» »

Na svidenje, Pluton, pozdravljen Kuiperjev pas

Na svidenje, Pluton, pozdravljen Kuiperjev pas

NASA - Pa je mimo. New Horizons se je včeraj ob 13.49 točno po urniku Plutonu približala na 12.500 kilometrov, napravila nekaj posnetkov ter drugih meritev in odbrzela v medzvezdno črnino. Če se je Plutonu približala na tretjino razdalje do geostacionarnih satelitov na Zemlji, je sedaj že bistveno dlje. V 24 urah New Horizons prepotuje poldrugi milijon kilometrov, saj se od središča Osončja oddaljuje s hitrostjo 14 kilometrov na sekundo, od Plutona pa trenutno s 13,8 km/s. V živo lahko njen položaj spremljate na Nasini strani.

Čeprav je vrhunec misije končan, pa čaka tako NASO kakor sondo New Horizons še veliko dela, predvsem pa dolga pot. Na trenutni oddaljenosti Plutona od Sonca je ubežna hitrost dobrih pet kilometrov na sekundo, torej bo New Horizons sčasoma zapustil Osončje. S tem se pridružuje Pioneerju 10 in 11 ter Voyagerju 1 in 2, ki so vsi na poti iz domačega sistema. V neznano letijo še nekatere človeške smeti, zlasti zadnje stopnje raket omenjenih sond, a od njih kakšne uporabnosti ni pričakovati.

New Horizons zdaj leti proti Kuiperjevemu pasu, kakor se imenuje območje Sončnega sistema na razdalji 30-50 astronomskih enot, torej od Neptuna naprej. Trenutno je Pluton 33 astronomskih enot od Sonca. Čeprav za Kuiperjev pas pravimo, da je podoben asteroidnemu pasu med Marsom in Jupitrom, le večji je, si ga ne smemo predstavljati kot v Vojni zvezd. V primerjavi z vesoljsko praznino je tam res veliko objektov, ki merijo tudi prek 100 kilometrov v premeru, je verjetnost za trke pri letu skozi ta pas izjemno majhna. Vseeno pa je tam dovolj objektov, da je kakršnokoli pametno napovedovanje orbite posameznega objekta - razen največjih - izjemno težko.

Sedaj želi NASA New Horizons usmeriti proti kakšnem objektu v Kuiperjevem pasu, a bo to odvisno tudi od sreče. Eride, drugega največjega pritlikavega planeta, tako ali tako ne bo mogla obiskati, ker nima dovolj goriva. To omejuje tudi siceršnje manevriranje, zato se lahko usmeri le na objekte, ki se nahajajo v stožcu širine manj kot ene ločne sekunde glede na trenutno trajektorijo sonde. Slabi tudi signal do sonde in sčasoma bo komunikacija postala nemogoča, pa tudi RTG nudi čedalje manj energije. Trenutno ima NASA dve možnosti, katera objekta obiskati: 2014 MU69 in 2014 PN70, ki imata premer tam okrog 50-100 kilometrov. Kam se bodo dejansko usmerili, se bodo odločili prihodnji mesec, v vsakem primeru pa bo tja prispela šele v letih 2017-2018.

Za Kuiperjevim pasom najdemo Oortov oblak, o katerem pa vemo še manj. Tu je drugo območje z večjo gostoto objektov, ki pa je bistveno večje, saj se razteza na razdalji vse do 100.000 astronomskih enot. New Horizons bo seveda letela tudi tam skozi, a se bo to zgodilo, ko nas že zdavnaj ne bo več. V enem letu namreč premaga zgolj okrog tri astronomske enote. Zato tudi nikoli ne bo dobila naziva najbolj oddaljena sonda, saj sta Voyager 1 in 2 hitrejša in sta že zapustila Osončje. Definicija Osončja je meglena in običajno se zadovoljimo s heliopavzo, kakor označujemo točko, kjer postane medzvezdni veter močnejši od Sončevega vetra - tam okrog 120 astronomskih enot. Gravitacijski vpliv Sonca pa je prevladujoč še bistveno dlje, vse do konca Oortovega oblaka.

Prihodnost New Horizons je torej še svetla - vsaj figurativno, saj kaj dosti sončne svetlobe tam ni več, zato tudi ne bo mogla več posneti nobenih lepo osvetljenih fotografij Plutona. Sedaj je pač na temni strani in sonda bo ves čas videla le neosvetljeno stran tega pritlikavega planeta. Na Zemljo je že prispela doslej najnatančnejša fotografija Plutona. Vsi dobljeni podatki pa bodo na Zemljo curljali še lep čas, saj je hitrost povezave le 1 kb/s. Ugotovili so že, da Pluton meri 2370 kilometrov v premeru, s čimer je prehitel Erido in postal največji pritlikavi planet v Osončju. Dosedanje meritve so bile namreč precej nenatančne, ker je Pluton pač daleč. New Horizons je poslikal tudi Plutonovih pet lun, med katerimi je največja Haron, s katero v bistvu tvorita binarni sistem - tako velika in tako blizu je, da krožita okrog skupnega središča, ki ni v notranjosti Plutona!

NASA je misijo razglasila za popoln uspeh. Bili so tudi izjemno natančni, saj so čas in razdaljo srečanja napovedali na 72 sekund in 70 kilometrov natančno. Sedaj je sonda v odlični orientaciji za pošiljanje fotografij in tako lahko danes cel dan pričakujemo, da bodo kar deževale na Zemljo.

Prva faza raziskovanja Osončja je s tem končana, saj smo uspešno poslali sonde do vseh planetov (in Plutona, ki je bil od odkritja leta 1930 do preklasifikacije leta 2006 tudi planet) in poznamo videz vseh. Seveda pa to ne pomeni, da je raziskovanja konec, saj moramo dobiti še precej informacij o zgradbi, sestavi, površju in atmosferi planetov. In - navsezadnje - tudi o Zemlji. Morsko dno je slabše raziskano kot Mars.

81 komentarjev

strani: « 1 2

WamPIRe- ::

NASA je misijo razglasila za popoln uspeh. Bili so tudi izjemno natančni, saj so čas in razdaljo srečanja napovedali na 72 sekund in 70 kilometrov natančno.


Kdaj so to napovedali? Ob izstrelitvi sonde? :o
Msi Z77 | Intel i7-3770K | Kingston HyperX DDR3 16GB
CM Silent Pro Gold 700W | Asus RTX 2080 | Samsung 850 EVO 250GB
Samsung 850 EVO 500GB | 2x Asus ROG PG279Q

Glugy ::

"Slabi tudi signal do sonde in sčasoma bo komunikacija postala nemogoča, pa tudi RTG nudi čedalje manj energije"
Torej ne bodo usmerili New Horizon nazaj k Zemlji ampak bodo pustil da čeprav ne bo mogoča komunikacija da kljub temu nadaljuje svojo pot dokler dokončno ne umre in potuje kamor jo bo pač vesoljski veter pripeljal..
Kaj lahko torej pričakujemo. Bo sonda še imela dovolj moči da se kej naučimo ko pride do Oortovega oblaka? Verjetno ne? Lahko pa pričakujemo da se še kej lahko naučimo od Kuiperjevega pasu. To je verjetno zadnja naloga ki jo bo sonda opravila?

pirlo ::

Dvomim, da bodo dovolj blizu, da bi lahko uspešno prenesli podatke. Morda bi naslednjič morali poslat dve ali tri sonde z nekaj letnim zamikom, da bi se zadnje obnašale kot repetitorji.

