» »

Juno ob svitu v Jupitrov objem

Juno ob svitu v Jupitrov objem

Slo-Tech - Vesoljska sonda Juno, ki je na poti že skoraj pet let, bo navsezgodaj zjutraj prispela na cilj. Ob 5.18 uri po slovenskem času bo pričela približno pol ure dolg zadnji stadij utirjenja v Jupitrovo orbito, kjer bo slabi dve leti opravljala znanstvene raziskave. Jutrišnji manever predstavlja najnevarnejši del misije, saj je pri aktivaciji potisnikov za 35 minut največ možnosti, da gre kaj narobe.

Juno so z izstrelišča na Floridi na pot poslali 5. avgusta 2011. Čeprav se razdalja med Zemljo in Jupitrom giblje med 4,2 in 6,4 astronomskimi enotami, je moral Juno prepotovati kar 18,7 astronomskih enot, da je do Jupitra prispel v ugodni konfiguraciji in s primerno hitrostjo. Vesoljska dinamika je zanimiva veda, v kateri zemeljska intuicija odpove. Kdor se želi preizkusiti pri načrtovanju orbit, lahko to preizkusi s Kerbal Space Program. Juno je tako dve leti po izstrelitvi letel mimo Zemlje, da je pridobil dovolj kinetične energije za pot do Jupitra.

Juno in Jupiter sta trenutno 5,8 astronomske enote oddaljena od Zemlje. To pomeni, da povratna pot radijskega signala do tja 96 minut. Z drugimi besedami, če bo šlo pri utirjenju karkoli narobe, bomo to izvedeli tri četrt ure po katastrofi. Zato so znanstveniki iz NASE že poslali ukaz za samodejno utirjenje, ki ga bo vodil računalnik na Juno. V 35 minutah bo porabil skoraj dve toni goriva in oksidanta, s čimer bo treba zmanjšati hitrost sonde. Od tu bomo le z zakasnitvijo opazovali, kaj se tam dogaja. Mimogrede - po relativnosti teoriji to pomeni, da se bo za opazovalca na Zemlji postopek utirjenja začel ob 6.06 uri, ker pred tem trenutkom dogajanje na Jupitru na Zemljo ne bo imelo nobenega vpliva.

Jupitrova gravitacija bo Juno pospešila na vratolomnih 266.000 kilometrov na uro (relativno na površje planeta), zato bo Juno porabil skoraj dve toni goriva, da se upočasni ravno toliko, da se bo lahko utiril v orbito. Če bo šlo kaj narobe, bo odfrčal v vesolje, popravnega izpita pa pri tej milijardi dolarjev vredni sondi (700 milijonov dolarjev je stala izgradnja, ostalo so stroški delovanja) ne bo. Če se bo Juno uspešno utiril, bo Jupiter obkrožil 37-krat.

To bo šele druga sonda, ki se bo utirila v orbito okrog Jupitra. Precej podatkov o Jupitru smo dobili pri preletu Pioneerjev 10 in 11 ter Voyagerjev 1 in 2, Galileo pa se je v orbito okrog Jupitra utiril daljnega leta 1995. Svojo nalogo je opravljal do leta 2003, ko so ga s hitrostjo 50 km/s treščili na površje Jupitra, da ne bi slučajno z zemeljskimi bakterijami okužil sterilnih Jupitrovih lun.

Sonda Juno tehta 1600 kilogramov (ostalo je gorivo in oksidant) in meri 3,5 x 3,5 metra, poleg tega pa ima še ogromne 60 kvadratnih metrov velike sončne panele. Ti so tolikšni, ker je gostota energijskega toka s Sonca na Jupitru 25-krat manjša kot na Zemlji, napajati pa morajo osem instrumentov. Zmogli bodo 500 W. Poleg tega pa se bo moral Juno zaščititi pred sevanjem, ki je v okolici Jupitra močno. Negostoljuben planet ima daleč najmočnejše magnetno polje med planeti našega Osončja (za štiri velikostne razrede močnejše kot okoli Zemlje), ki koncentrira Sončev veter. Juno bo zato krožil po polarni eliptični orbiti, s čimer se bo izognil najaktivnejšim področjem. Sprva bo Juno krožil po orbiti z obhodnim časom 53 dni, kasneje pa bo prešel v drugo, 14-dnevno orbito. Pričakujejo, da bo zmogel kakšnih 37 obhodov, potem pa bo sevanje spražilo ključne mehanizme za delovanje in zagotavljanje stabilnosti. Zato bodo Juno 20. februarja 2018 poslali v Jupitrovo atmosfero in v smrtnem krču sonde poizkusili izvleči čim več podatkov.

