vir: Nature
Zapisano ne pomeni, da ljudje tehtamo tako veliko - 7,8 milijarde je v primerjavi z Zemljo še vedno majhna številka. Tako čez palec tehtamo okrog 400 milijonov ton. A po drugi strani so vsi ti iznajdljivi osebki proizvedli 1,1 bilijona ton izdelkov (140 ton na živega človeka, 11 ton na človeka v zgodovini), kar je ravno enako kot znaša suha masa vseh rastlin, živali, gliv, bakterij, arhej in enoceličarjev. Leta 1900 je masa človeških izdelkov obsegala 3 odstotke svetovne biomase, sedaj ji je enaka. Podvojila se je torej približno vsakih 20 let. Ob tem se ne ustavljamo, saj vsak teden človeštvo proizvede toliko, kolikor tehtamo vsi skupaj.
Posledice tega množičnega proizvajanja in kopičenja so vidne. Nekateri strokovnjaki pravijo, da smo vstopili celo v novo geološko dobo, ki se imenuje antropocen (prej smo bili v holocenu), saj da se je površje Zemlje zaradi človeškega delovanja dovolj radikalno spremenilo. Plastike je že več kot živali. Od leta 10.000 pr. n. št., ki ga lahko štejemo kot približen začetek civilizacije, saj sovpada z začetkom poljedelstva in razvojem prvih večjih stalnih skupnosti, se je na primer biomasa razpolovila. Temu ni prispevala industrializacija, saj je zadnjih 100 let biomase približno enake, temveč nastanek človeške civilizacije kot take.
Še to - v raziskavi so upoštevali uporabne človeške stvaritve. Če bi upoštevali še smeti, smo biomaso premagali že pred sedmimi leti. Prav tako so antropogeno maso ocenili konzervativno, saj na primer pri proizvodnji zlata prerijemo veliko zemlje in izkopljemo ogromno rudnine, pa tega niso upoštevali - le končno maso zlata. In česa je največ? Polovica naših izdelkov je preprosto beton, preostanek pa razne opeke, asfalt, kovine in plastika.