Blazz ::

Glugy in kako bi ti sondo, ki drvi stran od nas prib. z 14 km/s obrnil za priblizno 180 stopinj in pričakoval, da se bo obrnila smer poti? to me res zanima :)

Glugy ::

Blazz je izjavil:

Glugy in kako bi ti sondo, ki drvi stran od nas prib. z 14 km/s obrnil za priblizno 180 stopinj in pričakoval, da se bo obrnila smer poti? to me res zanima :)

Ne vem :) A se ne bi dal kake gravitacije kakega gravitacijskega objekta kot je npr planet uporabt za to? Mislm na pamet govorim. Nimam pojma več kot očitno : ) A pol ni niti ene variante po kateri bi se to lahko naredil?

Thuban ::

Glugy je izjavil:

Blazz je izjavil:

Glugy in kako bi ti sondo, ki drvi stran od nas prib. z 14 km/s obrnil za priblizno 180 stopinj in pričakoval, da se bo obrnila smer poti? to me res zanima :)

Ne vem :) A se ne bi dal kake gravitacije kakega gravitacijskega objekta kot je npr planet uporabt za to? Mislm na pamet govorim. Nimam pojma več kot očitno : ) A pol ni niti ene variante po kateri bi se to lahko naredil?


se da, če gre objekt, ki ga želiš preusmeriti dovolj počasi (in kljub temu dovolj hitro) in če ima v bližini objekt z dovoljšnim gravitacijskim poljem. Na točno tak način je agenciji ESA uspela misija Rosetta.

Za Plutonom pa IMHO nimač nobenega objekta več, ki bi bil zmožen preusmeriti sondo. No, če smo realni še Pluton tega ni zmožen storiti, saj je sonda potovala mnogo prehitro.

To nam pokaže bistvo problematike vesoljskega potovanja. Nek objekt, naj bo to raketa ali sonda se že da pospešiti na izjemne hitrosti, večinoma s pomočjo gravitacijskih polj (slingshot), problem pa se pojavi pri vprašanju kako za božjo volj potem ta objekt zaustaviti. Izkaže se, da to (zaenkrat) v večini primerov ni možno.
I'm sorry, Dave. I'm afraid I can't do that.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thuban ()

Nummy ::

V teoriji truster v obratno smer, če imaš dovolj goriva se da "ustavit".

No vsaj v KSP ta stvar deluje (mi pa na žalost še ni uspelo priti dlje kot do lune). Zdej vem ad primerjam tu špil z realnostjo, ampak vseeno mislim da je v tem špilu kar nekaj "zrn resnice". Če ne drugega je super fajn da razumeš kako orbite delujejo in kako potekajo priprave na recimo ubeganje iz ene orbite v drugo. 8-)

Zvezdica27 ::

inercija v breztežnostnem (in breztrenjskem) prostoru je zelo enostavna, newtonovi zakoni: potreboval boš točno toliko energije, da zadevo ustaviš in pospešiš proti zemlji, kolikot gre hitro/ima kinetične energije + 1 w (da pa za časa življenja pride nazaj pa še toliko več, da s pospeševanjem dobiš hitrost).

Slingshot lahko tudi zavira ali obrne smer potovanja, sam... glede na potrebno krožnico, če ima tak planet atmosfero, ga lahko skuri, če je hitrost prevelika mora imeti planet dovolj velikosti in mase, ne sme iti ne prehitro, ne prepočasi... lej, za zemljo, ko je precej večja od plutona je ubežna hitrost 11 km/s (in ker štartaš z zemlje hitrost same zemlje ni pomembna, dobro, je samo zanemarimo, pluton pa mimo veliko manjšega in manj masivnega plutona vozi 14 km/s, ne vemo kako hitro gre pluton in relativno glede na sondo... če se prav spomnim pa gravitacisjko polje peša v odvisnosti z 1/r2...

v glavnem, na uč: veliko prehitro gre za obnitev ali utirjenje okoli plutona, gor ap očitno ni dovolj goriva/energetskega vira, zračunat pa tega seveda ne znam...

b

antonija ::

Na Zemljo je že prispela doslej in tudi za naslednjih nekaj desetletij najnatančnejša fotografija Plutona.
No, buck pa ni treba kotalit. Tista slikica je samo za medije ena prvih downlinkanih. Taprave "najnatancnejse" slike se pridejo v nasednjem letu, ko bo (ce bo slo vse po sreci) koncan prenos vseh podatkov ki jih je sonda zabelezila v letu mimo plutona.

Tukajle teta zelo lepo razlozi kdaj pride kaj na zemljo in kaj pricakovati v naslednjem letu. Pridejo tolk natancne fotke, kjer bomo skoraj lahko videli, kaksne barve bikiniji so trenutno popularni na plutonu :)
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

mihec87 ::

antonija je izjavil:

Na Zemljo je že prispela doslej in tudi za naslednjih nekaj desetletij najnatančnejša fotografija Plutona.
No, buck pa ni treba kotalit. Tista slikica je samo za medije ena prvih downlinkanih. Taprave "najnatancnejse" slike se pridejo v nasednjem letu, ko bo (ce bo slo vse po sreci) koncan prenos vseh podatkov ki jih je sonda zabelezila v letu mimo plutona.

Tukajle teta zelo lepo razlozi kdaj pride kaj na zemljo in kaj pricakovati v naslednjem letu. Pridejo tolk natancne fotke, kjer bomo skoraj lahko videli, kaksne barve bikiniji so trenutno popularni na plutonu :)


Mogoče bi bolje ustrezalo nekaj v stilu "Narejene so bile najnatančnejše fotografije Plutona doslej in tudi za naslednjih nekaj desetletij".. Kljub kakšnen neposrečenem stavku, še vedno raje preberem novico/članek tu kot pa na 24ur,sl. novice ipd.. medijih.... tako da ne se dat..

Markoff ::

Glugy je izjavil:

"Slabi tudi signal do sonde in sčasoma bo komunikacija postala nemogoča, pa tudi RTG nudi čedalje manj energije"
Torej ne bodo usmerili New Horizon nazaj k Zemlji ampak bodo pustil da čeprav ne bo mogoča komunikacija da kljub temu nadaljuje svojo pot dokler dokončno ne umre in potuje kamor jo bo pač vesoljski veter pripeljal..
Kaj lahko torej pričakujemo. Bo sonda še imela dovolj moči da se kej naučimo ko pride do Oortovega oblaka? Verjetno ne? Lahko pa pričakujemo da se še kej lahko naučimo od Kuiperjevega pasu. To je verjetno zadnja naloga ki jo bo sonda opravila?