Jupiter je ogromen planet, ki je odigral ključno vlogo pri razvoju življenja na Zemlji. Ni namreč običajno, da imajo sončni sistemi tako velike planete tako daleč od matične zvezde. Kako neki je Jupiter prispel na trenutno pozicijo, tudi še ni dokončno pojasnjeno. Dejstvo pa je, da je ta neuspela zvezda - če bi bil Jupiter malo težji (v resnici bi potrebovali kakšnih 75 Jupitrov), bi začel zlivati vodik in postal bi zvezda - veliki varnostnik notranjega Sončevega sistema. Z obhodno dobo 12 Zemeljskih let redno čisti vse večje grožnje notranjim planetom in skrbi, da se je življenje na Zemlji lahko sorazmerno nemoteno razvijalo (no, dinozavri se s tem ne bi strinjali).

Juno bo ugotavljal čim več podatkov o Jupitrovi sestavi. Za zdaj vemo, da ima ogromno atmosfero, ki postaja eksponentno gostejša, nihče pa ne ve, kaj je na dnu, če dno sploh obstaja. Če je Jupiter nastal z zgostitvijo ogromne količine plina, potem dna nima. Če pa je bil Jupiter sprva trden planet, ki je nase navlekel tisti 0,1 odstotka mase Osončja, ki je nima Sonce, ima trdo sredico. Prav tako bo Juno iskal odgovore na vprašanje, kje je Jupiter nastal. To lahko ugotovimo, ker je v različnih delih Osončja relativna zastopanost izotopov različna. Juno bo ugotavljal tudi, kaj je tisti mehanizem, ki povzroča to izjemno močno magnetno polje.

Juno se je uspešno utiril v orbito okrog Jupitra.

30 komentarjev

Riff ::

tolje je super dosežek, čimveč takih podvigov

loucast ::

Super novica, me pa nekaj moti. Nimam se za eksperta, tako da me popravite če se motim, ampak a se sondo sploh da treščiti na površje Jupitra? Površje na plinskih velikanih (ang. gas giant) v trdni obliki ne obstaja, kakšen naj bi bil torej točen izraz? Trešči sonda v Jupiter?

bosmla ::

Lahko tudi, da ima trdno jedro - strokovnjaki pojma nimajo oz. je trenutno stanje v superpoziciji. V vsakem primeru pa sondo zmecka gromozanski tlak...

MrStein ::

Galileo pa se je v orbito okrog Jupitra utiril daljnega leta 1995. Svojo nalogo je opravljal do leta 2003, ko so ga s hitrostjo 50 km/s treščili na površje Jupitra, da ne bi slučajno z zemeljskimi bakterijami okužil sterilnih Jupitrovih lun.

A če okuži Jupiter, pa je OK? :D
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

zee ::

Jupiter bo zmlel Juno in vse morebitne bakterije na/v njej, ko bo ta padala skozi Jupitrovo atmosfero.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

jacal ::

Dobra novica bi bila kaj prijetna.

Edit: Zdi se, da je uspelo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: jacal ()

dreta ::

Juno bo zadel ob Jupitrovo luno :P

stara mama ::

MrStein je izjavil:

Galileo pa se je v orbito okrog Jupitra utiril daljnega leta 1995. Svojo nalogo je opravljal do leta 2003, ko so ga s hitrostjo 50 km/s treščili na površje Jupitra, da ne bi slučajno z zemeljskimi bakterijami okužil sterilnih Jupitrovih lun.

A če okuži Jupiter, pa je OK? :D

Torej so jupitrove lune sterilno čiste?
Imam pa idejo, dajmo vseeno poslat kako našo bakterijo gor, morda čez miljon let tam gor ugledamo naše brate in sestre.

jacal ::


Imam pa idejo, dajmo vseeno poslat kako našo bakterijo gor, morda čez miljon let tam gor ugledamo naše brate in sestre.


Čez milijon let naj bi se torej veselili civilizacije, nastale iz staromamovske bakterije? Zdi se mi, da eno takšno že imamo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: jacal ()

Godf4ther ::

Odlično napisana novica ! Sem z veseljem prebral :)

imagodei ::

stara mama je izjavil:

MrStein je izjavil:

Galileo pa se je v orbito okrog Jupitra utiril daljnega leta 1995. Svojo nalogo je opravljal do leta 2003, ko so ga s hitrostjo 50 km/s treščili na površje Jupitra, da ne bi slučajno z zemeljskimi bakterijami okužil sterilnih Jupitrovih lun.

