je notranjost supernove je proti Zemlji, kakor notranjost plavža proti kapljici vode. Zelo negostoljubno okolje.
Hvala lepa.
CERN, če bi kdaj deloval, bi postavil rekord v energijski gostoti. Presegel bi notranjost supernove. A celo če je ne bi, pa bi jo, je notranjost supernove je proti Zemlji, kakor notranjost plavža proti kapljici vode. Zelo negostoljubno okolje.
Hvala lepa.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Thomas> Gostota energije je kvečjemu v W na kubični mikron, nikakor v kWh na kubični mikron.
Spet te daje poštevanka. Narobe si zračunal.
Spet te daje poštevanka. Narobe si zračunal.
Thomas ::
Da ne bi res kdo mislil, da me daje poštevanka. Pa navsezadnje tudi zato, ker se spodobi in je pravično izračun napisati.
Sonce aproksimiramo s kocko, z robom milijon kilometrov. To je 1015 mikronov. Ja?
Prostornina je torej 1045 kubičnih mikronov. Torej za nekaj 10 W na kubični mikron, če bi se vsa energija sprostila v sekundi in če bi se supernova dogajala v volumnu Sonca.
V resnici je volumen nekako tak, čas je pa 1000 krat večji, torej je ocena še konzervativna v mojo škodo.
Jasno vsem?
Sonce aproksimiramo s kocko, z robom milijon kilometrov. To je 1015 mikronov. Ja?
Prostornina je torej 1045 kubičnih mikronov. Torej za nekaj 10 W na kubični mikron, če bi se vsa energija sprostila v sekundi in če bi se supernova dogajala v volumnu Sonca.
V resnici je volumen nekako tak, čas je pa 1000 krat večji, torej je ocena še konzervativna v mojo škodo.
Jasno vsem?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
kitzbrado ::
Spet te daje poštevanka. Narobe si zračunal.
Izracun je pravilen, samo so po moje napacne predpostavke.
Zakaj?
Gostoto energije v jedru je izracunal tako, da je vso sprosceno energijo delil z volumnom zvezde, medtem ko se fuzija dogaja v samem jedru. S tem seveda dobis veliko nizjo stevilko, saj volumen raste s tretjo potenco.
gani-med ::
Ja, seveda, fuzija se dogaja samo v jedru, ne v celotni zvezdi.
Sem predpostavill, da je to tako evidentno, da ni treba posebej poudarjati.
Sem predpostavill, da je to tako evidentno, da ni treba posebej poudarjati.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
"V samem jedru"? Kakšen premer naj bi to jedro imelo?
Sigurno večjega, kot je premer črne luknje, ki v jedru nastane.
Pri supernovi z 1046 J je "jedro" večje od Sonca. Pa če bi bilo 1000 krat manjše, po volumnu, je moj izračun še vedno pravilen.
Ja?
Sigurno večjega, kot je premer črne luknje, ki v jedru nastane.
Pri supernovi z 1046 J je "jedro" večje od Sonca. Pa če bi bilo 1000 krat manjše, po volumnu, je moj izračun še vedno pravilen.
Ja?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
kitzbrado ::
Ni mi pa uspelo najti ocene, koliksen del zvezde lahko upoštevamo kot jedro. Če je to recimo znotraj 10% radija (precej konzervativna ocena, verjetno je se manj), je gostota okoli 10 kW/mikron^3, če je pa okoli 1% radija, pa dobimo že 10 MW/mikron^3.
EDIT: Racunal sem s Thomasovimi stevilkami in spreminjal samo radij.
EDIT: Racunal sem s Thomasovimi stevilkami in spreminjal samo radij.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kitzbrado ()
gani-med ::
Črna luknja, ki nastane iz dovolj velike zvezde (mase 20 sonc in več) ima radij okoli kilometra
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Če je to recimo znotraj 10% radija (precej konzervativna ocena, verjetno je se manj), je gostota okoli 10 kW/mikron^3
Kako si to dobil? To je narobe.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kitzbrado ()
Thomas ::
Zakaj je narobe? Ker Sonce je premajhno za supernovo. Gre za volumsko precej večje zvezde, ki izsevajo energijo par 1000 sekund prej v obliki nevtrinov, ne da bi bilo sploh opaziti njihov kolaps. Nevtrini odhajajo s svetlobno hitrostjo na vse strani in v par 1000 sekundah že tvorijo nevtrinsko kroglo, volumsko vsaj milijardokrat večjo od Sonca. V tej krogli je gostota energije precej "majhna".