Zemlja - Pluton = ca. 33 AU
Zemlja - Oortov oblak = ca. 2.000 - 100.000 AU (ali celo 200.000 AU)
Ko bo New Horizons v Oortovem oblaku, bodo Kirk, Spock in druščina veselo švigali po vesolju. RTG pa že dolga stoletja ali tisočletja zmrznjen in šele na pol poti do Alpha/Proxima Centauri.
Prve besede v Novoreku idiokracije:
posebaj, skropucalo, inžinir, intiligenca, apsolutno, anEks.
Žal ne govorim idiokratsko ali z idiokrati.

BigWhale ::

Glugy je izjavil:

Blazz je izjavil:

Glugy in kako bi ti sondo, ki drvi stran od nas prib. z 14 km/s obrnil za priblizno 180 stopinj in pričakoval, da se bo obrnila smer poti? to me res zanima :)

Ne vem :) A se ne bi dal kake gravitacije kakega gravitacijskega objekta kot je npr planet uporabt za to? Mislm na pamet govorim. Nimam pojma več kot očitno : ) A pol ni niti ene variante po kateri bi se to lahko naredil?


Katerega planeta pa? Pluton je zadnji planet v osoncju. :) Oortov oblak je pa predalec stran in tudi ce ne bi bil tako dalec stran, bos tezko nasel kaj kar bi blo dovolj veliko, da bi lahko uporabil za slingshot.

Zemlje tudi v teoriji ne more vec ujeti.

Nummy je izjavil:

V teoriji truster v obratno smer, če imaš dovolj goriva se da "ustavit".

No vsaj v KSP ta stvar deluje (mi pa na žalost še ni uspelo priti dlje kot do lune). Zdej vem ad primerjam tu špil z realnostjo, ampak vseeno mislim da je v tem špilu kar nekaj "zrn resnice". Če ne drugega je super fajn da razumeš kako orbite delujejo in kako potekajo priprave na recimo ubeganje iz ene orbite v drugo. 8-)


KSP je v bistvu odlicno orodje za ucenje orbitalne mehanike, prakticno vsi izracuni, ki veljajo za nase vesolje, veljajo v KSP vesolju s tistimi stevilkami.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: BigWhale ()

djurodrljaca ::

BigWhale je izjavil:

Katerega planeta pa? Pluton je zadnji planet v osoncju. :)

Ne pa ni! ... Ker Pluton sploh ni (več) planet! :P

Nummy ::

BigWhale je izjavil:


Nummy je izjavil:

V teoriji truster v obratno smer, če imaš dovolj goriva se da "ustavit".

No vsaj v KSP ta stvar deluje (mi pa na žalost še ni uspelo priti dlje kot do lune). Zdej vem ad primerjam tu špil z realnostjo, ampak vseeno mislim da je v tem špilu kar nekaj "zrn resnice". Če ne drugega je super fajn da razumeš kako orbite delujejo in kako potekajo priprave na recimo ubeganje iz ene orbite v drugo. 8-)


KSP je v bistvu odlicno orodje za ucenje orbitalne mehanike, prakticno vsi izracuni, ki veljajo za nase vesolje, veljajo v KSP vesolju s tistimi stevilkami.

Ja enačbe lahko da držijo, samo številke pa ne skladajo vedno čist, ker se to je še vedno "game", kakorkoli obrneš in je namenjeno temu, da ljudje dejansko stvar probajo in vidijo ne da zraven znajo cel "rocket science". Skratka stvari so zelo poenostavljene.

antonija ::

BigWhale je izjavil:

Nummy je izjavil:

V teoriji truster v obratno smer, če imaš dovolj goriva se da "ustavit".

No vsaj v KSP ta stvar deluje (mi pa na žalost še ni uspelo priti dlje kot do lune). Zdej vem ad primerjam tu špil z realnostjo, ampak vseeno mislim da je v tem špilu kar nekaj "zrn resnice". Če ne drugega je super fajn da razumeš kako orbite delujejo in kako potekajo priprave na recimo ubeganje iz ene orbite v drugo. 8-)


KSP je v bistvu odlicno orodje za ucenje orbitalne mehanike, prakticno vsi izracuni, ki veljajo za nase vesolje, veljajo v KSP vesolju s tistimi stevilkami.
https://xkcd.com/1356/ 8-)

Nummy je izjavil:

V teoriji truster v obratno smer, če imaš dovolj goriva se da "ustavit".

No vsaj v KSP ta stvar deluje (mi pa na žalost še ni uspelo priti dlje kot do lune). Zdej vem ad primerjam tu špil z realnostjo, ampak vseeno mislim da je v tem špilu kar nekaj "zrn resnice". Če ne drugega je super fajn da razumeš kako orbite delujejo in kako potekajo priprave na recimo ubeganje iz ene orbite v drugo. 8-)
Spravi v orbito od Kerbala nekaj "cistern" in jih dockaj skupaj, potem pa gor navozi dovolj goriva na bojo 100% polne. Od tam naprej nastudiraj naslednjo tocko, in si tam postavi "pit stop". Ko jih imas enkrat dovolj po orbitah se lahko zapeljes kamorkoli. Pa ce bos izstrelik kaksno sondo izven tvojega osoncja, ne pozabit odpreti antene ko si v vesolju, ker drugace enkrat sonda samo mrkne in ti ne ostane drugega kot da ponovis vajo; don't ask me how I know this).

Drugace se pa z vredu dizajnirano raketo in ne prevec agresivnim letenjem (sploh pri vzletu pazi ker prehitro ni kul, ce je upor prevelik) dost simpl pristati na luni in pridet nazaj. Sploh ker za zapustit luno rabis samo nekaj prdcev goriva.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: antonija ()

jest10 ::

KSP je enkraten, dokler imaš 1 telo. Ko imaš 2, začne streljati ornk kozlarije. Recimo najbolj očitna-si v orbiti okoli Kerbala znotraj orbite Muna, ravno toliko, da gravitacija preklopi na Mun. Trajektorija pred preklopom je pravilno narisana(res minimalna sprememba orbite), po preklopu pa pikiraš direktno na Mun>:D
Tako mi je enkrat zajebalo eno misijo okoli Joola-nenadoma sem bil razmazan na Vall

Ok, zadnjo verzijo KSP še nisem probal, tako da ne morem trditi, da ta neumnost še obstaja. Sem pa skoraj zihr, da še.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jest10 ()

DOOM_er ::

včasih je bil problem če si imel ogromne objekte, je fizika šla malo po svoje na cajte :D. Bo potrebno spet malo pognati
Robots will steal your job. But that's OK

Nummy ::

antonija je izjavil:

BigWhale je izjavil:

Nummy je izjavil:

V teoriji truster v obratno smer, če imaš dovolj goriva se da "ustavit".

