Slo-Tech - Z izstrelišča v Francoski Gvajani je Evropska vesolja agencija danes ponoči uspešno izstrelila raketo Ariane 5, ki je v vesolje ponesla plovilo Juice (Jupiter Ice Moons Explorer). Kot pove ime, je namenjeno proti Jupitru, obiskalo pa bo lune Ganimed, Kalisto in Evropa, ki imajo pod zamrznjenim površjem po predvidevanjih večje količine tekoče vode.

Juice čaka dolga pot. Jupiter bo dosegel julija 2031, nato bo večkrat letel mimo vseh treh lun (mestoma le 200 km nad površjem), še tri leta pozneje pa se bo utiril v orbito okoli lune Ganimed. Konec leta 2035 se bo misija končala s trkom v Ganimed. Proti Jupitru bo Juice potoval s štirimi gravitacijskimi pospeški Zemlje in Venere. Poti proti zunanjim planetom namreč ni premica, temveč vključuje več obkrožitev Sonce in notranjih planetov, da plovilo nabere dovolj energije in hitrosti.

Na cilju bo Juice ugotavljal, kakšen so Jupitrove lune in ali se nemara kje skriva življenje. Pri tem bo izpostavljen temperaturam, ki bodo segale od...

NASA - Včeraj so iz Cape Canaverala izstrelili Nasino sondo Lucy, ki bo v naslednjem ducatu let obiskala sedem asteroidov, od tega šesterico trojancev v Jupitrovi krožnici okoli sonca.

Naše osončje poleg večjih teles, kot so planeti in njihove lune, sestavlja še vrsta manjših, a ravno tako zanimivih objektov. Mednje spadajo tudi tako imenovani trojanski asteroidi, ki si z večjimi objekti delijo njihovo krožnico na poti okoli še večjih teles, kot je Sonce. To pomeni, da se nahajajo v Lagrangeevih točkah L₄ ali L₅ planeta, kjer so si gravitacijski sili planeta in Sonca ter centrifugalna sila v ravnovesju. Takšnih asteroidov naj bi bilo več kot milijon; popisanih je približno 7000, velika večina jih dela družbo Jupitru, nekaj jih imajo Mars, Neptun in Uran, vsaj enega tudi Zemlja. Jupitrovi trojanci se delijo na "grški" tabor, ki nosi imena junakov starogrške strani v Iliadi in potuje pred planetom, in pa "trojanski" tabor, z imeni junakov Troje, ki Jupitru sledi.

Ti na videz neugledni...

NASA - Danes popoldne se veljati ozreti v nebo, ker bosta največja planeta v Osončju na nebu drug ob drugem - vsaj iz naše perspektive, čemur pravimo konjunkcija. Na nebu bosta le desetinko ločne stopinje (šest ločnih minut) narazen, kar je najbliže v zadnjih 800 letih. Podobno pa je bilo tudi leta 1623, a ju tedaj nismo dobro videli. To pomeni, da bosta za manj kot petino premera polne lune narazen. Naslednjič se bo to zgodilo leta 2080.

V resnici sta Jupiter in Saturn še vedno 734 milijonov kilometrov narazen (4,9 astronomske enote), kar pa je v vesoljih razmerah praktično skupaj (mimogrede, vesoljska dinamika je neintuitivna - Merkur je najbližji planet vsem planetom). Konjunkcija Saturna in Jupitra se zgodi vsakih 20 let, kar sledi iz obhodnih časov Jupitra in Saturna okoli Sonca (povprečno vsakih 7253 dni). A ni konjunkcija konjunkciji enaka, saj sta planeta lahko na točno nasprotni strani Sonca kot Zemlja, kar bo prispevalo h klavrni podobi. Če pa sta dovolj odmaknjena, da sta...

NASA - NASA bo sredi prihodnjega desetletja na Saturnovo luno Titan poslala letečega drona Dragonfly, ki bo tam raziskoval izvor življenja.

Titan je največja Saturnova luna in za Jupitrovo Ganimed druga največja v našem osončju. Kot planet Merkur veliko nebesno telo je posebno zato, ker ima stabilno atmosfero na osnovi dušika, medtem ko je površje prekrito z ledom in rekami ogljikovodikov, predvsem metana in etana. Strokovnjaki domnevajo, da bi mešanica dušika, vode in energije ob udarcih meteoritov lahko proizvedla zametke življenja, zato si to okolje že dalj časa želijo bolje raziskati. Prav zaradi tega bo to cilj četrte Nasine misije v okviru programa New Frontiers, v kateri bodo leta 2026 tja poslali letečega drona Dragonfly.

Titanova atmosfera...

NASA - Po kratkem obdobju hibernacije in popravil na daljavo in po tem, ko smo se od njega malone že poslovili, se je vesoljska sonda za lov na zunajosončne oz. eksoplanete konec avgusta znova prebudila in se posvetila svoji 19. nalogi opazovanja oddaljenih zvezd in odkrivanja planetov, ki krožijo okrog njih.

Nasa je medtem popravila eno od Keplerjevih potisnih šob, kar omogoča, da lahko teleskop znova za silo usmerjajo. Za to nalogo so bila namreč primarno zadolžena 4 reakcijska kolesa, od katerih sta dve že pred časom odpovedali poslušnost. Koliko časa bodo oko sonde lahko še usmerjali s potisnimi šobami, pa je odvisno od količine preostalega goriva, sonda ga je namreč na začetku svoje misije leta 2009 s sabo ponesla le 12 kilogramov, v začetku letošnjega...