Drži?
Drži?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
kitzbrado ::
Če je to recimo znotraj 10% radija (precej konzervativna ocena, verjetno je se manj), je gostota okoli 10 kW/mikron^3
Kako si to dobil? To je narobe.
Ce zmanjsas radij za 10x, se volumen zmanjsa za...? S to stevilko pomnozi svoj rezultat, pa bos dobil 10 kW/mikron^3. Kot sem omenil, sem uporabil tvoje podatke in spremenil samo radij.
Ja?
gani-med ::
Gre za gostoto energije v trenutku eksplozije, kjer se v jedru sprosti vsa energija naenkrat. Če se nevtrini pojavjo na površju zvezde nekoliko prej, je to zato, ker jih na poti nič ne zadržuje, medtem, ko se ostali efekti vidijo na zunaj nekoliko kasneje, ker morajo do površja še "priplezati".
Gostoto sproščene energije je torej treba računati v trenutku, ko se vsa ta energija sprosti in v volumnu, kjer se fuzija dogaja.
Kasneje se pa seveda gostota energije zmanjšuje, vendar je še vedno velika.
Gostoto sproščene energije je torej treba računati v trenutku, ko se vsa ta energija sprosti in v volumnu, kjer se fuzija dogaja.
Kasneje se pa seveda gostota energije zmanjšuje, vendar je še vedno velika.
CO2 is the elixir of life.
kitzbrado ::
Zakaj je narobe? Ker Sonce je premajhno za supernovo. Gre za volumsko precej večje zvezde, ki izsevajo energijo par 1000 sekund prej v obliki nevtrinov, ne da bi bilo sploh opaziti njihov kolaps. Nevtrini odhajajo s svetlobno hitrostjo na vse strani in v par 1000 sekundah že tvorijo nevtrinsko kroglo, volumsko vsaj milijardokrat večjo od Sonca. V tej krogli je gostota energije precej "majhna".
OK, time out.
1) Omejimo se prosim na en konkreten primer - da se ne bomo vrteli v krogu. A se pogovarjamo o supernovah, kot bi bilo nase sonce (pri 1.38 mase - kar pomeni pri priblizno 1.1 radija) ali o ogromnih supernovah tipa II? Med obema je za priblizno faktor 100 razlike v sprosceni energiji.
2) Kolikor razumem mehanizem supernove, niti slucajno ni govora o izsevanju, ki bi trajalo 1000 sekund. Katastrofalni dogodek se zgodi v casu reda velikosti sekunde, saj dosezejo hitrosti pri kolapsu 3% svetlobne hitrosti (wiki). Ce se motim, me popravi se enkrat, samo tokrat besede podkrepi s kakim verodostojnim linkom.
gani-med ::
Tu je en link, kjer so mehanizmi ob koncu življenske dobe zvezde nekoliko bolj opisani.
KLIK
Dogajanje same katastrofe se sicer meri v milisekundah.
Radij samega jedra, v katerem se dogajajo zadnje faze fuzije težkih elementov, je pa reda velikosti kilometra.
KLIK
Dogajanje same katastrofe se sicer meri v milisekundah.
Radij samega jedra, v katerem se dogajajo zadnje faze fuzije težkih elementov, je pa reda velikosti kilometra.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Ta slika, po kateri se vse zgodi znotraj kubičnega kilometra, sigurno ne velja. Vsaj 10% mase zvezde, v kubični kilometer ne boš potlačil, ali pa boš dobil črno luknjo, iz katere nič ne bo ušlo, niti nevtrini ne.
A vseeno je nevtrinski tok zelo močan in predstavlja večino mase/energije supernove. Ker se širi s svetlobno hitrostjo, je že v eni sekundi 1016 kubičnih kilometrov velik. Komaj J na kubični mikron.