No vsaj v KSP ta stvar deluje (mi pa na žalost še ni uspelo priti dlje kot do lune). Zdej vem ad primerjam tu špil z realnostjo, ampak vseeno mislim da je v tem špilu kar nekaj "zrn resnice". Če ne drugega je super fajn da razumeš kako orbite delujejo in kako potekajo priprave na recimo ubeganje iz ene orbite v drugo. 8-)


KSP je v bistvu odlicno orodje za ucenje orbitalne mehanike, prakticno vsi izracuni, ki veljajo za nase vesolje, veljajo v KSP vesolju s tistimi stevilkami.
https://xkcd.com/1356/ 8-)

Nummy je izjavil:

V teoriji truster v obratno smer, če imaš dovolj goriva se da "ustavit".

No vsaj v KSP ta stvar deluje (mi pa na žalost še ni uspelo priti dlje kot do lune). Zdej vem ad primerjam tu špil z realnostjo, ampak vseeno mislim da je v tem špilu kar nekaj "zrn resnice". Če ne drugega je super fajn da razumeš kako orbite delujejo in kako potekajo priprave na recimo ubeganje iz ene orbite v drugo. 8-)
Spravi v orbito od Kerbala nekaj "cistern" in jih dockaj skupaj, potem pa gor navozi dovolj goriva na bojo 100% polne. Od tam naprej nastudiraj naslednjo tocko, in si tam postavi "pit stop". Ko jih imas enkrat dovolj po orbitah se lahko zapeljes kamorkoli. Pa ce bos izstrelik kaksno sondo izven tvojega osoncja, ne pozabit odpreti antene ko si v vesolju, ker drugace enkrat sonda samo mrkne in ti ne ostane drugega kot da ponovis vajo; don't ask me how I know this).

Drugace se pa z vredu dizajnirano raketo in ne prevec agresivnim letenjem (sploh pri vzletu pazi ker prehitro ni kul, ce je upor prevelik) dost simpl pristati na luni in pridet nazaj. Sploh ker za zapustit luno rabis samo nekaj prdcev goriva.


Ja slikca nekak opiše dejansko stanje ja :)

Ja ej jaz sem podobno razmišljal s tem gorivom, sam men full ne rata dobr dockat te station-e skup :(

stalker ::

http://www.nasa.gov/image-feature/the-i...
Prvi posnetek od blizu. Impresivno!

antonija ::

Dockanje v KSP je na zacetku en tak super-scary manever, ampak ko se naucis o mehaniki dockanja (in lovljenja drugih objektov po orbiti) ti bo pa postalo dolgocasno. Brez da se naucis kako to gre je pa zadeva nemogoca.

poisci na netu kaksen dober tutorial za docking (probaj najdet text, ker videoti so ponavadi polomija). Pa pripravi se da bos naredil kaj nekaj obhodov po orbiti preden bos uskladil orbite, potem bo pa kot na TVju: po centimetrih se bos blizal in bos lahko (ce bos hotel) na koncu "parkiral" cm stran od tarce :)

Nacelno gre pa vedno takole:
1. Match orbits (rabis enako oddaljenost od objekta, okoli katerega krozita plovilo in tarca, pa seveda koplanarni orbiti)
2. Match velocity (da se na zabijes direktno v rit :P; don't ask me how I know this)
3. Local approach (ko že vidiš tarčo v vesolju, in ti ni več treba rihtati orbit; v tem koraku bi se moral pocasi blizati tarci, samo s tistimi mini-trusterji)
4. Final approach (ko odpres docking porte in se po polzje pripeljes do cm natancno do tarce.

Se "najtezji" je prvi korak, ker si moras nastavit tarco, potem pa moras vedet kdaj zalaufat motorje in kam moras biti obrnjen da se orbiti uskladita. Pa moras vedet kaj je retrograde in prograde marker, kaj se zgodi ce burnas proti enemu ali drugemu, itd.

Pa ne pozabit na plovilo nastimat tiste mini trusterje dokaj simetricno, ker drugace bo dockanje totalen PITA, ker takoj bo bnos vklopil motorje se bos zavrtel namesto premaknil v stran :)

ADD: Probaj tale guide, na prvi pogled se zdi dokaj podroben in opiše marsikaj.
Aja, pa če imaš probleme priti do Muna, si preberi še kakšen guide o spravljanju stvari v orbito (naravnost gor ni najbolj učinkovita opcija).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Thuban ::

Nummy je izjavil:

V teoriji truster v obratno smer, če imaš dovolj goriva se da "ustavit".

No vsaj v KSP ta stvar deluje (mi pa na žalost še ni uspelo priti dlje kot do lune). Zdej vem ad primerjam tu špil z realnostjo, ampak vseeno mislim da je v tem špilu kar nekaj "zrn resnice". Če ne drugega je super fajn da razumeš kako orbite delujejo in kako potekajo priprave na recimo ubeganje iz ene orbite v drugo. 8-)


v teoriji ja. V realnosti pa ima sonda že zdaj brez tega tvojega zaviranja izjemno malo goriva. Če bi jo želeli zaustaviti iz 14 km/s na 0, bi potreboval enormne količine goriva, kar pa spet izjemno oteži kako sondo sploh spraviti v vesolje in do cilja.

lp
I'm sorry, Dave. I'm afraid I can't do that.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thuban ()

BigWhale ::

Thuban je izjavil:

v teoriji ja. V realnosti pa ima sonda že zdaj brez tega tvojega zaviranja izjemno malo goriva. Če bi jo želeli zaustaviti iz 14 km/s na 0, bi potreboval enormne količine goriva, kar pa spet izjemno oteži kako sondo sploh spraviti v vesolje in do cilja.


V teoriji je marsikaj izvedljivo. V realnosti pa danes komaj do Lune prilezemo. Mission to Mars je pa s trenutnim techom mission impossible. Vsaj tak, kjer prineses kaj nazaj. :)

Thuban ::

No, če v debato vključiva še to, da bi rad sondo potem nazaj pripeljal pa se stvar sploh zakomplicira :)

Verjetno bi bilo lažje narediti transporter beam, ki bi deloval iz Zemlje do Marca, kot pa poslati sondo s takšno količino goriva, da bi lahko potem priletela še nazaj do Zemlje :)
Ja, zagotovo se bo našel nekdo, ki bo omenil slingshot okoli Jupitra. Ok, super, bravo da je nekdo pomislil na to. Zdaj pa naj ta oseba pomisli še na kompleksnost tega dogodka. Žal planetom ne moremo ukazati da naj bodo na točno določenem mestu ampak je vse stvar naključnosti. Zato se na misije čaka dolga leta, da je poravnanost planetov pravilna.
I'm sorry, Dave. I'm afraid I can't do that.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thuban ()

antonija ::

Ziher bi se dalo tudi z marsom kaj zrihtat. V orbito okrog marsa en refueling station, pa gor zvozit dovolj goriva. potem ti pa ostane "samo" se nekaj uspesnih dockingov pa komot prides tja in nazaj. Kerbal style 8-)
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Thuban ::

v bistvu, če bi bil docking station na Marsu, bi lahko na misiji okoli Jupitra še kakšno pico naročil iz zemlje.


