Nature - Kljub nekaj zastojem zaradi vojn in epidemij se človeška vrsta vse od nastanka uspešno širi, tako da danes šteje okrog 7,8 milijarde živih posameznikov (v celotni zgodovini je živelo okrog 100 milijard ljudi). Raziskovalci z Weizmannovega inštituta v izraelskem Rehovotu so izračunali, koliko snovi smo proizvedli. Ocenili so, da je prvikrat v zgodovini masa vseh predmetov in izdelkov, ki smo jih ljudje proizvedli, večja od celotne biomase na planetu. Z drugimi besedami to pomeni, da smo proizvedli več kot vsa ostala živa bitja skupaj.

Zapisano ne pomeni, da ljudje tehtamo tako veliko - 7,8 milijarde je v primerjavi z Zemljo še vedno majhna številka. Tako čez palec tehtamo okrog 400 milijonov ton. A po drugi strani so vsi ti iznajdljivi osebki proizvedli 1,1 bilijona ton izdelkov (140 ton na živega človeka, 11 ton na človeka v zgodovini), kar je ravno enako kot znaša suha masa vseh rastlin, živali, gliv, bakterij, arhej in enoceličarjev. Leta 1900 je masa človeških izdelkov obsegala...

Slo-Tech - V torek popoldne je pristaniški del Bejruta stresla ena najmočnejših nejedrskih eksplozij v zgodovini. Po uradnih podatkih je razneslo 2.750 ton amonijevega nitrata, ki je bil shranjen v skladišču, potem ko so ga pred sedmimi leti tja odnesli z zasežene ladje. Ocenjujejo, da je eksplozija po sproščeni energiji ustrezala 1-2 kilotonam TNT, kar je približno desetina sproščene energije v jedrski bombi Mali deček, ki so jo leta 1945 odvrgli na Hirošimo (15 kiloton).

V kilotonah TNT merimo sproščeno energijo pri eksplozijah. Ena kilotona TNT ustreza 4,18 TJ energije, kar je približno energija, ki jo Nuklearna elektrarna Krško proizvede v poldrugi uri. Čez palec lahko torej rečemo, da se je v Bejrutu v drobcu sekunde sprostilo toliko energije, kot jo NEK proizvaja slabe tri ure. To pa ni malo, a tudi ni edini faktor, ki ga je treba upoštevati pri obravnavi eksplozij. To je namreč področje, s katerim se ukvarja kar svoja vrsta kemije. Dokončne ocene sproščene energije sicer še ni in...

Slo-Tech - Raziskovalci mednarodnega združenja Deep Carbon Observatory so predstavili prve prelomne izsledke desetletnega programa raziskav živih organizmov v Zemljini skorji, ki je pokazal obsežnejši in zanimivejši ekosistem od predvidenega.

Medtem ko je življenje na kopnem in v morjih razmeroma dobro popisano, pa je tisto globoko pod površjem za nas še vedno ogromna neznanka. Toda tehnološki napredek v vrtanju v zemeljsko skorjo in prepoznavanju mikroskopsko majhnih organizmov nam pričenja naposled ponujati pogled tudi tja, kamor smo doslej potovali samo v romanih Julesa Verna. Deep Carbon Observatory, mednarodna skupina več kot 1200 strokovnjakov iz 52-tih držav, ki vključuje geologe, biologe,...

NASA - Na današnji dan pred 20 leti je ruska raketa Proton v orbito ponesla modul Zarja, ki je meril 13 x 4 metra in tehtal 19 ton. Do danes se ji je pridružilo še šestnajst modulov pod tlakom in več zunanjih modulov. Mednarodna vesoljska postaja (ISS) je stara 20 let. Gre za enega največjih uspehov človeške vrste, a v zadnjih mesecih je imela ISS precej težav, zato se upravičeno postavlja vprašanja, kako dolgo bo še delovala. Po trenutnih načrtih naj bi jo upokojili leta 2028 ali pozneje.

ISS ni le tehnični in inženirski dosežek, temveč predstavlja spomenik sodelovanju med narodi. Pri projektu, ki sta ga začeli Rusija in ZDA, danes sodelujejo še Japonska, Kanada in Evropska vesoljska agencija. ISS je eden izmed projektov, ki terjajo nenehno komunikacijo med...

Slo-Tech - Eden izmed najpomembnejših eksperimentov, ki potekajo v velikem hadronskem trkalniku v CERN-u, uporablja detektor ATLAS. Večkrat pišemo o dogajanju v CERN, zadnje čase še zlasti v povezav z iskanjem Higgsovega bozona, in redno omenjamo ATLAS in ostalih pet eksperimentov v CERN-u (ALICE, CMS, TOTEM, LHCb in LHCf), a redko je zaslediti podrobnejši opis posameznih eksperimentov.

Zato si bomo to pot podrobneje ogledali ATLAS. Kratica označuje toroidni LHC-aparat (A Toroidal LHC Apparatus). Še pred tem pa kratek izlet v standardni model osnovnih delcev in interakcij, ki je trenutno najboljši znani opis subatomskega sveta. Po tem modelu obstajata dve družini osnovnih delcev: fermioni, katerih...

Slashdot - Kljub vsesplošni mrzlici zaradi povečanega onesnaževanja okolja in vsesplošnega trenda, da je potrebno čim hitreje preiti na biogoriva, ki jih večina vidi kot rešitev Zemlje zaradi prekomernega onesnaževanja s fosilnimi gorivi, pa najnovejše študije takšnemu razmišljanju nasprotujejo. Tako dve študiji, objavljeni v uglednem tedniku Science trdita, da ko pod drobnogled vzamemo celotno proizvodno verigo biogoriv in kakšne posledice ima njihova proizvodnja na okolje, hitro pridemo do zaključkov, ki oporekajo vsesplošnemu mnenju.

Sama goriva so sicer okolju bolj prijazna, a ker je v skupnem računu potrebno upoštevati še škodo, ki nastane s sečnjo pragozda in pretvorbo travnikov v polja, celotna bilanca izpustov ni več tako rožnata kot bi jo nekateri radi prikazali. Tako za pretvorbo enega pašnika v polje proizvedete 93-krat večji izpust škodljivih emisij kot pa bi na leto prihranili z biogorivom, ki ga lahko tam proizvedete. Etanol, proizveden iz koruze, ki sam sicer predstavlja...