A vseeno je nevtrinski tok zelo močan in predstavlja večino mase/energije supernove. Ker se širi s svetlobno hitrostjo, je že v eni sekundi 1016 kubičnih kilometrov velik. Komaj J na kubični mikron.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Red velikosti je kilometer, dejanski radij jedra supernove je verjetno okoli 20 km, nekoliko več, kot je radij kasneje nastale nevtronske zvezde
99% energije gre v nevtrine
1 % energije se pa še vedno dlje časa zadržuje v jedru
1% od skupne gostote energije je tudi zelo veliko...
namesto milijarde kwh na kubični mikron v prvih trenutkih, da 1% krepkih 10 milijonov kwh na kubični mikron (not bad).
Začetni point tega diskurza je pa itak bil o velikostnem redu gostot energije, ki se lahko (ali ne morejo) zgoditi v naravi in primerjava s tistim v CERN-u.
99% energije gre v nevtrine
1 % energije se pa še vedno dlje časa zadržuje v jedru
1% od skupne gostote energije je tudi zelo veliko...
namesto milijarde kwh na kubični mikron v prvih trenutkih, da 1% krepkih 10 milijonov kwh na kubični mikron (not bad).
Začetni point tega diskurza je pa itak bil o velikostnem redu gostot energije, ki se lahko (ali ne morejo) zgoditi v naravi in primerjava s tistim v CERN-u.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Tisti procent energije, je pa kinetična energije navzdol padajočih plasti in njihova toplotna energija. To se pa dogaja znotraj več kot samo 1% volumna zvezde. Ali pa četudi samo toliko, še vedno je to več kot je velikost Sonca.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Ne pozabite, da v supernove kolapsirajo zvezde, ki so po volumnu vsaj 100 krat tako velike kot Sonce!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
V prvih milisekundah so gostote energije enormne, potem se pa zadeva malo razredči.
Ampak point je v tem, da v nekem trenutku taka gostota energije obstaja v naravi.
V CERNu bodo gostote energije manjše, pa tudi tiste največje (nastale ob samem trku dveh snopov) ne bodo trajale prav dolgo časa.
Za supernovo je sicer dovolj že 10 x masa sonca. (Primer take supernove je v Rakovici)
Zvezde velikosti 100 x sončne mase so v novejšem Vesolju izredno redke, če se sploh še kje kakšna pojavi.
Če je masa zvezde večja od 20 sončnih, se razvije črna luknja, iz manjših nastanejo pulsarji (nevtronske zvezde).
Če je masa zvezde večja od 50 sončnih mas, se lahko zvezda ob koncu faze fuzije sesede tudi dirtektno v črno luknjo, brez vidne eksplozije supernove.
Ampak point je v tem, da v nekem trenutku taka gostota energije obstaja v naravi.
V CERNu bodo gostote energije manjše, pa tudi tiste največje (nastale ob samem trku dveh snopov) ne bodo trajale prav dolgo časa.
Za supernovo je sicer dovolj že 10 x masa sonca. (Primer take supernove je v Rakovici)
Zvezde velikosti 100 x sončne mase so v novejšem Vesolju izredno redke, če se sploh še kje kakšna pojavi.
Če je masa zvezde večja od 20 sončnih, se razvije črna luknja, iz manjših nastanejo pulsarji (nevtronske zvezde).
Če je masa zvezde večja od 50 sončnih mas, se lahko zvezda ob koncu faze fuzije sesede tudi dirtektno v črno luknjo, brez vidne eksplozije supernove.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Ne pozabite, da v supernove kolapsirajo zvezde, ki so po volumnu vsaj 100 krat tako velike kot Sonce!
po volumnu
Gre za nek ogromen oblak razredčenega plina, ki se posede vase in postane supernova. Ni pričakovati, da se bo to zgodilo v kakšnem zelo majhnem volumnu. Pač pa v volumnu primerljivem z volumnom Sonca in energetske gostote so relativno majhne.
BTW ... 100 W na kubični mikron ima navadna voda, ki bo anihilirala naslednj moment! Se po E=mc2 pretvorila v energijo.