A če okuži Jupiter, pa je OK? :D

Torej so jupitrove lune sterilno čiste?
Imam pa idejo, dajmo vseeno poslat kako našo bakterijo gor, morda čez miljon let tam gor ugledamo naše brate in sestre.

Avtorju članka se je nerodno zapisalo. Sondo so poslali v Jupiter, da ne bi z zemeljskimi bakterijami okužil Jupitrovih lun, za katere predvidevajo, da so dovolj gostoljubne, da bi se na njih lahko razvilo življenje (neodvisno od Zemeljskega). V tem primeru bi kontaminacija z zemeljskimi bakterijami pokvarila vse bodoče eksperimente, ki bodo preiskovali življenje na Jupitrovih lunah, nemara pa bi visoko razvite zemeljske bakterije lahko zradirale morebitne primitivne oblike življenja (oziroma zametke, vmesne oblike) na lunah.

In pa - milijon let utegne biti za nekaj velikostnih razredov premajhno obdobje za razvoj kakšnih inteligentnih oblik življenja. :)
- Hoc est qui sumus -

krneki0001 ::

Pravijo, da so že uspešno utirjeni.
http://www.24ur.com/novice/znanost-in-t...

          ::

Dobra novica! Sedaj bomo lahko v mozaik našega poznavanja vesolja dodali nov kamenček.

stara mama ::

krneki0001 je izjavil:

Pravijo, da so že uspešno utirjeni.
http://www.24ur.com/novice/znanost-in-t...

To so že meli vse spisano novico, ta kurnik samo čaka da pritisnejo OBJAVI takoj ko dobijo potrditev in potem so kao prvi in najbolj ekskluzivni.

Drugače pa ja, glede bakterij sem predvideval nekaj takega, ampak pač bi bla zanimiva misel, da bi mi zasadili tam gor nekaj novega. Pač nagon razširjevanja svojih potomcev :)

Zgodovina sprememb…

Oberyn ::

loucast je izjavil:

Super novica, me pa nekaj moti. Nimam se za eksperta, tako da me popravite če se motim, ampak a se sondo sploh da treščiti na površje Jupitra? Površje na plinskih velikanih (ang. gas giant) v trdni obliki ne obstaja, kakšen naj bi bil torej točen izraz? Trešči sonda v Jupiter?

Jupiter je sestavljen večinoma iz vodika, ki pod visokim pritiskom privzame obliko tekoče kovine. To je teorija. Ena od pričakovanih možnosti je, da je velik del Jupitra sestavljen iz take oblike vodika. Tudi če ima trdno jedro, ga mogoče obliva plast tekočega metaliziranega vodika. V tem smislu verjetno lahko rečemo, da sonda zadane površino. V kakšnem stanju bi prispela do te površine, to je pa drugo vprašanje. Če bi sploh lahko prispela, ker že zgornji deli atmosfere so precej živahni - eno popoldansko nevihtico opazujemo že skoraj 400 let.

Machete ::

Sonda ne bo preživela, ne zaradi divje atmosfere, ampak jo bo tlak sploščil. Ne vedo pa koliko 'globine' bo dejansko zdržala, da bo še pošiljala podatke.
Asrock-Z87Pro4|i5-4670K@4,3|4x4GB|GTX-1080|850EVO-250GB|WD2TB|W10Pro
Galaxy S10

energetik ::

Oberyn je izjavil:

loucast je izjavil:

Super novica, me pa nekaj moti. Nimam se za eksperta, tako da me popravite če se motim, ampak a se sondo sploh da treščiti na površje Jupitra? Površje na plinskih velikanih (ang. gas giant) v trdni obliki ne obstaja, kakšen naj bi bil torej točen izraz? Trešči sonda v Jupiter?

Jupiter je sestavljen večinoma iz vodika, ki pod visokim pritiskom privzame obliko tekoče kovine. To je teorija. Ena od pričakovanih možnosti je, da je velik del Jupitra sestavljen iz take oblike vodika. Tudi če ima trdno jedro, ga mogoče obliva plast tekočega metaliziranega vodika. V tem smislu verjetno lahko rečemo, da sonda zadane površino. V kakšnem stanju bi prispela do te površine, to je pa drugo vprašanje. Če bi sploh lahko prispela, ker že zgornji deli atmosfere so precej živahni - eno popoldansko nevihtico opazujemo že skoraj 400 let.
Če se ne motim, se že pred plastjo kovinskega vodika doseže dovolj velika temperatura, da se sonda v celoti upari..
Sicer si pa jaz kovinski vodik predstavljam nekako kot živo srebro..

Markoff ::

stara mama je izjavil:

krneki0001 je izjavil:

Pravijo, da so že uspešno utirjeni.
http://www.24ur.com/novice/znanost-in-t...