Slo-Tech - Vesoljska sonda Juno, ki je na poti že skoraj pet let, bo navsezgodaj zjutraj prispela na cilj. Ob 5.18 uri po slovenskem času bo pričela približno pol ure dolg zadnji stadij utirjenja v Jupitrovo orbito, kjer bo slabi dve leti opravljala znanstvene raziskave. Jutrišnji manever predstavlja najnevarnejši del misije, saj je pri aktivaciji potisnikov za 35 minut največ možnosti, da gre kaj narobe.

Juno so z izstrelišča na Floridi na pot poslali 5. avgusta 2011. Čeprav se razdalja med Zemljo in Jupitrom giblje med 4,2 in 6,4 astronomskimi enotami, je moral Juno prepotovati kar 18,7 astronomskih enot, da je do Jupitra prispel v ugodni konfiguraciji in s primerno hitrostjo. Vesoljska dinamika je zanimiva veda, v kateri zemeljska...

Slo-Tech - Koliko planetov je v našem Osončju, ni tako enostavno vprašanje, kot se zdi. Večina se nas je učila, da devet, danes jih je osem, v preteklosti pa smo jih imeli že tudi enajst. In to v bližnji, človeški preteklosti, ne oddaljeni vesoljski preteklosti med nastajanjem Osončja. Problem je računovodske narave, zanimiv pa je zato, ker so se januarja pojavile špekulacije, da smo odkrili nov planet z orbito daleč onstran Plutonove. Mike Brown s Caltecha je namreč objavil članek, ki precej dobro razlaga nekaj nenavadnih lastnosti našega Osončja s predpostavko, da se daleč za Plutonom skriva deveti planet, ki je vsaj desetkrat masivnejši od Zemlje.

Browna poznamo zlasti kot človeka, ki je med najbolj odgovornimi,...

NASA - Pa je mimo. New Horizons se je včeraj ob 13.49 točno po urniku Plutonu približala na 12.500 kilometrov, napravila nekaj posnetkov ter drugih meritev in odbrzela v medzvezdno črnino. Če se je Plutonu približala na tretjino razdalje do geostacionarnih satelitov na Zemlji, je sedaj že bistveno dlje. V 24 urah New Horizons prepotuje poldrugi milijon kilometrov, saj se od središča Osončja oddaljuje s hitrostjo 14 kilometrov na sekundo, od Plutona pa trenutno s 13,8 km/s. V živo lahko njen položaj spremljate na Nasini strani.

Čeprav je vrhunec misije končan, pa čaka tako NASO kakor sondo New...

ESA - Sonda Evropske vesoljske agencija (ESA) je včeraj vstopila v orbito okrog kometa Čurjumov - Gerasimenko, kamor je potovala dolgih deset let. Sedaj bo štiri mesece krožila okrog kometa, potem pa bo pristala na njem.

ESA je sondo Rosetta v vesolje z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani poslala daljnega 2. marca 2004. Če se vam to ne zdi tako zelo oddaljeno, pomislite, da takrat sploh še ni bilo YouTuba ali Facebooka. Rosetta, ki sicer ni izključno evropske pameti, saj ima tudi tri ameriške instrumente (izmed 21), je v tem času prepotovala zavidljivo pot. Februarja 2007 je letela mimo Marsa in kasneje še mimo dveh manjših asteroidov (2867 Šteins in 21 Lutetia). Rosetta seveda ni potrebovala deset let ravnega poleta, da bi prispela do kometa. Znanstveniki so...

Space - Kot smo napovedali predvčerajšnjim, se je sonda Messenger po slabih sedmih letih potovanja uspešno utirila v Merkurjevo orbito. Čeprav je NASA utirila sonde že v orbite okoli petih planetov Sončnega sistema (poleg Zemlje in Meseca), je predstavljala Merkurjeva orbita poseben izziv. Gre namreč za Soncu najbližji planet, kjer je privlak zaradi Sončeve gravitacije že zelo velik. Poleg tega Merkur nima atmosfere, tako da pri utirjenju ni bilo moč uporabiti atmosferskega zaviranja.

Messenger je potoval več kot šest let in v tem času prepotoval 7,9 milijarde kilometrov ter Sonce obkrožil...

CNN - Jupitrova rdeča pega je znan pojav na površju tega plinastega orjaka, ki ga človeštvo opazuje že več kot 400 let, obstaja pa še dlje. Gre za ogromen anticiklonski vihar na Jupitrovi južni polobli, ki je tako velik kot tri Zemlje skupaj. Vrti se v nasprotni smeri urinega kazalca (obratno kot na Zemlji, ker gre za območje visokega zračnega pritiska), in ima vrtilni čas šest dni. Ena izmed verjetnejših razlag, zakaj se ne izdivja, je zgradba planeta. Ker je Jupiter plinasti orjak, nima trdnega površja, kjer bi vihar odložil svojo moč, kot to počnejo tropske nevihte na Zemlji, ki pridejo z morja in se razbesnijo nad kopnim.

Sedaj pa so znanstveniki ugotovili, da se rdeča pega počasi krči....