sarcasem off://
marsikaj bi se dalo, če bi imeli obnovljiv vir energije na poti. Ker pa uporabljamo fosilna goriva, pa zaenkrat marsikaj še nikakor ni možno.
Vsekakor pa o gorivih vem veliko premalo, da bi lahko podal konstruktiven argument. Vem le da to, kar uporabljajo trenutno, je praktično neuporabno. Še do lune komaj priplezajo, če se želijo vrniti.
I'm sorry, Dave. I'm afraid I can't do that.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thuban ()

energetik ::

Načeloma bi se dalo NH spravit do Plutona z ravno pravšnjo hitrostjo, da bi se z minimalnimi popravki utiril v njegovo orbito. Ampak potem bi taka pot trajala _dolgo_

antonija ::

Thuban je izjavil:

marsikaj bi se dalo, če bi imeli obnovljiv vir energije na poti. Ker pa uporabljamo fosilna goriva, pa zaenkrat marsikaj še nikakor ni možno.
Vsekakor pa o gorivih vem veliko premalo, da bi lahko podal konstruktiven argument. Vem le da to, kar uporabljajo trenutno, je praktično neuporabno. Še do lune komaj priplezajo, če se želijo vrniti.
Za letat po vesolju na sreco ne uporabljano neosvincenega 95 bencina ampak sinteticna goriva. Ampak tudi ne rbaimo obnovljivega vira energije. Rabimo samo ogromno energije. ko bomo recimo znali pridelati 100x ali pa 1000x vec energije kot jo uspemo danes, ne bo problem nekaj te energije porabit za polnjenje rezervarjev v vesolju. Podobno kot nam danes ni problem rutinsko prepeljat skoraj 20.000 kontejnerjev na eni ladji iz kitajske v evropo, se 100 let nazaj se je pa tak podvig zdel nepredstavljiv oz. na svetu verjetno sploh ni bilo dovolj resursov za njegovo izvedbo.

Enkrat bo 100% nekaj takega, samo vprasanje ali bomo se zivi da bi to videli.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: antonija ()

Nummy ::

antonija je izjavil:

Dockanje v KSP je na zacetku en tak super-scary manever, ampak ko se naucis o mehaniki dockanja (in lovljenja drugih objektov po orbiti) ti bo pa postalo dolgocasno. Brez da se naucis kako to gre je pa zadeva nemogoca.

poisci na netu kaksen dober tutorial za docking (probaj najdet text, ker videoti so ponavadi polomija). Pa pripravi se da bos naredil kaj nekaj obhodov po orbiti preden bos uskladil orbite, potem bo pa kot na TVju: po centimetrih se bos blizal in bos lahko (ce bos hotel) na koncu "parkiral" cm stran od tarce :)

Nacelno gre pa vedno takole:
1. Match orbits (rabis enako oddaljenost od objekta, okoli katerega krozita plovilo in tarca, pa seveda koplanarni orbiti)
2. Match velocity (da se na zabijes direktno v rit :P; don't ask me how I know this)
3. Local approach (ko že vidiš tarčo v vesolju, in ti ni več treba rihtati orbit; v tem koraku bi se moral pocasi blizati tarci, samo s tistimi mini-trusterji)
4. Final approach (ko odpres docking porte in se po polzje pripeljes do cm natancno do tarce.

Se "najtezji" je prvi korak, ker si moras nastavit tarco, potem pa moras vedet kdaj zalaufat motorje in kam moras biti obrnjen da se orbiti uskladita. Pa moras vedet kaj je retrograde in prograde marker, kaj se zgodi ce burnas proti enemu ali drugemu, itd.

Pa ne pozabit na plovilo nastimat tiste mini trusterje dokaj simetricno, ker drugace bo dockanje totalen PITA, ker takoj bo bnos vklopil motorje se bos zavrtel namesto premaknil v stran :)

ADD: Probaj tale guide, na prvi pogled se zdi dokaj podroben in opiše marsikaj.
Aja, pa če imaš probleme priti do Muna, si preberi še kakšen guide o spravljanju stvari v orbito (naravnost gor ni najbolj učinkovita opcija).



Men se zatakne od step 3 naprej, ko moraš fine-tunat spoj vedno pobegne v eno stran preveč in potem moram it spet nazaj in spet naprej in spet "ciljat"... je kot da bi hotu s hlodom v šivankino uho vtikat...
Se spomnem enkrat sem imel misijo, damoram z enim it ven iz rakete v orbiti... več kot 2 uri sem se matral ga spravit nazaj noter, ampak sem ga rabu nujno not sparvit, ker sem rabil misijo končano kot tudi astronavta, ker je imel super statse in tudo vzorce pri sebi. Na koncu mi je uspelo, ko mi je ostalo samo še 3% goriva v obleki, dockin mi pa še nikoli ni uspel, ker ali pridem mogoče kanček preveč pod kotom ali pa mi spoj vedno uide in nikakor ne zadanem v center. Matchat hitrosti je še najmanjši problem :)

antonija ::

Pomojem moras nekaj narobe naredit ze prej. Ce naredis #1 tako kot je treba (da imas res _enako_ orbito), se pravi ne samo da nekje v orbiti srecas tarco, ampak da imas enako orbito kot tarca, potem si naredil vec kot polovico. Ze med #1 in potem v #2 se jajcas z burnanjem prograde in retrograde da oba objekta krozita prakticno enako okrog planeta/lune.
Ko koncas #2 bi moral biti tam do 10km stran od tarce (fino je ce naciljas na 1km, ampak se ne sekirat ce si do 10km). Brzine tebe in tarce iste (nezaznavna razlika, mogoce da driftas za meter na minuto v kako stran. Potem pa pocasi (res pocasi) zacnes pot proti tarci. Ne pozabit da ko odvzames gas se vedno letis, samo pospesujes ne vec. Tako se priblizaj tarci na recimo 100m (ali pa 200m ce is zelo sfalil docking port).
Na tem koraku jaz "prakiram" moje vozilo (popolnoma izenacis brzino s tarco) in grem na tarco popravit spin, polozaj, itd. Pri velikih postajah je to lahko problem :)
ko je tarca nastavljena tako kot jo hocem, grem nazaj na plovilo in zacnem zelo zelo zelo pocasi voziti proti tarci. Nekaj 10m stran od tarce (10-30m, odvisno od velikosti tarce in plovila) se spet ustavim. Tukaj moras pa pazljivo alignat docking porta, kar pomeni da bo treba plovilo vozil levo/desno/gor/dol _brez_rotacije_ (tukaj pridejo do izraza tisti simetricno nastavljeni trusterji). Ko ima center plovila poravnan z docking portom na tarci, se zarotiras da je tudi docking port na plovilu poravnan (in nekaj 10m stran od docking porta na tarci). Od tukaj anprej pa zelo zelo zelo zelo pocasi naprej, ves cas je treba premikani plovilo _brez_rotacije_ levo/desno/gor/dol (kaksen meter pred dockingom se lahko spet ustavis is se pohvalis kaksen car si ker znas na tone plovila parkirat par cm stran od tarce 8-)) potem pa docking in to je to...