To so že meli vse spisano novico, ta kurnik samo čaka da pritisnejo OBJAVI takoj ko dobijo potrditev in potem so kao prvi in najbolj ekskluzivni.

Kako je že nekdo rekel - intelektualne p**********? :D
Novorek idiokracije:
posebaj, skropucalo, inžinir, intiligenca/intelegenca, apsolutno, anEks.

MrNighthawk ::

Machete je izjavil:

Sonda ne bo preživela, ne zaradi divje atmosfere, ampak jo bo tlak sploščil. Ne vedo pa koliko 'globine' bo dejansko zdržala, da bo še pošiljala podatke.


Na tiskovni konferenci so pri NASI dobili vprašanje, če se bo dalo fotografirat "notranjo" Jupitra. Se pravi ko pride v atmosfero. Razlaga je bila, da bo sonda takrat obrnjena stran in niso sigurni, da bodo dobili kakšne konkretne podatke. Upajo pa, da jih bodo.

Mislim pa, da vsi na skrivaj upamo na kaj takšnega ;)

bMozart ::

Sicer si pa jaz kovinski vodik predstavljam nekako kot živo srebro..

Kul, lepa primerjava, bi znalo bit. Torej en velik ocean tega.
Sam nekako sklepam, da je sredica trdna ali magma oz oboje, podobno kot v Zemlji, ter (veliko) večja kot sklepajo.

Čim več takih novic!:)
I NEED The Point of View Gun effectible on girls too! And then...

_dice7 ::

Še Google se je poklonil temu dosežku:

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: gzibret ()

MrStein ::

zee je izjavil:

Jupiter bo zmlel Juno in vse morebitne bakterije na/v njej, ko bo ta padala skozi Jupitrovo atmosfero.

In če bakterije med padanjem pobegnejo skozi razpoke in veselo životarijo v višinah z nižjim tlakom?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

DexterBoy ::

MrStein je izjavil:

zee je izjavil:

Jupiter bo zmlel Juno in vse morebitne bakterije na/v njej, ko bo ta padala skozi Jupitrovo atmosfero.

In če bakterije med padanjem pobegnejo skozi razpoke in veselo životarijo v višinah z nižjim tlakom?

Pozabljaš, da to za bakterije ne bi bil primeren habitat in bi vseeno umrle.
Tako, kot če bi tebe dali v kopalkah sredi Arktike. Nekaj časa bi preživel, potem pa... piši kući, propalo :)
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
http://www.avtofil.si/

MrStein ::

A na lunah pa ne bi umrle?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

ales85 ::

@MrStein

imagodei je izjavil:


Avtorju članka se je nerodno zapisalo. Sondo so poslali v Jupiter, da ne bi z zemeljskimi bakterijami okužil Jupitrovih lun, za katere predvidevajo, da so dovolj gostoljubne, da bi se na njih lahko razvilo življenje (neodvisno od Zemeljskega). V tem primeru bi kontaminacija z zemeljskimi bakterijami pokvarila vse bodoče eksperimente, ki bodo preiskovali življenje na Jupitrovih lunah, nemara pa bi visoko razvite zemeljske bakterije lahko zradirale morebitne primitivne oblike življenja (oziroma zametke, vmesne oblike) na lunah.

MrStein ::

"življenje", ne "zemeljsko življenje".

Saj na antarktiki je tudi življenje. Samo jaz bi tam umrl v nekje 30 sekundah.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

krneki0001 ::

MrStein je izjavil:

"življenje", ne "zemeljsko življenje".

Saj na antarktiki je tudi življenje. Samo jaz bi tam umrl v nekje 30 sekundah.


V kopalkah, primerno oblečen pa ne.

Vprašanje kako so pa bakterije "primerno oblečene" za tiste razmere.

MrStein ::

Bakterije ponavadi niso oblečene.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

krneki0001 ::

MrStein je izjavil:

Bakterije ponavadi niso oblečene.


Nekaj bakterij ima "obleko", odvisno je samo kaj ta obleka zdrži.
bakterijska ovojnica - trdna ali sluzasta snov, s katero se obdajo nekatere bakterije

stara mama ::

Sam vodik ne podpira raznih oblik življenja.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Juno ob svitu v Jupitrov objem

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
306633 (4560) stara mama
»

Išče se deveti planet

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
316896 (4059) BigWhale
»

Evropska vesoljska agencija utirila sondo v orbito okoli kometa

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
187950 (5597) sammy73
»

Saturn nova? (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
28013659 (8584) Invictus
»

Venera

Oddelek: Znanost in tehnologija
465408 (4323) jest10

Več podobnih tem