LHC bo nove trke začel izvajati leta 2015. V vmesnem času bodo opravili nujna vzdrževalna dela in ga pripravili na trke višjih energij. To pomeni, da bomo leta 2015 dočakali prve trke pri najvišji deklarirani energiji, ki jo LHC zmore, to je 7 TeV na žarek. Glavno odkritje, ki ga je v prvi triletki delovanja ponudil LHC, je seveda obstoj Higgsovega bozona, ni pa to še zdaleč edino odkritje.
Zanimive pa so tudi številke, koliko podatkov je dejansko LHC v vsem tem času zbral. Kot so izračunali na Kvarkadabri, je v treh letih delovanja LHC zapisal več kot 100 petabajtov podatkov (oziroma za 700 let filmov v ločljivosti Full HD). Infrastruktura za shranjevanje enega petabajtov podatkov stane okrog 100.000 dolarjev. Seveda pa to niso vsi podatki, ki jih je proizvedel LHC, ampak samo shranjeni. Trki se dogajajo s frekvenco 40 MHz, kar bi zahtevalo hitrost zapisovanja podatkov tam okoli 40 TB/s. V resnici se podatki beležijo s hitrostjo 6 GB/s, tako da velika večina trkov oziroma dogodkov za vedno izgine, a k sreči je velika večina "dolgočasnih". Algoritmi morajo sami pametno odločati, kaj je vredno zapisati, in to se potem shranjuje v dveh kopijah. Med remontom LHC-ja pa bodo tudi izboljšali največjo hitrost zapisovanja podatkov, tako da bo lahko LHC beležil več podatkov naenkrat.