Ubistvu ce naredis tocki #1 in #2 (da sta orbit dejansko ena cez drugo, in da krozis samo nekaj km stran od tarce z enako hitrostjo) tako kot je treba, potem bi ti #3 in #4 morala iti skozi BP razen ce zanju uporabljas glavni motor in namesto da bi se tarci blizal z nekaj metri na minuto zasopas proti njej in jo zbijes iz neba >:D
Ce pa #1 in #2 naredis tako kot je treba, moras pa smao zelo zelo zelo pocasi izvajat manevre. Ce falis port za 10m, bos to opazil dovolj zgodaj, zmanjsal hitrost priblizevanja na 0, "prestavil" plovilo nazaj pred posrt (_brez_rotacije_), potem zarotiral vozilo da bo poravnano s portom, pa spet pocasi naprej proti tarci. Pa ne pozabit vmes (ko si doovlj blizu) nastavit docking port za tarco, ne samo plovila na katerega se dockas.

Easy does it. Slow is smooth, smooth is fast. May the force be with you. Vse take zadeve.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Thuban ::

energetik je izjavil:

Načeloma bi se dalo NH spravit do Plutona z ravno pravšnjo hitrostjo, da bi se z minimalnimi popravki utiril v njegovo orbito. Ampak potem bi taka pot trajala _dolgo_


saj, teoretično bi se dalo, praktično pa je to nemogoče. Razen če bi danes poslali sondo tja, da bi jo naši pravnuki potem uporabili..

antonija je izjavil:

Thuban je izjavil:

marsikaj bi se dalo, če bi imeli obnovljiv vir energije na poti. Ker pa uporabljamo fosilna goriva, pa zaenkrat marsikaj še nikakor ni možno.
Vsekakor pa o gorivih vem veliko premalo, da bi lahko podal konstruktiven argument. Vem le da to, kar uporabljajo trenutno, je praktično neuporabno. Še do lune komaj priplezajo, če se želijo vrniti.
Za letat po vesolju na sreco ne uporabljano neosvincenega 95 bencina ampak sinteticna goriva. Ampak tudi ne rbaimo obnovljivega vira energije. Rabimo samo ogromno energije. ko bomo recimo znali pridelati 100x ali pa 1000x vec energije kot jo uspemo danes, ne bo problem nekaj te energije porabit za polnjenje rezervarjev v vesolju. Podobno kot nam danes ni problem rutinsko prepeljat skoraj 20.000 kontejnerjev na eni ladji iz kitajske v evropo, se 100 let nazaj se je pa tak podvig zdel nepredstavljiv oz. na svetu verjetno sploh ni bilo dovolj resursov za njegovo izvedbo.

Enkrat bo 100% nekaj takega, samo vprasanje ali bomo se zivi da bi to videli.


ne, takrat fosilnih goriv ne bo več.


No, razen če predvidevaš da bomo v naslednjih 100 letih ugotovili kar si pisal/a?
Sem mnenja da vsaj do 22 stoletja ne bomo sposobni rutinsko leteti do Marsa in nazaj, če bo človeštvo še bostajalo takrat seveda.
I'm sorry, Dave. I'm afraid I can't do that.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thuban ()

antonija ::

Sej fosilnih goriv v vesolju ze zdaj ne uporabljamo. Sinteticna goriva, jederski reaktorji in soncne celice so trenutno v uporabi kolikor vem. Ce/ko pride naslednji skok v proizvodnji energije, po tudi za letanje po vesolju nova revolucija, seveda ce bo le kaj zanimivega tam.

Clovestvo je z vasim velikim skokom pri pridobivaju energije naredilo orgomen napredek, od udomacitve delovnih zivali, parnega stroja, motorja na notranje izgorevanje, itd. Potovali smo alhko dlje, prevazali smo lahko vecje tovore, zidali smo lahko vecje stvari.
Jaz sem mnenja da bo naslednji skok enako signifikanten, samo se pogruntat bo treba kako bi lahko poceni, varno in cisto proizvedli 1000x vec energije kot jo zmoremo danes. Kako tak presezek porabiti pa ne bo tezko pogruntat :)
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Thuban ::

tole je new horizons uporabljal za napajanje računalnikov:
Radioisotope thermoelectric generator @ Wikipedia

Ampak premaknili pa so ga še vedno z navadno raketo (najhitrejšo kar so jih imeli), nato pa slingshotali okoli planetov da je prispel do Plutona. Trenutno ima Sonda še nekaj malega goriva za "thursterje", za popravke smeri. Ampak še to samo v oknu 1*.

Sestava sonde:


Atlas V je ponesel sondo v nebo:
Atlas V @ Wikipedia
Uporabil je gorivo: HTPB
(Hydroxyl-terminated polybutadiene (HTPB) is an oligomer of butadiene terminated at each end with a hydroxyl functional group. It reacts with isocyanates to form polyurethane polymers.)

Skratka gorivo z omejeno uporabo, saj ga pač zmanjka. Zato nujno rabimo vire energije, ki bi se tam gor obnavljali, ali pa bi vsaj zdržali grozno dolgo (recimo 1000 let) ).
I'm sorry, Dave. I'm afraid I can't do that.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thuban ()

antonija ::

Zato nujno rabimo vire energije, ki bi se tam gor obnavljali, ali pa bi vsaj zdržali grozno dolgo (recimo 1000 let) ).
Ali pa bencinsko crpalko ki bi jo redno polnili, da bi lahko potem ladje z ogromno goriva potovale po vesolju (brez da veliko vecino goriva pokurijo da dosezejo orbito).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: antonija ()

Thuban ::

kar še vedno omeji uporabo rakete, saj je Pluton grozovito daleč. Če bi ti raketo napolnil na marsu in po potem pospešil proti Plutonu, bi še vedno večino goriva pokuril zato da bi raketo zaustavil ob Plutonu :)
Kako ti misliš da bi to raketo potem spravili nazaj do Zemlje?
I'm sorry, Dave. I'm afraid I can't do that.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thuban ()

antonija ::

Z bencinsko crpalko v orbiti okrog plutona :) Sej ne rabi bit samo na zemlji taka.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Thuban ::

:)

daj predlog Petrolu ali OMVju. Morda bodo dajali nalepke astronavtom, ko bodo tankali.
I'm sorry, Dave. I'm afraid I can't do that.

antonija ::

V Kerbalu se tako pride kamor hoces, lahko ena ladja obpluje vse planete in se vec 8-). V realnosti je pa to zelo draga zadeva (za trenutne razmere), podobno kot bi bila nepredstavljivo draga ladja za 20.000 kontejnerjev 100 let nazaj, danes jo pa imamo ker z njo nekdo zasluzi (ne pa ker bi bila vrhunski uspeh clovestva). Ni pa to nekaj neizveldjivega

Amapk ce/ko enkrat pogruntas kako dobiti ogromno energije, ti nebi smel vec bit problem v orbito spravljat vecjih kolicin goriva in materiala. Tam potem lahko sezidas kar hoces, natankas, in naprej. Tako se lahko dokaj hitro "razpases" po celem osoncju, za kam dlje bo pa se brzino treba pojacat, ne samo velikost rezervarja.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Thuban ::

veš v čem je problem, če se želiš razpasti po celem osončju? da na zemlji ni dovolj neobnovljivih virov energije (tudi sintetično proizvedene), da bi to storil. Razen če nekega dne ugotovijo kako narediti varčen pogon.