Energetske gosote v CERN LHC grejo pa v več kot 1000 JEK outputa na presek dveh las.
po volumnu
Gre za nek ogromen oblak razredčenega plina, ki se posede vase in postane supernova. Ni pričakovati, da se bo to zgodilo v kakšnem zelo majhnem volumnu. Pač pa v volumnu primerljivem z volumnom Sonca in energetske gostote so relativno majhne.
BTW ... 100 W na kubični mikron ima navadna voda, ki bo anihilirala naslednj moment! Se po E=mc2 pretvorila v energijo.
Energetske gosote v CERN LHC grejo pa v več kot 1000 JEK outputa na presek dveh las.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
>>Ne pozabite, da v supernove kolapsirajo zvezde, ki so po volumnu vsaj 100 krat tako velike kot Sonce!
Kje si pa to bučo našel?
Kakšen link?
edit:
Volumen rdeče velikanke je res velik , vendar se fuzija ne dogaja po celi zvezdi
Pomembno je jedro, kjer se vse dogaja, ki je pa samo nekaj kilometrov premera.
Ostali "balon" pri tem ni pomemben.
Kje si pa to bučo našel?
Kakšen link?
edit:
Volumen rdeče velikanke je res velik , vendar se fuzija ne dogaja po celi zvezdi
Pomembno je jedro, kjer se vse dogaja, ki je pa samo nekaj kilometrov premera.
Ostali "balon" pri tem ni pomemben.
CO2 is the elixir of life.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: gani-med ()
gani-med ::
To smo sicer tudi že razčistili, da energije v snopu protonov ne bo več, kot za zavreti dva soda vode.
Da ne bi pretiravali s tisoči NEK, kar sicer običajno počne Lučka pri muvanju megabajtov
Da ne bi pretiravali s tisoči NEK, kar sicer običajno počne Lučka pri muvanju megabajtov
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Energije ne bo več. Ampak MOČ je takšna, za 1000 JEK in se sprosti v preseku dveh las.
Treba ločt med močjo in energijo. Da ne bomo kakor Lučka.
Treba ločt med močjo in energijo. Da ne bomo kakor Lučka.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Lahko izračunamo tudi moč, čeprav smo se do zdaj že nekaj časa pogovarjali o gostoti energije, ki naj bi bila nekaj edinstvenega in nedosegljivega v naravi.
CO2 is the elixir of life.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: gani-med ()
Thomas ::
Ne. Govorimo o gostoti moči. W na kubični mikron.
J na kubični mikron so tu samo zato, da zračunamo W na kubični mikron.
J na kubični mikron so tu samo zato, da zračunamo W na kubični mikron.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Da ne bo nesporazuma. W na kubični mikron predstavlja energetsko gostotov v 4D space-time. mikronu na 4. potenco.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Par strani nazaj sem prebral:
Ne vidim, da bi se v tej drzni trditvi omenjala moč.
>>Tako energetsko gostih eventov NI.
Ne vidim, da bi se v tej drzni trditvi omenjala moč.
CO2 is the elixir of life.
gani-med ::
Saj "drzne trditve" me nič ne motijo.
Še posebno take, ki na prvi pogled niso očitne, so mi všeč, ker vzpodbudijo debato in hkrati širijo obzorja, ker jih je treba preverjati in računati.
Moti me edino, če se pogovarjamo o golobih, ti pa naenkrat postanejo vrabci.
Še posebno take, ki na prvi pogled niso očitne, so mi všeč, ker vzpodbudijo debato in hkrati širijo obzorja, ker jih je treba preverjati in računati.
Moti me edino, če se pogovarjamo o golobih, ti pa naenkrat postanejo vrabci.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Da bom jasen, da ne bo prostora za nesporazume, niti za yipetove manevre.
ENERGETSKA GOSTOTA je na 4D. GOSTOTA MOČI, je na 3D. Je pa to eno in isto.
Nobene energetske gostote na makro nivoju, podobne CERN LHC ni niti v supernovah niti kje drugje.
Amen?
Jaz mislim, da je lahko. Če pa je vendarle treba predebatirati - please, go on!
ENERGETSKA GOSTOTA je na 4D. GOSTOTA MOČI, je na 3D. Je pa to eno in isto.
Nobene energetske gostote na makro nivoju, podobne CERN LHC ni niti v supernovah niti kje drugje.
Amen?
Jaz mislim, da je lahko. Če pa je vendarle treba predebatirati - please, go on!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Thomas :: 8. okt 2008, 07:54:21
citiraj
* #
Sej zato. Tako velike skoncentrirane moči, kot je 1500 JEK še nismo skoncentrirali v kubični mikron.
To je nekaj, kar se ne dogaja nikjer po Galaksiji.
Torej. Začel sem govoriti o moči na kubični mikron, še lani, ko še ni bilo jasno, da je CERN LHC fucked up.
LAHKO gremo pa na ENERGIJO na 4D mikron. je čisto ista figa, samo žal sem se preveč ohlapno izražal, ko sem že naivno verjel, da je to "itak vsakemu jasno". Samo, ni. Silly me.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Thomas> Silly me.
Indeed. Pa poglejmo v čem je tvoja temeljna zmota.
Gostota snovi znotraj zvezde, ki je "about to go nova" je med 10 in 50 ton na kubični centimeter. Preprost izračun reakcije fuzije (v takih pogojih se zlivajo težka jedra, npr. silicija) ti pokaže, koliko energije se sprosti v vsakem kubičnem centimetru v času pred eksplozijo (to traja nekaj do nekaj deset ur), ko hitrost fuzije (z njo pa seveda pritisk, temperatura in energetska gostota) hitro narašča.
Indeed. Pa poglejmo v čem je tvoja temeljna zmota.
Gostota snovi znotraj zvezde, ki je "about to go nova" je med 10 in 50 ton na kubični centimeter. Preprost izračun reakcije fuzije (v takih pogojih se zlivajo težka jedra, npr. silicija) ti pokaže, koliko energije se sprosti v vsakem kubičnem centimetru v času pred eksplozijo (to traja nekaj do nekaj deset ur), ko hitrost fuzije (z njo pa seveda pritisk, temperatura in energetska gostota) hitro narašča.
Thomas ::
OK!
10 ton ali je 1021 J/cm3/10000 sekund - pri popolni pretvorbi v energijo.
BISTVENO MANJ od energetske gostote v CERN LHC.
10 ton ali je 1021 J/cm3/10000 sekund - pri popolni pretvorbi v energijo.
BISTVENO MANJ od energetske gostote v CERN LHC.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Thomas> OK!
Thomas> 10 ton ali je 1021 J/cm3/10000 sekund - pri popolni pretvorbi v energijo.
Thomas> BISTVENO MANJ od energetske gostote v CERN LHC.
Tako - zdaj pa izračunaj za zadnjo sekundo, kjer nastajajo jedra torija, urana in podobnih težkih kovin.
Potem bomo pa izračunali zadnjo milisekundo, o kateri govori gani-med.
Thomas> 10 ton ali je 1021 J/cm3/10000 sekund - pri popolni pretvorbi v energijo.
Thomas> BISTVENO MANJ od energetske gostote v CERN LHC.
Tako - zdaj pa izračunaj za zadnjo sekundo, kjer nastajajo jedra torija, urana in podobnih težkih kovin.
Potem bomo pa izračunali zadnjo milisekundo, o kateri govori gani-med.
Thomas ::
Sej jaz sem že vse izračunal. Pri salamensko veliki supernovi, ki se zgodi magari v sekundi, v volumnu našega Sonca, komaj pride W na kubični mikron.
Račun je zgoraj in je pravilen. Če ni, povej kje ni. Ne pa palamudit "računi pokažejo, a jih ti ne razumeš" in podobnimi manevri.
Račun je zgoraj in je pravilen. Če ni, povej kje ni. Ne pa palamudit "računi pokažejo, a jih ti ne razumeš" in podobnimi manevri.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
kitzbrado ::
Stevilke, ki jih zgoraj navajata, se ne ujemajo s stevilkami, ki se nahajajo v gani-medovem linku.