Spet pa se pojavi omejitev kemije in fizike.. določen material lahko od sebe da samo določeno količino energije in nič več.
I'm sorry, Dave. I'm afraid I can't do that.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thuban ()

antonija ::

No, ce smo iskreni je energije okrog nas vec kot doovlj (neobnovljive). Ce bi zmogli kaksno normalno fuzijo, bi bilo to ze nekaj. Ce bi nam uspel zelo ucinkovit (in karikiran) E=mc^2 potem pa ni vec veliko ovir za pridobivat energijo. Kot receno, potreben je nov korak (skok? polet?) naprej kar se energije tice, ne samo sezidat nekaj novih elektrarn.

Ce/ko bomo pa enkrat "prebavili" prevec materiala iz nasega planeta, nam pa tudi nebi smel bit problem se zapeljat do naslednjega kamna in tam napolnit rezervarje. Ampak to je danes se hud SF in skoraj 100% noben od nas tega ne bo dozivel.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

BigWhale ::

antonija je izjavil:

Ali pa bencinsko crpalko ki bi jo redno polnili, da bi lahko potem ladje z ogromno goriva potovale po vesolju (brez da veliko vecino goriva pokurijo da dosezejo orbito).


Najvec goriva porabis zato, da pobegnes iz Zemlje v orbito. Potem je na vrsto pobeg iz zemljine orbite proti zelenemu telesu nato pride na vrsto zaviranje in vtirjanje v orbito ob izbranem telesu.

Tovoriti gorivo v orbito bi bilo verjetno precej drazje kot leteti proti drugim telesom.

antonija je izjavil:

No, ce smo iskreni je energije okrog nas vec kot doovlj (neobnovljive). Ce bi zmogli kaksno normalno fuzijo, bi bilo to ze nekaj. Ce bi nam uspel zelo ucinkovit (in karikiran) E=mc^2 potem pa ni vec veliko ovir za pridobivat energijo. Kot receno, potreben je nov korak (skok? polet?) naprej kar se energije tice, ne samo sezidat nekaj novih elektrarn.

Ce/ko bomo pa enkrat "prebavili" prevec materiala iz nasega planeta, nam pa tudi nebi smel bit problem se zapeljat do naslednjega kamna in tam napolnit rezervarje. Ampak to je danes se hud SF in skoraj 100% noben od nas tega ne bo dozivel.


No, tezava je tudi v tem, da za polete v vesolju ni dovolj zgolj energija. Sama energija ti ne koristi kaj dosti, ce je ne mores pretvoriti v pravilno obliko. Trenutno znamo po vesolju potovati samo na en nacin, tako, da na eni strani vesoljske ladje stvari zlo hitr ven meces. :) Ena tona krompirja ima kr precej shranjene energije, samo je dokaj neuporabna za potovanje po vesolju. :)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: BigWhale ()

Truga ::

Odvisno kok hitr meces krompirje.

Ce imas fraco ki krompirje katapultira ven pri 0.99c bos mel zlo dobr izkoristek. :P

Me zanima kdaj se bojo zacel bolj pogosto uporabljat ionski pogoni. Zadeva je super, problem je samo kje dobit dost stroma. Paneli so bolj en kurc vredni, ko gres malo stran od sonca..

antonija ::

Odvisno kok hitr meces krompirje.
:D I LOLd because it's true :D

Ampak ce bomo enkrat znali pridobivat ogromne kolicine energije (za danasnje cajte), se bo najprej nekdo spravil iz tega narediti orozje (explozijo, pa upajmo da jo bomo preziveli), potem bo pa nekdo pogruntal kako to explozijo dovolj dobro nadzorovati da bojo pregovorni krompirji leteli cimhitreje za raketo.
Ali bo pa nekdo pogruntal boljsi nacin za pretvorbo energije v gibanje.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Nummy ::

antonija je izjavil:

Pomojem moras nekaj narobe naredit ze prej. Ce naredis #1 tako kot je treba (da imas res _enako_ orbito), se pravi ne samo da nekje v orbiti srecas tarco, ampak da imas enako orbito kot tarca, potem si naredil vec kot polovico. Ze med #1 in potem v #2 se jajcas z burnanjem prograde in retrograde da oba objekta krozita prakticno enako okrog planeta/lune.
Ko koncas #2 bi moral biti tam do 10km stran od tarce (fino je ce naciljas na 1km, ampak se ne sekirat ce si do 10km). Brzine tebe in tarce iste (nezaznavna razlika, mogoce da driftas za meter na minuto v kako stran. Potem pa pocasi (res pocasi) zacnes pot proti tarci. Ne pozabit da ko odvzames gas se vedno letis, samo pospesujes ne vec. Tako se priblizaj tarci na recimo 100m (ali pa 200m ce is zelo sfalil docking port).
Na tem koraku jaz "prakiram" moje vozilo (popolnoma izenacis brzino s tarco) in grem na tarco popravit spin, polozaj, itd. Pri velikih postajah je to lahko problem :)
ko je tarca nastavljena tako kot jo hocem, grem nazaj na plovilo in zacnem zelo zelo zelo pocasi voziti proti tarci. Nekaj 10m stran od tarce (10-30m, odvisno od velikosti tarce in plovila) se spet ustavim. Tukaj moras pa pazljivo alignat docking porta, kar pomeni da bo treba plovilo vozil levo/desno/gor/dol _brez_rotacije_ (tukaj pridejo do izraza tisti simetricno nastavljeni trusterji). Ko ima center plovila poravnan z docking portom na tarci, se zarotiras da je tudi docking port na plovilu poravnan (in nekaj 10m stran od docking porta na tarci). Od tukaj anprej pa zelo zelo zelo zelo pocasi naprej, ves cas je treba premikani plovilo _brez_rotacije_ levo/desno/gor/dol (kaksen meter pred dockingom se lahko spet ustavis is se pohvalis kaksen car si ker znas na tone plovila parkirat par cm stran od tarce 8-)) potem pa docking in to je to...

Ubistvu ce naredis tocki #1 in #2 (da sta orbit dejansko ena cez drugo, in da krozis samo nekaj km stran od tarce z enako hitrostjo) tako kot je treba, potem bi ti #3 in #4 morala iti skozi BP razen ce zanju uporabljas glavni motor in namesto da bi se tarci blizal z nekaj metri na minuto zasopas proti njej in jo zbijes iz neba >:D
Ce pa #1 in #2 naredis tako kot je treba, moras pa smao zelo zelo zelo pocasi izvajat manevre. Ce falis port za 10m, bos to opazil dovolj zgodaj, zmanjsal hitrost priblizevanja na 0, "prestavil" plovilo nazaj pred posrt (_brez_rotacije_), potem zarotiral vozilo da bo poravnano s portom, pa spet pocasi naprej proti tarci. Pa ne pozabit vmes (ko si doovlj blizu) nastavit docking port za tarco, ne samo plovila na katerega se dockas.