Na strani 13 je recimo navedena tipična gostota pred kolapsom, ki je 2\cdot10^{13} kg/m^3 \approx 2\cdot 10^4 ton/cm^3 (napaka se odpravlja).
Obenem povejo tudi to, kar sva z gani-medom trdila ze nekaj casa, in sicer to, da gledamo jedro, ki je veliko cca nekaj km.
Cas samega kolapsa, ki je seveda potreben za izracun moci, ki jo zelimo izracunati, je pa podan z enacbo 7.29 in je okoli 1 ms.
Ce upostevamo se tistih 10^44-10^46 J energije, ki se v tem casu sprosti, lahko vsak zase izracuna gostoto, ki jo iscemo.
Na strani 13 je recimo navedena tipična gostota pred kolapsom, ki je 2\cdot10^{13} kg/m^3 \approx 2\cdot 10^4 ton/cm^3 (napaka se odpravlja).
Obenem povejo tudi to, kar sva z gani-medom trdila ze nekaj casa, in sicer to, da gledamo jedro, ki je veliko cca nekaj km.
Cas samega kolapsa, ki je seveda potreben za izracun moci, ki jo zelimo izracunati, je pa podan z enacbo 7.29 in je okoli 1 ms.
Ce upostevamo se tistih 10^44-10^46 J energije, ki se v tem casu sprosti, lahko vsak zase izracuna gostoto, ki jo iscemo.
Meizu ::
Bem vam mater, grem prou vprašat enga mojega sorodnika, ki ima doktorat v kvantni fiziki in dela nekje na evropskem inštitutu v parizu. Sam najprej morm najt njegov mejl. Mislim, pa da mi je takrat, ko sm ga vprašal to o črnih luknjah, osebno zagotovil, da kaj takega ni možno.
kitzbrado ::
Če ni, povej kje ni.
Napacna je predpostavka, da lahko gledas cel volumen zvezde. Glej kak kubicni kilometer jedra, pa bos pravilno racunal.
Napacna je ocitno celo predpostavka, da kolaps traja okoli sekundo. Pravi rezultat je okoli milisekunde (enacba 7.29 v gani-medovem linku)
Thomas ::
kitzbrado ... par km jedra in taka gostota ... ne da mase 1031 kg.
Ja?
Ja?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Glej kak kubicni kilometer jedra, pa bos pravilno racunal.
Kuk si reku, da zvezda tehta?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
kitzbrado ::
Poglej si raje 13. stran gani-medovega linka. A se strinjas s tem, kar tam pise?
Ne bom pa ignoriral tvojih vprasanj.
Nisem rekel, da je vsa masa zvezde v jedru, ampak to, da se fuzija dogaja v jedru - do te pa seveda pride zaradi gravitacijske sile ostalega dela zvezde.
Tega nisem nikjer definiral.
Ne bom pa ignoriral tvojih vprasanj.
kitzbrado ... par km jedra in taka gostota ... ne da mase 10^31 kg.
Nisem rekel, da je vsa masa zvezde v jedru, ampak to, da se fuzija dogaja v jedru - do te pa seveda pride zaradi gravitacijske sile ostalega dela zvezde.
Kuk si reku, da zvezda tehta?
Tega nisem nikjer definiral.
gani-med ::
Še en link s podatki o poteku supernova eksplozije za zvezdo z maso zvezde večje od 8x mase Sonca.
KLIK
0,25s po katastrofi meri jedro take zvezde 20 km in ima gostoto 4x1014kg/m3
Že sama gravitacija je dovolj, da lahko poganja eksplozijo supernove ob sesedanju materiala samega vase ob čemer se sprosti energije za 2x1046J
Vse to se dogaja v krogli z radijem manjšim od 20 km, ki se sesede tudi do radija 15 km.
KLIK
0,25s po katastrofi meri jedro take zvezde 20 km in ima gostoto 4x1014kg/m3
Že sama gravitacija je dovolj, da lahko poganja eksplozijo supernove ob sesedanju materiala samega vase ob čemer se sprosti energije za 2x1046J
Vse to se dogaja v krogli z radijem manjšim od 20 km, ki se sesede tudi do radija 15 km.