Easy does it. Slow is smooth, smooth is fast. May the force be with you. Vse take zadeve.

Ja "na papirju" vse zgleda enostavno... verjetn je pa tud to problem, ker pač nimam joystick-a ampak špilam na tipkovnico in tu je pač zelo težko biti zelo natančen...

antonija je izjavil:

Sej fosilnih goriv v vesolju ze zdaj ne uporabljamo. Sinteticna goriva, jederski reaktorji in soncne celice so trenutno v uporabi kolikor vem. Ce/ko pride naslednji skok v proizvodnji energije, po tudi za letanje po vesolju nova revolucija, seveda ce bo le kaj zanimivega tam.

Clovestvo je z vasim velikim skokom pri pridobivaju energije naredilo orgomen napredek, od udomacitve delovnih zivali, parnega stroja, motorja na notranje izgorevanje, itd. Potovali smo alhko dlje, prevazali smo lahko vecje tovore, zidali smo lahko vecje stvari.
Jaz sem mnenja da bo naslednji skok enako signifikanten, samo se pogruntat bo treba kako bi lahko poceni, varno in cisto proizvedli 1000x vec energije kot jo zmoremo danes. Kako tak presezek porabiti pa ne bo tezko pogruntat :)

Nekaj časa nazaj sem bral v Ž&T so sanjali o Anti-matter pogonu. Še Osredkar mislm da je napiso člank o tem...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Nummy ()

Truga ::

antonija je izjavil:

Odvisno kok hitr meces krompirje.
:D I LOLd because it's true :D

Ampak ce bomo enkrat znali pridobivat ogromne kolicine energije (za danasnje cajte), se bo najprej nekdo spravil iz tega narediti orozje (explozijo, pa upajmo da jo bomo preziveli), potem bo pa nekdo pogruntal kako to explozijo dovolj dobro nadzorovati da bojo pregovorni krompirji leteli cimhitreje za raketo.
Ali bo pa nekdo pogruntal boljsi nacin za pretvorbo energije v gibanje.

Kolkor vem najboljs bi bila fuzijska raketa. Pa ne mislim Project Orion, ampak reaktor, ki potem goni ionske ali podobne thrusterje. Jasno pa je to se dalec, saj se reaktorja na zemlji nismo nardil, kaj sele v orbiti.

Nummy je izjavil:

Ja "na papirju" vse zgleda enostavno... verjetn je pa tud to problem, ker pač nimam joystick-a ampak špilam na tipkovnico in tu je pač zelo težko biti zelo natančen...


Za KSP rabis joystick samo ce velik vozis letala po atmosferah s FAR modom. Jaz ga v vesolju ne nucam nikoli, je lazje na tipke.


e: Anti-matter bo opcija ko ga bomo znal delat v velikih kolicinah. Kolikor vem rabis za to predvsem ogromno energije, tko da bo najprej treba zrihtat fuzijo, kjer rabis "samo" vodik.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Truga ()

antonija ::

Nummy je izjavil:

Ja "na papirju" vse zgleda enostavno... verjetn je pa tud to problem, ker pač nimam joystick-a ampak špilam na tipkovnico in tu je pač zelo težko biti zelo natančen...
Jaz sem igral samo na tipkovnico. Ampak zgoraj si omenil da te vedno zarotira nekam v 3 krasne. A ima na plovilu trusterje tako nastavljene, da se cela zadeva premakne gor/dol/levo/desno brez da bi te zarotiralo? In da ce se hoces zarotirat se samo zarotiras, brez translacije?

Ker ko enkrat gres pocasi rpoti tarci, ti nikoli nebi smel bit problem se ustaviti, popraviti kar je narobe, pa spet pocasi pospesiti proti tarci. Tudi ce je vse to treba narediti 100x preden se dockas, bi moral vedno imeti moznost trusterje burstnit v rikverc da izgubis vso hitrost relativno na tarco, popravit polozaj/rotacijo, pa spet naprej.

Meni osebno se je prvi del (match orbit, match velocity) zdej najbolj zajeban del celotnega dockinga. Ko sem enkrat to znal pravilno narest sploh ni bilo vec problemov, sem lahko dockal po 50 rezervarjev v eno strukturo da sem imel pit-stop v orbiti.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

antonija ::

Sem sel prav se enkrat zalaufat tazadnjega Kerbala da viidm kaj je tako hudega pri dockingu. In glej ga zlomka, tisti docking v tutorialu je rahlo storast, sploh za zacetnika.

Problem je, ker tarce sploh ne mores upravljat (je brez goriva). Pa ko sem jaz naredil orbital approach, je bila moja kapsula pod 90o kotom glede na tarco. Direkten approach bi tukaj bil velik fail. Zato sem se pripeljal na ~30m in parkiral "nad" docking portom tarce (na taksen polozaj da ce obrnem kapsulo za 90o bosta docking porta poravnana). Potem sem pa malo s tipakmi (awsd + nekaj malega q in e da si pravilno zarotiran), malo pa s tipko "T" (togle SAS) uravnaval mojo kapsulo, da se je moj docking port obrnil proti tarci, za tem pa se kar nekaj mickenih burnov, da je bila kapsula spet "parkirana". Od tukaj anprej pa solso z brzino manj kot 1m/s proti dockingu (ne pozabi odpret svojega docking porta), ko rpides na 5m upocasnit na manj kot 0.3m/s in po polzje zdraven da magneti primejo in se plovili dockata.

Tisti del ko je treba obrnit svojo kapsulo da gleda direktno proti docking portu tarce je pa tricky, ker so trusteri na kapsuli narobe postavljeni se ves cas nekam obraca ce ne uporabljas SASa. Pa ne pozabit imet RCS vklopljenega skozi zadnje manevre, ker drugace ne bos naredil nic :)
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Nummy ::

RCS? :)

antonija ::

Ja, RCS.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

TESKAn ::

Docking v KSPju:
- uporabiš mod za docking kamero
- nastaviš da je tarča želen docking port
- alignaš rotacijo svojega plovila na port
- vklopiš SAS
- pomikaš plovilo po x/y/z in dockaš
Vse to počasi. Pa prej izklopiš glavni motor, da ni kake nesreče...
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo, ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Na svidenje, Pluton, pozdravljen Kuiperjev pas (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
8115115 (9820) bMozart
»

Zdaj gre zares: New Horizons pri Plutonu

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
368772 (4184) MrStein
»

New Horizons brzi proti Plutonu (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
6013237 (8552) antonija
»

Kje neki je Voyager 1? (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
22037508 (27925) jest10

Več podobnih tem