CO2 is the elixir of life.
jype ::
Moj point je bil, da navadna zvezda, ki sploh še ni nova, proizvaja toliko energije, kot LHC, na približno istem prostoru (Thomas je sicer narobe izračunal).
Poleg tega je videti, da Thomas še vedno ne razume, da so protoni v LHC v zelo mrzlem vakuumu. Daleč naokoli ni ničesar drugega.
Poleg tega je videti, da Thomas še vedno ne razume, da so protoni v LHC v zelo mrzlem vakuumu. Daleč naokoli ni ničesar drugega.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Thomas ::
Dej ne trapej jure. Zelo mrzel vakuum je tudi okoli protonov v središču Sonca. Kjer ni ravno fotonov in drugig spin offov. Nakladaš 100%.
Kit, Ganimed!
Za eno Sonce mase gre v energijo, ko raznese tako supernovo, da je 1046 J dobljene energije.
Zato se dogaja v velikem volumnu, celo v primeri s Soncem. Zato nikakor gostote moči notri niso takšne, kakor v CERN LHC.
Just do the math!
Kit, Ganimed!
Za eno Sonce mase gre v energijo, ko raznese tako supernovo, da je 1046 J dobljene energije.
Zato se dogaja v velikem volumnu, celo v primeri s Soncem. Zato nikakor gostote moči notri niso takšne, kakor v CERN LHC.
Just do the math!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Energija protonov v sredi supernov ni primerljiva z energijo protonov v CERN LHC, če bo ta kdaj zalaufal. V CERN LHC bo 10 TeV. V supernovah pa kvečjemu 1000 krat manj.
Kozmični žarki, pa so protoni, pospešeni tudi bistveno več v (med)galaktičnih magnetnih poljih, a so redki in daleč prostorsko in časovno vsak sebi.
Kozmični žarki, pa so protoni, pospešeni tudi bistveno več v (med)galaktičnih magnetnih poljih, a so redki in daleč prostorsko in časovno vsak sebi.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
>>Zato se dogaja v velikem volumnu, celo v primeri s Soncem.
Material v sredici zvezde je že tako stisnjen, da je masa komot enaka oziroma celo večja od sončne in stisnjena v krogli z radijem 20 km. Ko je faza sesedanja zaključena, je ta masa stisnjena v še manjšo kroglo.
Nobenega večjega volumna ni !!
Tisto kar je nekoč predstavljalo zunanji ovoj napihnjene zvezde (zunanji ovoj rdeče velikanke z nizko gostoto), je bilo odpihnjeno v Vesolje (ostanke lahko vidimo kot naprimer meglico Rakovice) in ni več del zvezde.
Tipična nevtronska zvezda ima maso 1,3 do 2,1 sončne mase in radij od 15 do 20 km.
Nevtronska zvezda ni nič drugega, kot preostanek jedra zvezde, ki je ravnokar preživela eksplozijo (supernove) in se še nekoliko bolj sesedla, do gostote, ki je enaka, kot v atomskem jedru.
Material v sredici zvezde je že tako stisnjen, da je masa komot enaka oziroma celo večja od sončne in stisnjena v krogli z radijem 20 km. Ko je faza sesedanja zaključena, je ta masa stisnjena v še manjšo kroglo.
Nobenega večjega volumna ni !!
Tisto kar je nekoč predstavljalo zunanji ovoj napihnjene zvezde (zunanji ovoj rdeče velikanke z nizko gostoto), je bilo odpihnjeno v Vesolje (ostanke lahko vidimo kot naprimer meglico Rakovice) in ni več del zvezde.
Tipična nevtronska zvezda ima maso 1,3 do 2,1 sončne mase in radij od 15 do 20 km.
Nevtronska zvezda ni nič drugega, kot preostanek jedra zvezde, ki je ravnokar preživela eksplozijo (supernove) in se še nekoliko bolj sesedla, do gostote, ki je enaka, kot v atomskem jedru.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Kako ni nobenega večjega volumna, če za Sonce mase totalno preide v energijo??
A misliš da se za eno Sonce mase potlači čisto v center in izseva? Kje pa! Gostota 1013kg/m3 pomeni bistveno več kot par kilometrov, da pride za eno celo Sonce mase tja! Ampak situacija ni niti takšna. Energija izvira iz gravitacije/padca in ta se dogaja v VEČINI mase.
Sorry. Scenarij, da "sej v supernovi skoraj tako gosta moč kot v CERNu" - ne gre skozi!
A misliš da se za eno Sonce mase potlači čisto v center in izseva? Kje pa! Gostota 1013kg/m3 pomeni bistveno več kot par kilometrov, da pride za eno celo Sonce mase tja! Ampak situacija ni niti takšna. Energija izvira iz gravitacije/padca in ta se dogaja v VEČINI mase.
Sorry. Scenarij, da "sej v supernovi skoraj tako gosta moč kot v CERNu" - ne gre skozi!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Saj ni važno, kaj jaz ali ti misliva, važno je, kaj kažejo računi.
Jedro zvezde, ki mu zmanjka fuzijskega goriva, ima radij cca 3000 km (za pol zemljinega) in se zaradi "krize" v četrtinki sekunde sesede v kroglo z radijem 20 km.
Gravitacijska energija tega sesedanja je ravno dovoljšnja, da lahko poganja vse kar vidimo kot supernovo. Vsa silna energija je zdaj skoncentrirana v krogli z radijem 20 km. Zunaj te krogle se ne dogaja ničesar, kar bi bilo relevantno za poganjanje eksplozije supernove.
Energija v jedru supernove torej je zelo gosta!
Bom še jaz rekel; sory, ampak tako je in dodal, da tako kažejo računi in da drugačne teze ne zdržijo.
Pa ne samo to, da je gostota energije v jedru velikanska, v spektru energij delcev supernove se najdejo tudi delci pospešeni do energij, ki presegajo 100 TeV.
Lahko pa postrežeš s kakšnim linkom, ki potrjuje tvoje domneve,
jaz sem jih za svoje že nekaj gor nalimal.
Jedro zvezde, ki mu zmanjka fuzijskega goriva, ima radij cca 3000 km (za pol zemljinega) in se zaradi "krize" v četrtinki sekunde sesede v kroglo z radijem 20 km.
Gravitacijska energija tega sesedanja je ravno dovoljšnja, da lahko poganja vse kar vidimo kot supernovo. Vsa silna energija je zdaj skoncentrirana v krogli z radijem 20 km. Zunaj te krogle se ne dogaja ničesar, kar bi bilo relevantno za poganjanje eksplozije supernove.
Energija v jedru supernove torej je zelo gosta!
Bom še jaz rekel; sory, ampak tako je in dodal, da tako kažejo računi in da drugačne teze ne zdržijo.
Pa ne samo to, da je gostota energije v jedru velikanska, v spektru energij delcev supernove se najdejo tudi delci pospešeni do energij, ki presegajo 100 TeV.
Lahko pa postrežeš s kakšnim linkom, ki potrjuje tvoje domneve,
jaz sem jih za svoje že nekaj gor nalimal.
CO2 is the elixir of life.
Thomas ::
Vsa silna energija je zdaj skoncentrirana v krogli z radijem 20 km.
In iz tega radija se izseva za eno Sončevo maso nevtrinov?
Če je gostota 2*1013 kg/m3 je to 2*1021kg/km3 je ... par milijonink potrebne mase za toliko energije.
Se bo treba zment kar s konkretnimi številkami, ne z nekimi na pamet linki.
Sicer ne bomo mogli reči - vse v redu v LHC, sej je v centru supernove (skoraj) isto. Celo baje so posamezni protoni še hitrejši v supernovi, varni smo 100%!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | LHC stopa v naslednjo fazo delovanja (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 18213 (15407) | Thomas |
| » | Objavljena analiza incidenta v CERN-u (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 27175 (18635) | kitzbrado |
| » | V CERN-u zagnali LHC! (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 14783 (9567) | tomi genius |
| » | Hekerski napad na generator črnih lukenj (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Omrežja / internet | 16688 (11634) | schurda |
| » | Ali se znanstveniki v Ženevi igrajo z ognjem? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 13266 (8484) | Thomas |